Za smeh. i. Oče: Tone, zakaj vlečeš mačko za rep, da tako strašno cvili? Tone: Jaz rep samo držim, mačka vleče z vso močjo! 2. Mati: Janezek, zakaj pa gledaš tako žalostno na klobaso? Ali je ne maraš ? Janezek: Maram že, ali konca sta tako blizu vkup. 3. Gost v gostilni: Čujte, gospod gostilničar, kdaj pa gredo vaši pivci zvečer navadno domov? Gostilničar: Veste, ko n« moi*ejo več hoditi! L Anica: T«ta, mati te pozdravljajo! Teta: Hvala, hvala! Anica: Teta, mati te Teta: Dobro, dobro, Anica: Teta, mati te Teta: Ali to mi zdaj v tretje! Anica: Seveda, mati so rekli, da te stokrat pozdravljajo! pozdravljajo! hvala, hvala! pozdravljajo! praviš že kar Rešitev zadnje uganke: Mrtvaika krsta. Uganke: Bije, pa nima rok; gre, pa nima nog. Kaj je to? — Kdo vedno kaže, a sam nič ne zna? — Kateri mesec je najkrajši? — Zakaj pojedo bele ovce več hrane kot črne? — Nikdar ni bilo, nikdar ne bo, pa vendar je. Kaj je to? — Vse pomete okoli hiše in vse zastonj. Kaj je to? — Oče vsem svojim sinom kapice da, sam je pa nima. Kaj je to? Eaj se zgodi z bucikami (= igle z glavico)? Največja tovarcm za izdelavo bucik je v Birminghamu na Angleškem. Na dan se tam izgotovi 37 milijonov bucik. V vseh takih tovarnah v Evropi napravijo na dan okoli 84 milijonov bucik. Kaj se pa zgodi s temi bucikami, da jih ni nikoli dovolj? Polomi ali obrabi se jih gotovo le prav malo, največ se jih izgubi. Bucika je tako majhna in neznatna, da jo malokdo pobere, če jo slučajno kje najde. Ako mislimo na prebivalstvo v Evropi, potem je treba, da vsaki tretji človek izgubi na dan po eno buciko in 84 milijonov je tu. Ta izguba znaša dnevno težke tisočake. Česar se živalim ni treba učiti. — Medtem ko se mora človek pravilni rabi svojih udov, razločevanju pred metov, govorjenju itd. šele polagoma priučiti, prineso živali mnogokatere spretnosti že s seboj na svet. Sicer tudi v živalstvu priuče stare ži-vali mladičem mnogokaj, ali to le v svrho, da se mladiči hitreje izvežbajo. Mnogi poskusi so pokazali, da imajo mladiči take spretnosti tudi takoj, če se jih loči od matere. Poglejmo si piščance! Ko je pišče v jajcu postalo godno, si napravi samo v jajce luknjo, skoro vselej tam, kjer je jajce bolj okroglo. Ko je pišče zunaj, že po kakih dveh minutah. zasleduje z očmi n. pr. kako gibajočo se žuželko. Po dveh do 15 minutah že začne kljuvati po tleh za živežem. Tudi brskanje z nogami je piščetom prirojeno, kajti tudi taka so začeli po dveh do šestih dneh brskati po tleh z nogami, ki tega niso videla od kokoši. Pač pa so brskala ona piščeta prej, če so mogla kokoši pri tem delu videti in posnemati. Nagib za tako brskanje daje najbrž hrapavost tal. Piščeta, ki so bila vedno na gladkih tleh, niso brskala. Začela so šele tedaj, ko so jim potrosili na tla pesek, ker jih je zbadal v noge. — Ptice plavalke (race, gosi itd.) gredo same v vodo in začnejo prav spretno plavati. To se vidl n. pr. pri mladih račkah, ki jih je izvalila kokoš. Veaelo planejo t vodo in plavajo, m«d- t«m ko teka kokoš ob vodi s«m ter tja in se ji vidi, da je v velikih skrbeh. Prirodopisec Hudson je opazoval to-le: Ob ribniku je našel jajce neke vrste divjih rac. Ko ga je vzel v roko, je razpočilo in mladič je mu padel iE rok v vodo. Hudson se je brž pripognil, da bi ga rešil iz vode, a mala živalica je že prav spretno plavala od brega proč. — O svinji sicer ne pravimo, da je posebno bistrega uma. Kljub temu najdejo novorojeni pujski svojo mater takoj, če se jih položi nekaj proč od nje na tla. Takega mladiča so dali nekoe takoj v vrečo in so ga v njej pustili sedem ur. Potem so ga dali blizu svinjaka, v katerm je bila stara žival, na tla in mala žival je tekla nemudoma napram hlevu. — Skoro vse živali poznajo svoje izrazite sovražnike takoj. Angleški učenjak je porinil nekoč roko, ko je bil prej z njo gladil svojega psa, v košarico, kjer so bile štiri, še slepe mačice. Že samo vonj po psu je zadostoval, da so mačice začele čisto razburjeno pihati. Zanimivo je tudi, kako mnogi mladiči podedujejo lastnosti svojih prednikov, n. pr. mladi ovčarski psi opravljajo svojo službo brez navodil, mladi lovski psi zasledujejo divjačino, ne da bi jih bilo treba za ta posel posebej vzgojiti. Šele posebne finese pri tem poslu jim da pozneje vzgoja. Vse živali, ki žive v vodi, se gibljejo takoj z isto spretnostjo kot stari, četudi so njih gibi (n. pr. potapljanja) včasih zelo komplicirani. Čebele nabirajo cvetni sok in cvetni prah ter začnejo izdelovati celice takoj, ko so se jim posušila krila, in sicer prav tako spretno, kakor stare čebele delavke. Mnogo žuželk svojih staršev sploh nikoli ne vidi in kljub temu si vse te živali p\JHiagaio skozi življenje. — Nekaj spretriošti je 'ševeda tudi pri živalih takih, za katere jim je treba še posebnih navodil in vaje. Reči pa moremo, da nadkriljujejo glede hitrosti, s katero se prilagodijo prilikam svoje okolice, človeka prav znatno, ker potrebuje ta celo dolgo vrsto let, preden si more v življenju sam pomagati.