Slovenski dom to a»boa»*iPuto p«aUI*> Pottntaa platana ▼ gotovtnL dr 0J0 -SLOVENSKI DOM* izhaja Tlak delavnik opoj Javornik. Izdajatelj: Int. J. Bodla. Za IJud»koti») Ljubljani. Uredništvo (n uprava a v»ak de]avi)tk opoldne. nrej|n|e: Mirke __________________ nui:: ~~ Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina : Jofe Kramarl<\ Kopitarjeva *. tukai IJnbUana, — -------------- . 11 lir. za tujino 20 lir. V Ljubljani 19. avgusta 1943 - leto Vlil« ■ St« 18b Bollettino di guerra 1180 LA BATTAGLIA DELLA SICILIA TERMINATA Una petroliera affondata, un incrociatore e due piroscafi colpiti Comando Sopremo. Bollettino dl guera No. JIM. La dnra b a 11 a g 11 a d e 11 a S 1 e I -Ha. ehe le trnppe ltalo-tedesche lianno »trenuamente combattuto per 40 Sflornl con-tro la »ovvercblante potema delle forie anglo-americane dl terra. del mare • del clelo, t flnlta terl. Olj ultlral repartl dl rctroguardla han-no abbandonato 1’eatrema punta uord-orien-tale deirisola » raggiunto la costa calahra dove erano stati ln precedenza traghettatl I terl tl. le »Ure unlti e buona parte del materiale. I/avlaztone ltalo-germanlcha ba volto netevole attlvlti agendo efflcaccmente »n narl neroiche alla fonda nella rada dl Bite r t a e provoeando un lncendlo dl va»te proporzlonl. Nel porto dl Slraensa nna petroliera, certrata da nn n ostro bombardi ere presno 1’Izola del Canl, «1 * Incendlata. Aerosllnrantl lianno eolplto nn lueroclatore nemlco nel preasl dl Capo P a * » e r o e affondato nn mercantlle a nord dl Bona danneggiaudone gravemen-te un altro dello stesso eonvogllo. Due vellvoll rlsnltano abbattuttl dalla eaccla. Appareeehl avverBarl hanno zgan-eJato bombe eu Caatrovlllarl, nel Salernltano e en aleune localltt del terrl-torlo dl NapolI. provoeando dannl dl qu»l-ehe rellevo, nna formazlone dl qnadrlmo-torl. nel elelo deli’Ital la »ettcn-i r. 1 o n a 1 e ha perduto tre vellvoll abbat-tutl dalla dlfesa eontraerea un quarto np-parecchlo * preelpltato a B 7 k r e z sotto 11 t)ro della noztra artlgllerla. Generale AMBBOSIO. * II Capo eaulpaggio del borabardlere ehe ha ineendiato la petroliera dl cul al bol-lettlno odlemo 4 11 tenente Ferrari Guido da Venezia. La lnoursionl citata dal bollettino dl e*-gi hanno causate a Caztrovillarl 12 raortl a 70 ferltl. Per le Incnrzlonl del jrjornl ot-te», tredlel, qulndiol e aedlel eorrente suila cJtA dl Milano aono ztatl finora »ccertatl tra la popolaziona eivll« 193 »orti e 1079 ferltl. Poslanica maršala Badoglia sicilskemu ljudstvu Radijski govor eksc, Orlanda o pomenu Sicilije v svobodni in samostojni Italiji Blm. 19. avguata. z. Besedilo poslanice predzednlka vlade martala Badoglia Slelleem se glasi: »Italljanll Prvi* povzemam bezedo, da bi te obrnil k našim preljubim bratom z mučene Sicilije. Po krepki obrambi, ki daje visoko ča»t Italljansko-nemiklm četam, ki zo vzdržale navzlic ogromni ttevllčul ln te bolj zredztvenl premoči, Je Mio treba zapustiti vae sveto slellsko ozemlje. Italija (e pozna podobno bolest, ki Ja pa nikoli ni omajala. Sicilijanci, noben dogodek vas ne bo nikoli mogel odcepiti od velike matere Italije, zakaj vez, ki vas druži z njo. Je sila krvi. VI, k| ste z tako čudovito vnemo oplodili začetni zagon nage neodvisnosti, zte za naa vse ljubljeni bratje. Sleherna Italijansko srce je z vami, bije za vas. Kot predsednik vlade bom Izdal vse ukrepe, da Slollljanoem, ki ao ze zatekli na celino, olajšam vsako trpljenje. Ne obnpajtel Narod, ki Je dal vsemn svetu tizočletja omike, ne more poginiti, če ohrani zvojo vero. Jaz, ki dobro poznam vate sinove, ki so se pod mojim poveljstvom hrabro borili po mnogih bojtičlh, sem prepričan, da bosta vi vsi to vero skrbno gojili. Sicilijanci, hodite močni! Vam velja vsa ljubezen italijanskega ljudstva! Italijani, pozdravimo naše sicilske brate z v»0 zvojo dušo, z vsem svojim srcem!« * Blm, 19. avgusta s. Besedilo radijskega govora, ki ga je na Sicilijance naslovil eksc, Vlttorlo Emanuele Orlando: Sicilski bratje! Ko ee j« v eni zadnjih vojn, poslednji za Izbojevani« neodvisnosti, nekoč zdelo, da po vojaškem porazu in vdoru nasprotnika v nat* ozemlje domovine ne bo več moči potegniti lz ruševin, ja vat brat, ki vam sedaj govori ln je na njem ležala vsa odgovornost za najvlije odločitve, odločno Izjavil, da bi se ob potrebi umaknil prav do Sicilije. Ko som Izrekel to odjočilsv, sem dobro vedel, da je sicilska dula tako velik«, da lahko prevzame varstvo, usodo 1» ime Italije. Siničja. ki j« stoletja in desetletja brez bo- jazni prenalala najbolj krvave naskoke na vso Evropo ln znala braniti svojo svobodo, bo znala v polni meri varovati tudi čast Italije prav do zmage. In aedaj. ko Je minilo polnih 25 let od tistih dogodkov, je usoda hotela, da som občutil vso grozo no-voga vdora v domovino, ki se je začel In dokončal na moji mučeniškl Siciliji ln v njenih slavnih porušenih mestih. Za nas Sicilijance zadostuje en sam poglod, da razumemo. Ne da bi izgubljal besede, vem, da čutita žalost, ki ml j« legla v srce. Jaz, ki som zmerom trpel zaradi neugasljivega hrepenenja po svoji zemlji, po blagi sladkobi njenega neba. ki vse naokrog razliva slaven žar »branosti in miru, občutim danes t« trpkeJše hrepenenja zaradi tega. ker nisem tudi Jaz sredi vatih rutevin, da bi bil sredi svojega ljudstva, ki trpi. Trpim zaradi koprnenja, ki bi bilo obupno, ako kljub vsem tvarnim oviram ne bi čutil, da le te vedno živo in trdno, bolj ilvo ln krepko kakor kdaj prej, ko čutim neporutljlvo duhovno skupnost, kajti med vami Slcllci onstran oilne Imam svoje sinove ln svoje brate, zaradi katerih smatram za sinove ln brate vas vse. Do vas ln mojih mrtvlb, ki čakajo name, čutim sveto obvezo skupnosti ln povezanosti, ki življenje vodi ln ga nadaljuje. Zdaj ob tej url vam, bratje moji, ponavljam sočustvovanje z vato tugo, vatlml bolečinami ln vašim trpljenjem. Ponudba je ponižna, toda vi ste rod, ki se ne zgane samo lz koristoljubja ln dobička, temveč ste dovzetni za čistost ln globočino čustva, kadar je plemenito. V tej vaši žaloigri za to ni mesta In bi bilo prej neumestno, ako bi se spuščali v obtoževanje ln politično razpravljanje. Govornik Je svoja izvajanja končal takole: Ker je Bog v nedoumnl strogosti svoje sodbe botel, da sem moral pretrpeti vso krutost sedanje kazni, upam, da ml bo v svoji usmiljenosti naklonil tolažbo, da bom videl, kako bo Sicilija vstala. In ta sreča bo tudi sreča Italije same, kajti bolj kakor prej čutim v teh dneh, da st» retltev in sreča Sicilije neločljivo povezani t re-iltvijo ln srečo Italije. Tedaj bi lahko zapel pesem: »In sedaj, o Gospod, dovoli, da odide tvoj služabnik v kraj miru, kajti njegove oči so videle odrešenje ln prerod domovina« . , ZAKLJUČNO POROČILO 0 40 DNEVNEM BOJU ZA SICILIJO Vojno poročilo 1180— Ena petrolejska ladja potopljena ena križarka in dva parnika zadeta — Pregled vojnih dogodkov na Siciliji od 10. avgusta dalje Vrhovno poveljstvo. • Vojno poročilo it. 118«: Trda bitka s a Sicilijo, ki so Jo Italljansko-nemSke čete 41 dni (llavo bile proti ogromni premoči angletko-amerltklh kopenskih, pomorskih ln letalskih sil, so Je včeraj končala. Poslednji oddelki zadnjih straž so zapustili skrajni severovzhodni konec otoka la dosegli ealabrljsko obalo, kakor so poprej odpeljali ranjene«, druge oddelke ln precejten del vojnih potreblčln. Italljansko-nemSko letalstvo je bilo precej delavno ln je uspetno nastopalo proti nasprotnikovim ladjam v pristanišču B 1 -* e r 11 ter povzročilo obsežen požar. V pristanišču Slraensl se je vnela petrolejska ladja, ki jo je zadel nat bombnik blizu Pasjega otoka. Torpedna letala so blizu rta Passero zadela nasprotnikovo križarko ter potopila trgovsko ladjo severno od Bone, drugo lz Istega sprevoda ca hudo »»dela. Kaže, da so lovci zbili dve letali. Nasprotnikov« letala so metala bombe na Castrovlllarl v Salernskl pokra- Sovjetski napadi pri Izjumu, Bjelgoroda m Ijazai zavrnjeni Husi so včeraj izgubili 317 oklepnikov — Močne angleške letalske izgube pri napadih na južno Nemčijo Hitlerjev glavni stan, 19. avgusta. Nem-tko vrhovno poveljstvo j« včeraj objavilo tole uradno vojna poročilo: Na bejliču pri Izjumu je sovralnlk S močnimi pehotntml ln oklepnimi silami nadaljeval svoje napnde. V trdovratnih bo-jih so se vsi sovražnikovi poskusi prodorov ob sestrelitvi Številnih oklepnikov Izjalovili. Tudi na podro«Ju južno ln jugozahodno od Bjelgoroda so pe vsi sovjete V' napadi krvavo ponesrečili. Uničenih je bilo 92 so. vjetskll) oklepnikov. V napadalnih ln obrambnih bojih na tem prostoru se je posebno odlikovala oklepna grenadlrska divizija SS »Toteukopf«. Tudi južno ln jugozahodno od VJarme, jugozahodno od Ujellja ln jugozahodno od Ladotkeg* jezera so »e v ogorčenih bojih ponesrečili vsi sovjetski poskusi prodorov. Sovralne Izgube v bollb na vzhodni fronti so bile včeraj posebno velike. Skupne jo bilo unlčen(l) 817 oklepnikov. V boju proti sovražnemu ladjevju pred alžirsko obalo a0 potopila oemtk* bojna Utala sovražno prevozno ladjo srednje velikosti ln poškodovala eno nadaljnjo trgov« »ko ladjo. govrainl letalski oddelki, ki so včeraj podnevi prileteli nad luino Nemčijo. so *o pe dosedanjih podatkih izgubili po zaslugi lovskega letalstva ln protiletalskega topni* itva 51 jttlrlpiotornlh bombnikov ln pet lovskih letal. V dveh JužnoueWskib mestih je Imelo prebivalstvo Izgube. Nad zasedenim franosklm ozemljem In ■v Južni Franclji je bilo sestreljenih pet nadaljnjih sovražnih letal. IjgublJeno je eno lastna lovsko letalo. V pretekli noči Je odvrgel sovražnik velike »tevllo volilnih ln zažlgalnlh bomb na kr»je ne »evernonemSketu obalne10 lju. Obžalovati je človečke Izgube. Nočni lovci ln protiletalsko topništvo so sestrelili 1» oddelkov britanskih bombnikom naj-manj 37 letal. Nemška bolna letala so prodrle v noči na 18. avgusta nad Jugovzhodno ln srednjo Anglijo ln so med drugim uspešno metala bombe vseh kalibrov na mesto Llueeln. V bojih na Siciliji so se najbolj odlikovale oklepne divizije »Herman G»rlng«. 15 ln 29. divizija oklepnih grenadirjev. 1. divizija padalcev ln 2*. brigada protlletal-skega topništva. * Berlin, 80. avg. e- Mednarodna ageneij* je v dopolnilo k nemtkemu vojnemu poro-čilo e zaključku vojnih nastopov pa Sicuiji objavila naslednje poročilo: Odpor, ki so ga vdirajočemu nasprotniku nudile italijanske in nemtke čete, doka-zuje, da so biie sovražne sUe ne samo zapletene v trde boje, marveč da jih je odpor osnih čet sam močno pretresel. To velja ne sanvo 18 s°vražne kopenske enote, temveč tudi ** brodovje in letalstvo, pravi omenjena agepcija- K U6pehu branilcev na pragu Evrope 60 Pripomogle vse italijanske ter nemSke sil®! zlasti pa le Italijansko toppl-itvo. Na raznih sicilskih krajih razvrščene nemSke divizije, posebno pa le oklepna divizija Hermann Gorlng ter 15. oklepna ln S. mešana divizija in Italijanske enote «o se bojevele « brabrostjq. ki je ni moči prehvaliti. Kljubovale se M *H 15 divizijam Angležev, Kanadčanov, Amerikancev ter kolonialnim ln francoskim najetim četam- Zadale so jim krvave izgube, ki zna-tejo okrog pet divizij. Berlin. 1», avg. e Vrhovni poveljnik nemtkih čet pa Siciliji, general Hans Hube, ki ca j« omenilo nemiko vojno poročijo, je star U let ln se je odlikoval že v prvi svetovni vojni, v kateri je zaradi hude rane Izgubil desnico. V sedanji vojni je go-neral Hube pri vojnem nastopu proti Franciji vodil pehotno divizijo, ki se je odlično Izkazala. Potom je v pohodu proti boljSevi-kom poveljeval oklepni diviziji, ki sl je utrla pot čez Oug. Zaradi vojaških vrlin je bil avgusta #141. odlikovan z viteškim križcem reda železnega križca. Pozneje pa Je še dobil najvišje nemško odlikovanje: hrastovo vejioo z meči na viteškem križcu reda železnega križca. PO SOVRAŽNEM DIVJANJU SE MILAN ZDAJ OBNAVLJA Milano, 19, avgusta, a, P0 naglih ukrepih, ki so jih izdale oblasti na raznih področjih je vse prebivalstvo spet na nogah, da se posveti običajnemu delu po hudih udarcih štirikratnega bombardiranja v 8 dneh. Proti »lobnemu aovrežnemu divjaštvu, ki je sejalo sovraltvo zaradi uničenja in ubijanja, se je zdaj Izkazalo vneto delo pre-fekturnih ln vejaSklh oblasti ob podpori pokrajinskih ln občinskih organizacij ter duhovtčine, ki JI je kardinal nadškof dal topla priporočila, in vedno pripravljene skupnosti meščanov, da bi se pomagalo tolikim revežem v nesreči. Zakaj tokrat se je sovražnik posebej »natal nad navadnim ljudstvom, nad delavci, ko je v gostih rojih letal sem pa tja nad gosto naseljenimi mestnimi četrti, kjer si je lahko Izbiral kateri koli o»j. NJ«e°vl «iiji pa ao ravno bile delavske hišice v Via Bobbiu. gosto naseljeni delavski predeli po predmestjih in v ticinskem, civentinskem, genovskem in vlttorijskem okraju, kjer ni nobenih delavnic. nobenih železniških naprav ln ni-kakih Skladi«, ki bi utegnila opravičiti tako izbero ciljev. Da so bili ti cilji v jasni mesečni nofll dobro vidni, dokazuje pamer-na natančnost, s katero ao v mestnem središču zadeli stolnico in palačo, gledališče La Seala ln občinsko palačo, dokazuje pa tudi načrtno rušenje trgov ln ulic, kjer so bile zadete razne oerkve, ustanove, zasebna poslopja, k»kor S. Maria delle Gratle. Am-brozljanska knjižni®# in pinakoteka Brea, ki so vse sijajne prl*e zgodovine, umetnosti in omike. Sestanek v Quebecu Rusov ne gane Bukarelta, 19. avgusta. R. Glede edno-tajev med Angleži in Amerlksnci ter Rusi je romunski tisk v dolgih razlacah Izrekel sodbo, de sta se Amerika in Anglija usodno podredili sovjetski Rusiji, pa naj bo sklep sestanka v Uuebeou tak ali tak. »Napovedujejo že,« pite list »Curentul*. »da bo nekaj angleških ln amertlklh politikov šlo v Moskvo. Kaj neki hočejo tam, »nar bi radt prišli do kake konoesljel Glede boljševiške rcvoluclje se Stalin drži logike, ki mu ne dovoljuje, da bi zagrešil kake plehke neumnosti. Ali pa sta z demokratskega stallšSa prav tako logična OhurohlU in Roosevelti Po sestanku v Quebeou bodo od Stalina zahtevali, naj tako trdovratno ne vztraja ln naj prevzame določene obveze, toda Moskva se prav dobro zavedi, da bi sleherno popuščanje slabilo po- ložaj, te bolje pa se zaveda, da bo po svoji neizprosno"*' Imela gospodujoč položaj v Jutritnjem boju. Stalin vrh tega zanesljivo ve, da v tem trenutku prav niS no tvega, če vztraja pri svojem, ker drugi velesili ne moreta delati na lastno pest ter sta prisiljeni sprejeti njegovo staliSC«- v tem pa je ravno vsa neskladnost celotnega položaja. Demokracije bi se morale boriti proti diktaturam za svobodo ter za obliko socialnega ln človeškega življenja, ki bi bolje ustrezala človeški osebnosti. Mar ne vidijo, kako se hudo varajo v svojih zamislih, ko vztrajajo v zavezništvu i vsem, kar je v socialnem redu najbolj nečloveškega, ter se jasno podrejajo zarejnikul« List «Timpul» poudarja, da »ima Moskva danes dvoje bojišč: prvo iq oklepniki io topovi preti vojekam evropske obrambe, drugo pa trdnost zamisli ln stremljenj proti zahodnim silam, ki oblegajo Evropo.« Posvet nemških škofov Berlin. 19. avg. V odsotnosti predsednika nemškega škofovskega zbora, kardinala Beltrama, nadškofa v Breslavu. ki je bolan, je pod predsedstvom miinebeu-skega kardinala Faulhaberja bil v Fuldi posvet nemških škofov. Pri tej priliki je berlinski nadškof von Preyslng omenil veliko število katoliških cerkva, poškodovanih ali uničenih zaradi letalske vojne. Včeraj dopoldne so bile štiri posebne seje, na katerih so razpravljali zlasti o verskih vprašanjih ln o tistih, ki ee nanašajo na pomoč mladini ter sirotam v okviru nesreče, ki jo povzroča letalsko bombardiranje. Nasprotnikova letala nad madžarsko Buclimpeila, 19. avg. *. Predsnočnjim In včeraj je bil po raznih madžarskih krajih letalski alarm, ki je trajal poldrugo uro. Budimpešto so dvakrat preletela Ite-vllna nasprotnikova letala, ki niso metala bomb. jlnl ln na nekatere kraje okoli Nsjo-lija. Povzročila so nekaj pomembnejtle škode. Skupina Stlrlmotornlkov je n - d severno Italijo zgubila 3 letala, ki jlli je sestrelilo protiletalsko topništvo, četrto pa je treščilo na tla v H y 6 r e s n pod streli naSega topništva. General A m b r o e * o. Vodja posadke na bombniku, ki je zažgal petrolejsko ladjo, omenjeno v današnjem vojnem poročilu, je poročnik Ferrari Ouide in Benetk. Letalski napadi, ki Jih omenja današ- nje vojno poročilo, »o v Castrovillarlju povzročili W mrtvih ln 70 ranjenih. Zaradi napadov dne 1».. 15, ln 16. avgsuta na mesto Milan so do zdaj med civilnim prebi- valstvom ugotovili 1D3 mrtvih in 1079 ranjenih. x i ■« j i • Pripomba k vojnemu poročilu it. 1189: Bitka za Sicilijo j* prišla do svojega neizogibnega zaključka. Uradna poročila so v svojem treznem jeziku že omenila poglavitne dogodke trdega boja, ki so ga tam prestajale italijanske ln nemtke čete. toda zdi ee primerno, da vojne nastope malo otasežneje obdelamo. V noči no so. julij se je sprožil napad na Sicilijo. Obali med Lleato ln Slracuso se je približala množlea več kakor r.soo «*-likih in molih ladij, parnikov ln posebnih izkrcevalnih vozil, vsega skupaj za 700,009 ton brodovja. Spremljalo jih je 6 bojnih ladij, 3 letalonoiilke, kakih so krilork. nekaj stružnih čolnov, povrh pa Se kakih too ru-filcev, roj motornih torpedovk ln drugih lahkih edinlo. Vsemu temu strahotnemu skupku brodovja, ki sta ga »oper na» zbrali dve najbogatejši državi na »vetu, so dajala podporo Številne sile angletko-ameriškega letalstva s sredozemskega vojnega področja. Velikim nasprotnikovim skupinam, ki jim je pripravljalo pot silovito letalsko In pomorsko bombardiranje, bruhajoče ogenj na našo obrambo ln obrežne posadke ■ »ilo-vitostjo,- ki pe pozna primere, se je posrečilo vgnezditl na otoku ter narediti lzkrce-valna mostišča. Med Liaala in Poitalom to se izkrcali Amerikancl, med rtom Panira in Slracuso pa Angleži. Takojšnji odgovor prvih Italijansko-ncm-Skib premakljivih Čet. ki so pri priči pritekle ▼ ogrožene predele, je dosegel začetne uspehe v Geli, Augunti in Siranvsi Iz-korlščenju teh ugodnih uspehov pa se ni posrečilo slabiti nasprotnikove pomorske in letalske preraočl. ki je Italijanskim In nemškim četam preprečila, da bi ostale na obrežnem predelu. Medtem ko je nasprotnim nn drugem koncu Sicilije, na predelih pri Trapaniju ln Uamali, lsvajl množična pomorska bombardiranja ter stalne grozil » novimi pobudami. se je na obrežnem pasu med Lieaio in Siraouta pomnožilo Izkrcavanje oklepnih vozil in čet. Sprožili so nov združen napad s kopnega in z morja na 4ugvs(o, ki Je bila zasedena 18, julija. Premakljivi oddelki s srednja In južne Sicilije, ki so bUl po količini nujno slabil in jih je napadalo nasprotnikov« letalstvo, ki je nepretrgoma nastopalo nad vsem; prometnimi zvezami, so delali čudeže hrabrosti. Italijanske in nemSke divizije, ki so jih uradna vojna poročila tudi nekaj omenjala, so seVzdružene v eni sami volji do boja tolkle brez oddiha, da bi ovirale močni nasprotnikov pritisk, ki je bil posebno silovit na krilih predelov pri Aorlgenti ln Cofa-niji. posrečilo se jim je nasprotnika »»držati. ne ga pa ovirati, da ne bi vsaj počasi napredoval v zagrizenem naporu U izkrcanih divizij. Po is dneh nagrittnlh bojev so padli v nasprotnikove roke Agrigento, Caltanitette, Enne ter jugovzhodni ifit oioka, na eeta-nijiki ravnini pa je divjal besen hoj za po-sot tega mesta. I* Agrigenta je nasprotnik vrgel močne oklepne množice proti severu na važno cestno križišče Lercara Friddi, kjer so obrambne čete. Izčrpane po zagrizenih bojih, bile prisiljene odnehati pred močnejšimi nasprotnikovimi oklepnimi vozili. Ko so skupine nasprotnikovih oklepnih vozil preile Lercero Friddi. so krenile naravnost proti severni obali ln proti Palermu, ki smo ga Izpraznili. Desno krilo Italljansko-neintke razporeditve je bilo saradl tega treba postopno umaknili proti vzhodu, da bi lahko Izoblikovalo nepretrgano boj Uče, ki bi od severne obale po gorovju Caronie, čez Nioo* slo. Regalbute, Centurlpo in Catanijo zapi- ralo dostop v severnovzhodnl del otoka do obrežja Medtem ko so na bojltču od tl. julija potekali krajavnl boji, so angleško-amerl-tke sile lahko dopolnile U Izkrcanih divizij navzllo zalo hudim Izgubam, zadanim njihovim pomorskim prevozom po našem In nemškem letalstvu ter podmornicah. Julija je bilo na Sredozemskem morju potopljenih »e trgovskih ladij, l krilarki, t rušilcev in S podmornice, p oškodovanih pa Sli trgovskih ladij, l letalonosilka, 1» krišark in s torpedovk. Po Izvedeni novi rezpostavltvl topništva so Angleži ln Amerikancl i. avgusta sprožili začetni napad tistega, čemur bi lahko rekli bitka ta Messino. Od S. Btetano kcl dobesedno, »deset dni držati mostišče v brk neltevllnlm angleškim ln eevernonemšklm divizijam, potem je lahko mogoče pravilno oceniti pravo junaško vrednost in slavno vedenje vsah italijan-sko-nemšklh čet.« Vesti 10» avgusta Poslej bodo vse poptaje Italijanskega radia Imele posebne oddaje za. Sicilijance. Te oddaje bodo sleherni veCer po dnevnih poroCUlt* okrog X0.45. Za novega komisarja pri upravnem odboru bolnišnic ln zdravstvenih aa-vodov v Milanu je bil imenovan blvtt poveljnik milanskega armadnega gbo-ra general Augusto Grassi. Z» vrhovnega poveljnika nemtkih SA oddelkov je Hitler imenoval Wil-helma Schcrmanna, do sedaj skupinskega voditelja pr! teh oddelkih. Vedno večje nasprotje vlada med ameriškim zunanjim ministrom Hul-lom ter njegovim namestnikom Sun-ner Wellesom, poročajo nekateri ameriški listi, ki pravijo, da je HulI aa-hteva! od predsednika Roosevelta, naj Welioaa odstavi. Argentinski general Raw«on, organizator vojaške‘vstaje, ki je 4, junij* vrgla vlado dotedanjega predsednika Častili*, je bil Imenovan e* argentinskega poslanika v Braziliji. itran X »SLOVENSKI DOM«, 3ne 19. avgusta 1943. Ko v lezem kose zapoje stoj d pesem Stev, 188. Cerknica, 18. avgusta. Tedaj pravijo, je pravo poletje. Pojdi na Slivnico ln opazuj to življenje. Kako vse miglja tam po jezerski ravnini. Kosci mahajo s kosami, ženske, pokrito v rnte vseh najbolj kričečih barv prav pridno z grabljami obračajo pokošeno kravino in tršca, tam nekje že nalagajo na voz, tam daleč nekje pa opaziš, kako so se vsedli k malici. AU ne opaziS, da nekdo brodi po strugi in išče, da bi sl pripravil malo boljšo večerjo. Toda na žalost, ribe so v našem jezera postale redke. Kdaj in kako pa se prav za prav začne košnja v jozeru? Navadno jo prično, čim občina odda v najem košnje v Velikih in Malih ključih tor Kljuko. Določenega dne namreč se zberejo intoresonti na določenem kraju. Letos jih je bilo precej, še pre-voč. Od občine poslani uradniki merijo in vpisujejo, najemniki pa s količki označujejo od kje do kje sega najeta košnja. Ta vzame li m, ta 10 ali 16, kolikršna je pač potroba. llolje je malo več ko manj, saj je tako poceni. Ko se konča merjenje v enem kraju, Kredo v drugega, Kljuko navadno pa kar trije ali Štirje prevzamejo. Ko je končano merjenje, tedaj pa kose zar>ojo svojo pesem. Pada kravina, pada trščica, živini se pripravlja stelja in krma. Hitro za kosci gredo oni, ki obračajo, saj se | suši, da je veselje, ko pa je vreme tako pri- { jazno, češ, kot nalašč. Prvi dan kosijo in sušijo, drugi dan pa že volički ali konjički zvlečejo iz jezera suho krmo in steljo domov. Vreme mora tedaj biti lepo. O, saj se je že zgodilo, da je bilo vse pokošeno, pa je prišlo slabo vreme, močno deževje in vse Je odplavilo proti Veliki ali Mali Karlovici. Zastonj je bilo vse delo, zastonj vsi stroški. Zato so letos ljudje močno zdovoljni, ker je vreme kot nalašč, d abodo tako lahko vse spravili domov. Iz vseh strani prihajajo kosci in vozniki. Iz Cerknice ter bližnjih vasi, pa tam od Begunj in Gorenjega jezera ter Zerovnloe. Za vse je v jezeru dovolj košnje. V mirnih časih so prihajali tudi tam od Unca in Planine. Po nekaj tisoč voz bo včasih odpeljali lz jozerskoga dna. Navadno ni vse pokošeno. Pač je bilo popolnoma pokošeno 1. 1816. Tedaj pravijo je prišlo kar okrog 900 vojakov-koscev, ki so v ravni črti kosili in kasneje vso to steljo in krmo spravili na ogromne kupe, od koder so jo potem razpeljali na razne strani. Sole v času, ko je jezero suho, se vidi ogromna ravnina in človeku se zazdi, kako prijeten bi bil tu aerodrom, prostor za konj-ske dirke ali kaj sličnega. Se lepše pa bi bilo, če bi so z melioraiejo jezera, ki je v teku, osušil čim večji del zemlje ln bi tu valovala pšenioa ali se svetila lepa koruza. t Pristavec Tone Borovnica, IS. avgusta. V noči od sobote na nedeljo je padel, za dot od komunistično kroglo, eden naših najboljših fantov — 20 letni posetnikov sin Pristavca Tone iz Brezovice. Bil je z junaškimi fanti, ki so da zadnjega vztrajali in dajali odpor podivjanim roparskim tolpam, dokler ni padel in umrl. Bil je vzoren fant, odločen in kremenitega značaja ter sila živahen. Njegova smrt ni prizadela le žalostnih staršev, temveč tudi njegove številne prijatelje in tovariše, ki so z njim izgubili dobrega legionarskega tovariša ter značajnega in vedrega prijatelja. Slava borcu! Z Gorenjskega O letini v Selški dolini poročajo, da »o kljub mnogim nevihtam lepo pospravili žetev. Ob mlačvi eo ugotovili, da je letina zopet zadovoljiva. Na preoranih strniščlh raste zdaj ajda. Sena je bilo obilo. Kljub izredno dobri lanski sadni letini so mnoga drevesa tudi lotos polna. Čebele dobro rojijo in se čebelarji nadejajo zadosti strdi. Življenje in smrt. V Tržiču sta umrla Hubert Zeoh in Ivana Krmelova. Poročila sta se Leopold Singer in Marija Sagadinova. V Šenčurju sta umrla Jože Brezar in Katarina Krlstančeva, v Vodicah pa Frano lvosee, Srečko Kristan, Karel Kristan, Marjana Kristanova, Janez Merše in Marija Staretova. Na Golniku sta umrli Marija Avsenekova in Helena Sparovčeva. lij ubij ana Koledar Četrtek, 19 velikega srpana: Janez Eu-des, »poznavalec in ustanovitelj reda: Ltt-dovik Tuluškl, škof; Tekla, mučonica. Zahvala Ob grobu Mihe Šterka Črnomelj, 13. avgusta. Lepa šentjakobska nedolja je bila. Son-co je pripekalo, vsa narava pa, kakor da bi hotela dati izraza svojemu vesolju nad izkopano nedolžno žrtvijo barbarskih komunistov, ki bo našla po enolotnem čakanju vendar enkrat pravi počitek v blagoslovljeni zemlji. Zgodaj zjutraj' v nedeljo so se prodgrajski fantje odpravili, da izkopljejo žrtev Miha 8 t e r k a iz Stefancev ob Kolpi, ki je ležal kakih 10 minut nad Pred-gradom, komaj pol metra globoko v zemlji. Prenesli bo ga nato v Predgrad, od koder je bil popoldne sprevod ob veliki udeležbi ljudi. Sprevod je vodil starotrškl župnik g-Jaro ob asistenci kaplana Savellija. Marsikatero oko se je orosilo ob besedah gosp. župnika, s katerimi je orisal pokojnikov pošteni ln veseli značaj. Saj zato je bil napoti tistim, ki ne mislijo pošteno, napoti tistim, ki so mislili, da bodo s krvjo nedolžnih dospeli na rdoči prestol in bodo potem lahko gospodarili nad našim narodom. Miha Šterk se je rodil leta 1901. v So-devcih pri Starem trgu ob Kolpi. Pozneje se je Miha Sterk naselil v nasproti ležečih Blaževcih na Hrvatskem, zadnji dve leti pa se je preselil v sosedne Ste-fance na Hrvatskem, kjer je s pofltenim delom preživljal svojo družinico. Bil je močne postave in vedno vesele narave; vsakogar je spravil v dobro voljo. Zato je bil pri ljudeh splošno priljubljen. Komunisti *o vedeli, da njegovi močni postavi ne bi bili kos, čo bi prišla ponj le dva ali trije, zato so ga z zvijačo izvabili k sebi. On — poštenjak, je mislil, da tudi drugi mislijo pošteno, pa je revež nasedel. Umrl jo pod nožem krvnikov Jožefa in Rudolfa Maurl-na, ki sta že marsikoga lastnoročno umorila. S Spod. Štajerskega Dve smrtni nesreči. 36 letni strojni do-lnvoo v nekem mariborskem podjetju Ivan Furek Je nalagal hlode na prikolico tovornega avtomobila. Ko jo šofer avtomobil pognal, so hlodi zdrknili na tla In Fureka tako poškodovali, da je kmalu nato izdihnil. — Na cesti v Spodnji Kungoti je tovorni avtomobil, ki je bil v polnem teku, povozil poštnega uradnika Alojzija Štravsa iz Maribora. Štravs je bil takoj mrtev in so njegovo truplo prepeljali v Maribor. Mat! In hči zgoreli. V stanovanjski hiši 47 letne Jožefe Breznik pri Apačah je izbruhnil ogenj, Jožefa Breznik in njena stara mati so nista mogli rešiti in sta zgoreli. Ko so požar pogasili, so našli zogleneli trupli. Šivalne stroje vseh vrst kupimo. Plačamo dobro. Ponudite novi trgovl »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Dr. Lulgl De Ceeco se v imenu vse dru-iu'ne najlepše zahvaljuje vsem, ki so njegovega brata, dr. Attllia De Cecca, spremili na njegovi poslednji poti. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko na odrezek »713« navadno živilsko nakaznice dvignejo od 19. do 23. t. m. 1 (en) kg krompirja pri doli navedenih tvrdkah: JELAČIN, BAHOVEC, NIKLSBACHER, ŠARABON. Razdeljevanje sira Pokrajinski prehranjevalni zavod visokega komisariata v Ljubljana poziva vse trgovce ln zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za mehki sir na Kovom trgu St. 4-II ln to po naslednjem abecednem redu: v petek, 20. VIII. 1943 ... A —M v soboto, 21. VIII. 1943 ..N —2. Potrošniki naj pri Bvojih trgovcih dvignejo v dneh 23. do 25. avgusta na \ odrezek st. 708 po 70 gr mehkega sira. ? Denarja imam. Lahko si bom kupil Opozarjajo se tako trgovci kot P°‘,| spodobno obleko, se spremenil v navad-trošnlkl, da dvignejo v določenem Casu človeka. Potem bom Čakal na prvi str, ker ga po preteku danega časa ni- k; pelje na daljni Vzhod vkrcal ma nihče več pravice zahtevati. se bom jn Jez nekaj tednov bom spet v svoji slavni domovini, ki sem ji skušal služiti kar se da zvesto in koristno povsod, tudi v peklu sovjetske policije. Tu, v tem ovitku, ki ga zdaj držim Izdajanje osebnih izkaznic odf J rokah je skrite »mreža št 4825«. To črko L do Z za obveznike se prične v< Je tiste skrivna listina, zaradi katere so ponedeljek, 23. t. m. ter Jih prosilci dobe( čez vso Azijo v Moskvo; za- v oni poslovalnici, kjer so vložili proš-' r?.d} kater,e P !h njo. Staro osebno Izkaznico mora vsakdo $ stlfk°’ !™,k.e *“ ,Tmreza 4oA>c tukaj! Urzim do zadnji redni tramvajski vozovi zvečeri jo v lastnih rolkah, nihče nn je zdaj ne odhajali z Ajdovščino ob 19.30, zadnji iz-1 m0gel ve« vzeti. Se malo, pa jo bom 20.30.1 Od2°končnlh postaj* bo odlef zadnji lahko izročil svojim predstojnikom na voz od Sv. Križa ob 20.47, iz Most tudi ob|l vrhovnem poveljništvu v iokiu. 20.47. z Bakovnika ob 20.48, z Viča ob 20.49 i Ko j0 gledam, se mi ne zdi nič po- lrPVen^?J 0v remizof Prip^minlMno?’ dal* sobnega, nič skrivnostnega. Vsega sku-nočni službeni vozovi proti Mostam vozijo# pa j sta to dva lista kvadrasto preerta-«aino do vojne bolnišnice, do Rakovnika pa ne~a papirja, do roba popisana s števil’ samo do mitnice na Dolenjski ceeti zato, \ kor bi vozovi zaradi zaprtih zapornic mo-F Kami lil znamenji. rali čakati tako dolffo, da bi v mesto pri- š Toda ko to na videz preprosto listl-speli Sele po policijski uri. £ei- je na nodn® d no opazujem, se mi zdi, ko da bi gledal ^pTnikTna* sTnfzVaTaft v slepeče' čarobno zrcalo. Spet doživljam zadnje vozove ter naj se poslužujejo za- / vse nevarnosti, vse tegobe svojega dol-uosljlvlb prejšnjih voz, ker bi drugače^ iskanja ter večmesečnega boja z UI,r&U»ta0r]ea natočil zT^Vem Kojenk J vsemi najhujšimi silami sovjetskega bolj-V I. letnik Sole za zaščitne sestre v Ljub-J ševizma. jjani. PostQji so razvidni iz °Wav® v »siuz-^ Sredi vrtinca teh nrividov in prizo-l„nem imiu« Ljubljanske pokrajine.---------J rov se mi nenadno prikaže gola lobanja Snažno moderno kakor tudi starinsko* starega Simplicija Nuka, negibna, stra-potilttvo in druge uporabne predmete stalno f hotno svetla in bleščeča. Vidim Simpli-kupuje nova trgovlaa »Ogled«, Mestni trg 8 f cija Nuka, kaiko sedi »klonjen na mizo (vhod skozi vežo). i y uradu za šifre, negiben za vekomaj,.. TOMA/,H Ul 1,>\\) h * 0 tretjem bojišču Nemčija je na vse pripravljena ne glede na to, ali je vsa anglosaška namera o ustvaritvi nekega tretjega bojišča resnična, ali pa je samo propagandna utvara 28. GradlBka vila pa je njuno zahvalo odklanjala. »Ničesar nista dolžna! Le preklinjati v novi kočki ne smeta I Tudi ne po goSčl okrog nje, ker kletev bi nas pregnala od tod. Potem bomo mo, gradiške vile, zadovoljne, vidva pa bosta srečna!« Drvar in kravarica sta ji to srčno rada obljubila: »Dobra vila, tl sama vefi, da lz najinih ust no bo prišla kletev čez vasi Le hvala.« Gradiška vila se jima je zadovoljno nadvse ljubeznivo nasmehnila, se zahvalila za mleko, ter po stezici lahno odSla, kot bi bil čez zelen travnik odplaval beli metulj. Odhajajoči vlil sta mahala r slovo, dokler ni Izginila v zelenem gozdu. Tedaj se je kravarica spomnila krav; pogledala je na sonce, ki jo že zelo visoko jplavalo po modrem nebu. »Cas je, da {enem domov,« je Bpoznala. >Cas je, da grem delat!« Prisrčno sta si pokimala v slovo in odšla vsaksebi; ona s kravami proti domu, on pa čez gozdni travnik v goščo pod gradiščem. Tam jo ves nor od veselja in bližnje sreče tesal, da so iveri, trščice kar frčale od suhega debla: včasih se je zaiskrilo, kot bi bil s kresilnikoma kresal ogenj. Pa saj ga tudi je, ker srce so mu jo od sreče kar smejalo. Prazno je besedičenje, ali je Sicilija drugo bojišče ali ne. Zavezniki zatrjujejo, da je s tem drugo bojišče tako rekoč ustvarjeno; kaj nas Btane torej, če se vprašamo, kje bo potem tretje bojišče. Sedaj je vse to le ugibanje. V Sovjetski Eusljl so postali zopet nepotrpežljivi. »Pravda« je pred dnevi objavila članek sovjetskega časnikarja, v katerem zelo energično zahteva novo bojišče. Pisec očita v članku An-glosasom obotavljanje. Za »Pravdo* stoji sovjetska vlada. Svojo željo je tudi povedala naravnost celemu svetu. Pri izrednem poročilu, kjer so omenjali dogodke okoli Orla, so dokončno rekli, da rdeča armada domneva, da bodo zavezniki ustvarili na evropskem kontinetu novo bojišče. Na sovjetski strani mnogo govorijo o divizijah, ki bi morale biti odtegnjene v primeru novega bojišča z vzhodnega bojišča. Danes tudi niso na anglosaški strani več tako vzdržni, kakor prejšnje leto. Imamo vtis, da je vse pripravljeno in pričakujejo samo pritisk na gumb in izkrcavanja bi se pričela nekje na zapadu ali severu. Vsaki-krat kadar pride kakšna ladijska spremljava v Anglijo z amerikanskimi ali kanadskl- Iz Srbije CISčonje okolice Belgrada pred partizani. — Čete srbsko državno policije so pričelo s čiščenjem okolice Belgrada pred komunisti in partizani. Belgrajsko »Vreme« poroča, da je bilo to člščenjo potrebno, ker so se partizani in komunisti pojavili v neposredni bližini glavnega mesta in so ogražali mirno prebivalstvo. V poslednjih Štirinajstih dnevih je bilo ustreljenih 14 partizanov, med njimi štirje vodeči. Eden izmed njih jo bil bivši učitelj in glavni urednik belgrajskih listov Jurij Jovanovič, ki je bil zaradi komunistične propagande žo tri leta v Ječi. Jovanovič — piše »Novo Vreme« — je bil poznan salonski komunist. Pred kratkim so v Belgradu prijeli enega njegovih kurirjev, kl je imel nalogo, preskrbeti Iz mesta puder, kolonsko vodo, zobno kremo in druge toaletne potrebščine, ker Jovanovič brez teh ni mogel v gozdu živeti. D R O B N E Tretjina poslopij v Plymouthu uničena. Tretjina vseh poslopij v Plymouthu, kl ježe od 1. liti. stalno Izpostavljeno napadom nemškega letalstva, je bilo pri nekem napadu prejšnje dni razrušenih, kakor poroča »Daily Mali«. 90.000 od 250.000 tam živečih ljudi so morali Izseliti, fitlrl glavne prometne ceste so popolnoma razdrte. Vsa vojaško važna poslopja so bila uničena. Pohitite v upravo f Slovenca' in kupite »Quo vadiš«. mi četami, prične anglosaška propaganda, da bi svet prepričala, da je angleški otok napolnjen z invazijskimi četami. Tudi ni bilo naključje, da sta pred tedni prispela v London vojni minister USA Stimson in vodja propagande Elmer Davis, ko je prvi razen Afrike obiskal tndl Islandijo. Elmer Davis je odšel pozneje v Alžir, kjer je imel po radiu govor, v katerem jo omenil tudi veliko invazijo britanskih in ameriških čet, ki da bo izvedena iz Anglije. Obisk Churchilla v Kanadi in njegovo načrtno srečanje z Rooseveltom uporablja anglosaška propaganda za tolmačenje velikih vojaških dogodkov. Na nemški strani vso take glasove in pojave najnatančneje zasledujejo. Stavlja-jo si vprašanje, ali so napadi na Hamburg in druga pristanišča na zapadu, bombardiranja letališč v Franclji in Belgiji predznaki načrtnih izkrcavanj Anglosasov. Mnenja o tem so zelo različna. Mogoče .je, da so te akcije in tolmačenja samo zato, da bi tako nemško vodstvo prisilili, odvzeti divizije z vzhodnoga bojišča ln nuditi sov-jotskim za vozni kom pomoč. Izkrcavanje na zapadu ali severu bi bilo zaradi zelo močno zgrajenih nemških utrdb zvezano z velikimi nevarnostmi in izgnbami zaveznikov ln so zato mnenja, da Anglosasi premišljajo, ali bi tvogali tako drago igro in riskirano akcijo. Nemčija je na vso pripravljena in je ukrenila vse potrebne ukrepe, ne oziraje se na to, ali jo vsa anglosaška namera o ustvaritvi nekega tretjega bojišča resnična ali pa samo neka propagandna utvara. (»Pester Lloyd«.) Pošiljke iz Italije v Lj ubij ansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka NanhetiLemisarda.... MILANO, Via Arnaido da Brescia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Uubijana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo ▼ Ljubljani: RAJK0TURK,Vilharjeva 33"! m. M. VAH SlHBs KRIMINALNI ROKAH »Ah, da, Hani, mrtov Je. Annbijcv kip Dobrepolje Za kaplana na Vidmu je imenovan novo-1 Pa(lel nanj, ko se Jo sklonil na tisto po- mašnik g. Polda Tone iz Gorij pri Bledu. 8 1100 ob stenl- A 8mrt Jo *asluiU- *akaJ on »Quo vadist — roman v slikah, lahko J **** tisti, kl je umoril Kyleja.« dvlgnojo pri g. kaplanu Fekonji Frančku | *Vl ,n Jaz 2e doI*° t0 Teva- e f f e n d I.« vsi prednaročnikl. Na razpolago je tudi nekaj neplačanih izvodov, zato pohitite. Staro žimo kupimo, plačamo po kvaliteti od 30—50 lir kg. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 8 (vhod skozi vežo). Mož se Je pomenljivo nasmehnil Vanceju. »Bojim se pa, da je smrt prišla po dr. Blis-sa po moji krivdi. Ko sem odvil Anubljev kip ln ga postavil v oni kot, som opazil, da Ima noge počene. Nisem povedal tega doktorju, ker sem se bal, da me bo nahrulil, dno gotovo prišel po novo Izkaznico, a obvezniki z začetnicami priimka od A do K naj pa pridejo po izkaznice, čo jih šo nleo dobili, do sobote, 21. t. m., da Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i« p r r e svetovne vojne 43 češ da sem premalo pazil, ko »em prestavljal kip, ali pa, da sem kip nalašč poškodoval.« »Nlhčo vas ne bo dolžil, da ste krivi Bllssove smrti,« jo dejal Vanče brezbrlino. »VI obvestite gospo Bllssovo o njegovi smrti. Gospod Salveter se bo vrnil Jutri zjutraj. Essal&mu a 1 e 1 - k n m.« »Ma es-salflm. e f f e n d 1.« Vanče, Markham ln Jaz smo odšli na sveži nočni zrak. »Pojdimo peš,« Je predlagal Vanče. »Do mojega doma Je komaj dobro mllj0 daleč (ln čutim potrebo, da se malo sprehodim.« Markham se je povsem strinjal z njim ln tak0 smo molče odšli po Peti aveniji-Šil smo čez Madlson Sguare In tudi že pn-stlll za seboj klub Stuyvesant, ko je Markham šele prvič spregovoril: »Stvar so ml zdi naravnost neverjetna. I1 Vanče. Je to ena takšnih, kl človeka na- Vidim pred sabo mrliča. Vidim člo-1 pragu se prikaže častnik. To je stotnik rcde Ves praznovernega, 'znano nam J® veka, ki sem ga ubil z lastnimi rokami! OveSito, dober moj prijatelj. Nasmeje se A vendar ne začnem drhteti in ni | mi ter me navdušeno pozdravi, me groza pred samim 6eboj, zakaj vem, da sem s tem izpolnil največjo dolžnost, ki jo človek more imeti: dolžnost, ki j‘o nalaga domovina. Ubil sem ga, ker je šlo za rešitev moje domovine! Dobro vem, da bo mreža št. 4825« razodela skrivnost mnogih listin in skrivnost prevratniškega delovanja, katerega cilj je bil, dobiti oblast na Japonskem. Razkrinkala bo vse podrobnosti o komunističnem prodiranju v vse plasti japonskega življenja in priprave za prevrat, ki naj bi tudi mojo domovino vrgel v tisto obupno sivino izenačenosti in enoličnosti, kakršna me je dolge mesece tako morila v Moskvi. S tem da sem to naredil, bom pomagal razkrinkati sramotne spletko bolj* ševiške kuge na Daljnem Vzhodu. Zdaj — morda v poslednjem trenutku — bo moči izjaloviti zahrbtne naklepe zločincev, ki noro izpodkopavajo mir in omiko narodov. Zaradi tega sem ubil Simplicija Nuka, samo zaradi tega. Kdo je torej, ki bi si upal vreči kamen vame? Tokio, 25. junija 1925. Ura je deset dopoldne, a vendar 6e mi zdi že neznansko dolg dan in neznansko pozna ura. Pred dobro minuto so se za mano zaprla obložena vrata vrhovnega novalj-stva. »Mrežo št. 4825« sem izročil tam ter natanko povedal, kako sem izpolnil nalogo, ki eo mi jo dali. General, pred katerim sem ves čas stal v pozoru, se je vzdignil ter mi trdno slisnil desnico. Zdaj sem srečen. Počasi grem po dolgem hodniku. Na moji desnici se ne-pričakovano odpro neka vrata in na Po nekaj besedah mi reče: »Nekaj imam za vae!< Pri tem se zresni, potegne iz bluze list, mi ga izroči, potem mi položi roko na ramo. Na listu sta samo dve vrstici. Toda ko ju preberem, se mi zdi, ko da me je neznan velikan s svojo mogočno pestjo bilo, da je Bllss umoril Kyleja, pa ga vendar nismo mogli obdolžiti tega zločina. Te-daj pa je Btopll v muzej In ga je točno °a tistem mestu, kjer Je bil umorjen KJ*6, ubil kip, ki Je padel nanj... Kako čudo« je vse to! Še bolj čudno pa je, da sl malo prej dejal, da bi bila nova nesreč® zelo potrebna.« »Da, da. Res zanimiva podobnost njegovo In KyleJevo smrtjo.« Videti bilo, da Vanče ni prav nič razpoložen, ^a treščil po čelu. _ a* . .v , . . bi še dalje razpravljal o tem. Morda se opotečem. Morda se mi iz t ,ln onl EKlp6an,. Je na,ialjeval Mark- uši izvtije divji krik. Ne vem, nikoli ne bon. mogel tega vedeti. Spominjam se samo, da se je obraz stotnika Ovešita sklonil čisto k mojemu obrazu in da so se mu ustnice stiskale v izrazu bridke bolesti... Moja mati, moja drobna mati! Ni je več! To sta mi povedali tisti dve vrstici! Moja mati je umrla ta dan, ko sem doživel največje zmagoslavje v službi za domovino .. »Mrtvi vodijo žive!« Ogromna vojska japonskih junakov dirja brez oddiha po čudovitem kraljestvu neba na ognjevitih belcih, okovanih s srebrom in dragulji. Vse matere, vse sestre, vse žene junakov so zbrane na vrtu, ki je neskončno lepši od svetega gaja v Hi rosi mi, in v večni radosti prepevajo spev Slave ... Tako pripoveduje naša najlepša legenda. Jaz pa vem, da je moja presladka mati tam gori nekje čisto sama. Naslanja se na deblo mogočne češnje v cvetju, smehlja se mi, izteza svoje drobne roke proti meni in mi šepeta: »Zbogom, zbogom, moj pridni mali Kida. Zbogom.., za zmeraj!« ham, »se ni niti zganil, ko sl mu poved#'’ da Je Bllss mrtev. Zdelo se Je, kakor da Jc kaj takšnega pričakoval.« Nenadno je skočil pokoncu In obstal-Tudi midva z Vancejem sva obstala ln t* gledala. Oči so se mu kar svetile. »Bllssa je umoril ... H a n 1 !• Vanče Je vzdihnil ln zmajal z ramen'-»To se razume, Markham! O, Bog! Pr®' prlčan sem bil, da si že prej vso stvar razumel.« »Razumelt« Je pogodrnjal Markham. »Kaj hočeš s tem rečlt« »Saj Je bilo vendar tako enostavno!« J® dejal Vanee tiho. »Računal sem prav ta't0 kakor tl s tein, da ni bilo na noben način mogoče obtožiti Bllssa. Zato sem svetoval Hanlju, naj on konča vso to neumno zadevo ...« »Tl st svetoval Hanljuf« »Da. med našim razgovorom v salonu. Res nimam navade, dragi Markham, govoriti o usodnlb pravljičnih dogodkih, fie nimam razloga za to. Hotel sem samo dopovedati Ilanlju, da ni nobene zakonit® poti, po kateri bi lahko ukazali zapre*1 Bllssa, ln Bem mu dal razumeti, kako lahko premagal vse težave ln čisto slu®8^00 rešil tebe lz položaja, kl je za nače*ni,Ita Okrožne uprave zelo neprijeten ...« (Dalje)