Poštnina plaCana ▼ rotovbC. Ona 2 din NOtVZig - 8 gH i j? | 3.S SLS is 7SL s. 5LS/“la Poživimo gradnjo zadružnih domov! Solkan, 20. avgusta 1948 GLASILO OSVOBODILNB FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ Leto n. — St. 7 Teden zadružnih domov v goriškem okraju Teden zadružnih domov praznuje naše delovno ljudstvo na vasi s tem, da pospešuje svoj delovni polet na svojih gradbiščih. Ljudstvo ni pokazalo samo svoje pripravljenosti do dela, temveč je znalo marsikje tudi odpraviti pomanjkljivosti in oportunistično gledanje nekaterih članov uprav In raznih odborov, ki so doslej le zavlačevali delo in s tem ubijali dobro voljo ljudstva do dela. Otresli so se posebno vseh mogočih izgovorov in resno pričeli z delom. Tako so v Dorn-bergu vendarle rešili vprašanje prostora in pristopili k delu. 22. t. m. so Imeli otvoritev z delom in je bilo tega dne na gradilišču nad 100 ljudi, ki so napravili nad 500 prostovoljnih delovnih ur, izkopali so temelje, pri tem premetali nad 86 kub. m zemlje, spla-nirali so 80 kv. m prostora. V Grgarju so spravili v tem tednu gradbišče z mrtve točke, organizirali so si frontovsko brigado, ki šteje 128 članov, ki so se obvezali, da bodo napravili 6000 ur prostovoljnega dela na gradilišču zadružnega doma. V vasi Gradišče bodo v tem tednu zadružni dom pokrili. Ta vas je napovedala tekmovanje Prvačini. Gradišče že pristopa s tekmovalnim duhom k delu ln izpolnjuje obveznosti glede organiziranja brigadnega sistema dela, uvedbe točne evidence. Tudi mala vasica Preserje se je razgibala, ima že organizirano frontovsko brigado. Pri otvoritvi zadružnega tedna Je bilo na gradilišču nad 50 ljudi, kar je za to malo vasico zelo visoko število. Tega dne 50 napravili nad 250 ur prostovoljnega dela. Kanal ob Soči je tudi oživel in otvo-ril ta teden z množičnim delom. V Kanalu in Šempasu so sprejeli obveznost, da bo v tednu zadružnih domov pospešeno delo na gradilišču tako, da bo dvorana 15. septembra pod streho. V to svrho so v Šempasu napovedali tekmovanje Dombergu v sledečih točkah: V tednu zadružnih domov se bo so si sami preskrbeli 1000 komadov opeke in prispevali sami 30.000 din za zadružni dom ter pojačali kuiturno-prosvetno delo. 250 ljudi udeležilo prostovoljnega dela, prostovoljnih in plačanih ur bo 4450, izkopalo 49 kub. m temeljev, 130 kv. m splaniralo. zabetoniralo 49 kub. m, sezidalo 63 kub. m zidu, pripravilo 30 kub. m peska, 20 kub. m gramoza ter 90 kub. m kamna, prispevalo v denarju 30.000 din; mladina pa bo organizirala svojo brigado s štirimi četami, ki bo tekmovala za redno in točno evidenco. Mala briška vasica Višnjevik, ki šteje le 450 prebivalcev in ima težkoče za dobavo po.trebnega materiala zaradi precejšnje oddaljenosti, je svoj dom že pokrila. Kostanjevica na Krasu, Rihcmberk, ki le bil doslej, med najpridnejšimi, nameravajo pokriti do 15. septembra svoj dom. Tudi na Colu pridno hitijo z delom, da bo dom čim preje pokrit. Kritizirati pa moramo še vedno nekatera graditišča, ki jih tudi tekmovanje in poživitev dela na ostalih gradiliščih ni razgibalo. V Oseku se dela udeležujejo povečini le prostovoljci iz vasi Visoko in Vitovlje, čeprav bi morale te vasice v območju istega KLO-ia delati v soglasju, povzroča trenje in slaba povezava samo to, da se vesele tisti, ki jim gradnja zadružnega doma ni po volji. Renče rešujejo že mesece vprašanje neke stare stavbe. V tem času, ko se nikakor ne morejo odločiti zanjo, bi lahko že imeli lep, povsem na novo sezidan dom. Upamo, da bo v tem tednu bolj oživelo delo v Dobravljah, Budanjah in Selu. Pri tem opozarjamo vse odbore OP v vaseh, ki si v letošnjem letu niso zadali plana za gradnjo doma. V kolikor bodo tudi ti pričeli že sedaj s pripravami, jim bo delo v naslednjem letu tem lažje In jim bo šlo hitreje od rok. S tem se bomo izognili nepotrebnemu zavlačevanju dela na gradi lišču in bodo zadružni domovi hitreje rasti s tal. Zavedajmo se dobro tega, da je go-riški okraj napovedal tekmovanje tolminskemu in sežanskemu. Dokažimo, da smo tudi .pri delu sposobni biti najboljši. Metod. radi v Beogradu 1. maja letošnjega leta bo Medanccm in vsem drugim v Brdih lahko povedal, da je tudi v Jugoslaviji videl nckai podobnega, samo v manjši meri. Nad 600 ljudi v novo zgrajeni dvo* rani ob predvajanju filma pa je poka* zalo, kako si naše podeželsko prebi* valsfvo želi dobrih vzgojnih filmov, Tih je tako pogrešalo v fašistični Italiji. Stanje gradnje zadružnih domov v našem okraju na dan 22. avgusta 1948 Doslej so pokriti zadružni domovi sledečih vaseh: Dol-Prcdmcja, Medana, Trnovo, Kal nad Kanalom, Ročinj, Višnjevik. Pokrivajo se v vaseh: Vrtojba, Col, Gradišče. Lokve, Prvačina. Zidajo se nadstropja: Dobrovo. Hum, Kostanjevica, Rihemberk, Kanal, Šempas, Otlica. Zidajo se pritličja: Miren, Vipava. Dvorana zadružnega doma v Medani že služi svojemu namenu Medanci so po otvoritvi zadružnega doma, ki je bila 27, aprita letošnjega leta. nadaljevali delo na svojem za* družnem domu in tako popolnoma ure* dili dvorano, tako, da odgovarja vsakovrstnim predstavam- Ob izročitvi dvo* rane svojemu namenu so pripravili film »Fizkulturna parada v Mosktvi leta 1947.« Pred filmsko predstavo je spregovo* ril nckai besed sekretar okrajnega ko* miteta KPS za Goriško tov- Jože Pri* mož.ič. Čestital jim je k .niUiovim veli* kim uspehom in jim s tein dal vzpod* budo za doseganje še večjih uspehov v nadaljnji graditvi gospodarskih poslopij okoli zadružnega doma. Medanci so ob veselju nad doseženimi uspehi vzklikali Ljudski fronti, ljudski oblasti. Komunistični partiji in maršalu Titu. V obzorniku so gledali umetniško delo naprednega umetnika Ferdo Veseba jn državni tekstilni tehnikum v Kranju, kjer se vežbajo teoretično in praktič* no novi mladi strokovni kadri za našp tekstilno industrijo. Na platnu so vi* deli tudi ribogojstvo v Jugoslaviji in Umetno oplojevanje. Naravnost nav* 600 ljudi, ki so gledali prvi film v Medani- pa je tudi dokaz, kako nizkot' ne so vse tiste govorice, ki so jih ob začetku gradnje zadružnik domov širili protiljudski elementi o skupnih kotlih' itd. Tudi Medanci imajo v svoji yasl okrog 15 ljudi, ki niso dali svojega do* loža pri gradnji zadružnega doma ln ki so tudi na dan slovesne izročitve dvorane svojemu namenu šli na božjo pot na Bled ali na Brezje- Teh 15 lju* di pa v primeri z vsemi ostalimi v Me* dani ne pomeni prav ničesar in bodo morali samo gledati, da popravijo svoje napake Iz preteklosti in da SC vključijo v isto delo, kamor so vklju* čeni vsi ostali v Medani, če nočejo, da bodo Medanci javno prišli z njimi z imenom in priimkom na dan- Kopljejo se temelji: št.Vid, Lozice, Preserje, S. Lokovcc, Batuje, Dora-, berg, Cepovan. Planira ln pripravlja se material: Vogrsko, Grgar, Cerovo, G. Lokovec, Vipolže, Črniče, Renče, Kojsko, Ajdovščina, Neblo. Mrtva gradbišča so še v vaseh: Podkraj. Bate, Selo, Budanje, Bani-šice in Dobravlje. j I. Goriška MDB odlikovana * redom bratstva in edinstva prve stopnie Bralstvo, skovano v času NOB, danes šc bolj utrjujejo naše mladinske delovne brigade pri delu samem. Primorska mladina se z navdušenjem odpravlja na razne delovne akcije v ostale republike in vrača s še prisrčnejšimi odnosi d« vseh narodov Jugoslavije. Tako sc je napotila na svoje dvomesečno ddo v bratsko republiko Črno goro I. Goriška delovna brigada »Mihe Marinka«, kjer je postala petkrat udarna. Za vse svoje delo je prejela naivišje odlikovanje mladinskih delovnih brigad in to Or-den Bratstva in edinstva prve si op, nje. Odlikovanje sta prejela v Nik, šiču tov. Badalič Bernard, koman, dani brigade in Perdih Anton, ko* mandir Tolminske čete. Visoko priznanje je vso mladino na Goriškem še boli dvignilo v nje* nem delovnem poletu. Več mladincev te brigade se je ponovno vključilo v novo delovno brigado, ki odhaja fe dni na gradnjo Novega Beo* grada. Adela j Dolžnost množičnih organizacij pri odkupu krompirja dušil pa ie mlade in stare, moške in ženske, film »Fizkulturna parada Mosktvi 1947«. Med predavanjem so se slišale po dvorani besede, ki so jih iz* govarjali drug z drugim na tihem: Poglej, to ie tista Rusija, za katero so nas učili za časa fašistične Italije, naj molimo, da se reši ljudstvo v Ru* siji. Ce bi bilo slabo- ne bi ljudje s ta* kim navdušenjem gledali fizkuitur* nike«. Mogoče se je nahajal v dvorani tudi kateri, ki bi hotel reči. da ie nemogo* če. da bi se bilo to, kar film predvaja, v 'resnici dogajalo. Človeku s takim mišljenjem, posebno še. če bi kdo raz* širjal tako mišljenje, jc treba jasno in odločno povedati, da jc kaj takega res nemogoče v kapitalističnih državah* kjer ljudstvo ječi pod kapitalistično* imperialističnim jarmom, da je pa mogoče samo v Sovjetski zvpzi, kjer jc ljudstvo svobodno in so se sprostile vse ljudske sile, kjer ie fizkultura postala vseljudska, kjer skratka vse služi ljud stvu in ljudstvo se vsega tega tudi dobro zaveda. Tovariš Juretič Štefan..- ------ _ ■ (z Medane, ki ie bil na fizkultumi pa* mh cen za 25 /o. lem nudi v soraz Da bi zagotovili delovnemu prebivalstvu prehrano s krompirjem, je naša vlada na predlog ministrstva za trgovino in preskrbo izdala Uredbo o odkupu krompirja v letu 1948-49. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu LRS z dne 21 avgusta 1948 in io prinašajo tudi dnevniki republiških časopisov. Iz uredbe ie razvidno, kako skrbi naša ljudska oblast za delovnega človeka in kako nudi našemu malemu kmetu možnosti, ki jih bo dobil s kontrahažo svojih viškov v obliki bonov, s katerimi si bo lahko nabavil industrijsko blago ali porabil za zamenjavo krompirja ali pa nakupa koruze proti nakazilu kmetovalcev, ki ne zapadejo predpisom obvezne oddaje. Prav tako uredba kategorizira obdelovalno površino in prikazuje v odstotkih presežke za vse one kmetovalce, ki imajo nad 2 ha obdelovalne zemlje. Na podlagi teh podatkov bo določil KLO odstotek za vsakega kmetovalca, upoštevajoč gospodarsko strukturo, ekonomsko moč in ostale prilike, ki lahko vplivajo na višino obvezne oddaje. Prav tako citira uredba v svojih členih vse prednosti onih, ki spadajo v obvezno oddajo in ki bodo poleg svoje obveznosti še kontrahirali proste viške za povečano vsoto držav- merjih možnosti nabave industrilskeg* blaga ter zamenjavo krompirja in ko* ruze. Na drugi strani pa vsebuje uredba tudi opozorila na prekrške s kaznimi, ki bodo onemogočale špekulacijo. Da sc bo uredba s čim večjim uspehom izvajala, je potrebna budnost vseh naših množičnih organizacij In stalna pomoč KLO-jem. Vse ljudske množice morajo biti točno seznanjene nalogami, ki stoje pred nami. Zavedajoč se, da je vsaka uredba naše ljudske oblasti nov člen v izvedbi našega petletnega plana, ne smemo dopuščati, da bi se ta važna naloga vršila šablonsko, ker bi to povzročalo nezadovoljstvo po vaseh. Vaški sekretariati OF in aktivi vseh ostalih organizacij so soodgovorni za vse morebitne napake, ki bi se pojavljale prav vsied nepolitičnega glcdania na to uredbo. Kmetijske zadruge bodo morale biti v stalnem stiku s Kl.O-ji in njihova dolžnost bo signalizirati vsako morebitno težavo Okrajni upravi za odkup. Poročati bodo morale dnevno med 12. in 14. uro Okrajni odkupni upravi, kako poteka ta akcija in bodo morale voditi točno operativno evidenco. Ker se bo odkup začel zadnje dni tega meseca in se bo vršil do 15. oktobra, pričnimo takoj z delom. K. L. Delovna sila —važen činitel) za izvedbo plana t ■ Marsikatera organizacija danes 5e vedno ne pojmuje pravilno izvedbe plana delovne sile. Zato ugotavljamo neprestano na tem polju precejšnje pomanjkljivosti. Krajevne komisije za mobilizacijo delovne sile postavljajo oportunistično, kadar gre za izvršitev navodil, namesto, da bi stopile takoj v stik s krajevnimi OF odbori In skupno z njimi reševale težje izvedljive plane. Še vedno imamo primere ljudi, ki bi se lahko vključili v delovni proces in bi s tem po eni strani izboljšali svoje socialno stanje, po drugi strani pa doprinesli skupnosti mnogo več kot doma. Pa ni dovolj, da izpolnimo plan pri mobilizaciji delovne sile. potrebno je, da z dobljeno delovno silo vršimo tudi ono vzgojno delo. h kateremu spada tudi doscipli-na in pravilen odnos do dela. KLO Avče moramo omeniti prav zaradi tega. ker je podpiral nedisciplino onih delavcev, ki so se vključili v delovni proces samo zato. da Izkoristijo živil« sko nakaznico. Tako so bili nekateri zaposleni na gradbišču železniškega mostu pri Avčah komaj 24 do 54 ur v mesecu, ostale dneve Pa so prebili na svoji mali kmetiji. Tak odnos do dela s strani delavcev samih v ljudski državi nikakor ni dopusten, kajti verno, da komur ljudska oblast daje, tudi nekaj od njega zahteva. Pohvalno sc moramo izraziti prav glede delovnega odnosa o delavcih v kamnolomu apnenice »Rdeča zvezda«v Solkanu, kjer prav vsi dosegajo in presegajo delovne norme. Jasno je. da moramo kritizirati vse nepravilne kričeče primere, potrebno pa je. da vedno o pravem času damo priznanje onim, ki dajejo skupnosti več kot drugi. V podružnici opekarne Bilje se delavci zelo požrtvovalno vključujejo v delo in stalno presegajo normo, a do danes ni bil predlagan še niti en udarnik, niti ni bil nihče pohvaljen za svoje delo. Na ta način bomo zanemarili naš najboljši kader. Zato je nujno, da se tako uprave podjetij. kakor tudi sindikalne podružnice nekoliko bolj zanimajo za vzgojo svojih kadrov, ki iih potrebujemo za iz« vedbo plana. David Izboljšanje prehrane delovnega ljudstva Za zbolišanie povrtnin V goriški okolici je pridelovanje povrtnini že od nekdaj zajemalo precej kmetovalcev. Ti se zavedajo, da je oskrbovanje mest jn industrijskih centrov tako za zimsko kakor tudi za zgodnjo zelenjavo velikega pomena. Zato so se tudi zbrali kmetovalci z Mirenskega sektorja in vasi okrog Nove Gorice na posebnem sestanku. Na tein so se pogovorili o sajenju zgodnjega krompirja, fižola, češnja, čebule in vseh ostailih po-vrtnin, kje jih bodo sadili, v koliki meri in kako bodo pristopili h kvalitetnejši obdelavi teh kmetijskih proizvodov. Ugotovili so, da danes ljudska oblast skrbi za kmetovalce in jjm nudi ugodne po- goje s tem, da jim preskrbuje umetna gnojila, hlevski gnoj, semena vseli vrst itd. Poleg tega jim daje zajamčeno garantiramo preskrbo kot tudi omogoča odkup vseh imenovanih pridelkov. Nekateri KLO-ji in še posebej kmetijski referenti so se pri tem izkazali zelo dobro in tudi znali zainteresrat vse kmetovalce, da so prišli na ta sestanek prjpravljeni (n. pr. Solkan, Miren), tako da so lahko s svojimi nasveti doprinesli k živahnejši diskusiji in k dopolnjlnim sklepom. Prepričani smo, da bodo kmetovalci z delom dokazali, da ni ostalo samo pri sklepih. Savle. Prvi tabor gorskih lovcev 7vezna vlada je izdala uredbo, s kafer« se je v mesecu avgustu zboljšala prehrana s tem, da se je zboljšalo razmerje med enotno in koruzno moko. Nadalje je zvezna vlada izdala tudi spremembo o uredbi o garantirani preskrbi, s katero sc je dvignil dnevni obrok kruha za vsakega potrošnika garantirane preskrbe za 50 gr. izvzemši ti-sie, ki so že-dobivali 1000 gr. kruha dnevno. S to dopolnilno uredbo se je tud' zboljšala preskrba kmetov v pasivnih in v vojni opuslošenih krajih. Kmetje, ki dobivajo pasivne živilske nakaznice, imajo možnost nakupa 7 kg koruze in 1 kg pšenice Inesečno na vsako nakaznico za pasivne in po vojni opustošene kraje po nižjih enotnih cenah, še večjo ugodnost kot v primorskih krajih fcR Jirvaiske in LR Črne gore pa imajo kmetje v Slovenskem Primorju, ki imajo pravico kupiti mesečno 5 kg koTuze in 4 kg pšenice oz ustrezajočo količino moke. To velja seveda za tiste kmete, ki prejemajo živilske nakaznice za pasivne in v vojni opusiošene kraje. Nova uredba o preskrbi velja od 1. avgusta ln bodo imeli vsi upravičenci možnost dobiti zaostanek iz meseca avgusta. V tej uredbi se zrcali velika skrb naše zvezne vlade za pasivne in v vojni opusiošene kraje 2e samo to, da je uredba o zboljšani preskrbi izdana in je stopila v veljavo še poprej, kot se je odkupilo po uredbi določene količine žiia, nam priča, kako naša ljudska oblast skrbi za dviganje življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. Vsi pošteni državljani vedo, da je bdo to doseženo le z velikimi napori našega delovnega ljudstva, ki je sledilo pozivu Osvobodil ne fronic in Ljudske fronte Jugoslavije ter Komunistične partije Hkrati, ko vidimo, kako se iz naporov ljudstva samega, ki vključeno v plan izpolnjuje svoje planske dolžnosti vsak na svojem mestu, dviga življenjski standard delovnega človeka, pa je potrebno, da ljudstvo, ki je sledilo pozivu naših voditeljev in izvajalo planske naloge, razkrinkuje vse one, ki so hoteli in še hočejo zavirati naš razvoj z neupravičenim godrnanjem, ki je največkrat sad skritih agentov ameriškega imperializma in izvira največkrat iz nekaterih župnišč in od vaških veljakov ter onih, ki hočejo s svojim protiljudskim delovanjem ljudstvu le škodovati. Ljudstvo je take elemente že v večini spoznalo in z njimi obračunalo, v kolikor pa je še kje kateri, pa bo prav ob no- nje našega delovnega človeka. P. J- vih uspehih z njim obračunalo, zavedajoč se, da bi brez takih proti ljudskih elementov bili uspehi še večji. Ob tej prdiki se je potrebno dotakniti tudi tega, kar je prav v našem okraju v zadnjih mesecih zavi. ralo redno preskrbo. Med tem, ko je v nekaterih krojih bilo po skladiščih desetine stolov živeža za garantirano preskrbo, ga v drugih kra-iih niso dobili niti 10., niti 15., niti 20. v mesecu. Razumljivo je, da je to razburjalo živce v prvi vrsti tistim ljudem, ki žive samo od tega, kar dobijo na živilske nakaznice, in to so naši delavci po naših zveznih, republiških in okrajnih podjetjih Ker so v naši ljudski državi pred zakonom res vsi državljani enaki in se mora vsak za svoje delo zagovarjati, pa naj si bo na kakršnem koli mestu, je bil v našem okraju aretiran tudi poverjenik za trgovino in preskrbo Svetozar Sosič. Razprava bo pokazala in dokazala našemu ljudstvu, kakšno škodo lahko povzroči ljudstvu samo eden človek, ki noče vršiti tega, za kar ga ie ljudstvo izvolilo- Ko ugotavljamo zboljšano preskrbo našega delovnega človeka, se je potrebno tudi zavedati, da naša zvezna in republiška vlada skrbi, do bo ljudstvo v našem okraju imelo možnost nakupa tudi koruze, ker se v okraju pridela le malo žitaric, v prosti prodaji. To prosto prodajo pa ne bodo smeli naši KLO-ji in naši odbori OF razumeti tako, kot da bi vsak lahko kupil t°lil-koveu. Na tem sestanku je bil poudarjen pomen in vloga lova v ljudski državi. V razpravljanju in diskusiji so prisotni lovci ugotovili, da bo moral lov odslej služiti le koristnim namenom. Vemo, da lahko lov na divje živali ivaščiti drobne domače živali, po drugi strani pa pridobimo z lovom te divjadj kože, ki so za nas dragocena surovina. Zborovanje jc bilo ves čas v resnem toda veselem razpoloženju, ki je kazalo vso dobro voljo lovcev do tega, da bo njihova lovska organizacija s svojo aktivnostjo prispevala skupnosti čim več koristi. Drugi elan so se zbirali z nestrpnostjo pravega lovca in čakali na razmestitev. Vsi, tako lovci kot opazovalci so z veseljem in radovednostjo pričakovali uspehe tega dneva. Žal kljub dobri organizaciji zaželjenega uspeha ni bilo. Mnogi so sicer opazili volku podobno ž;val in eden izmed lovcev se je volku (po izjavah mnogih je bil v resnici volk) toliko približal, da je lahko streljal nanj. Ob renčanju divje živali pa se je lovec ustrašil in tako jo je volk spet popihal. Kljub temu je bilo razpoloženje po lovu še vedno veselo in lovej so sklenili, da bodo drugič pri lovu samem bolj pogumni. V čepovanu so se lovoi ob. zvokih godbe pozabavali im se prav dobre volje vračali vsak na svoj dom. S. C. Film ,JC©t©¥$M4< v Vedrijanu S potujočim kinom, ki obiskuje ves Goriški okraj, sem bil pred kratkim v naših sončnih Brdih. Predstava je bila napovedana v Vedrijanu, v kra« iu. ki leži Vrtalo vstran od glavne pro* metne ceste. Mala vasica s približno 104 hišnimi številkami, s prelepim razgledom leži na vrhu hribčka, okoli nje se vrstijo vinogradi z dozoreva« jočim grozdjem in sočnim sadjem. V dopoklanskili urah, ko sem se pri« peljal z vso filmsko prtljago v vas, me je že pri prvih hišah z veseljem sprejela mladina in me spremljala do kraja, kjer je bil določen prostor za predvajanje filma. Ko iim povem, da sem prišel s potujočim kinom, so za« čeli vsi z veseljem vzklikati: »Kino. film, kino«. Tudi zastopniki Kl.O«ja so me z veseljem sprejeli in mi nu« dili vso pomoč pri organizaciji pred« stave. Ves čas priprav ie bila zbrana okoli mene mladina, pa tudi starčki, ki so veseljem in velikim zanima* njem spremljali vsako mojo kretnjo. Sonce je zašlo- Prijeten veter je vel skozi vas ter blažilno vplival na vse po vročeni sončnem dnevu- Dvo* rišče. kjer je bila predstava se je razsvetlilo, zvočnik ie zaigral veselo koračnico in vabil vaščane nanjo. •z vseh koncev in krajev je trumoma prihajalo ljudstvo in se zbiralo na dvorišču ob kinoaparaturi. Z nestrp* nostjo jc čakalo, da se razsvetli pro* iekcijsko platno. Na mnoga vprašanja sem jim razlagal, kaj jc film in kako se odigra filmska predstava. Na pro« gramu jc bil sovjetski film »Kotov* ski«, ki prikazuje začetek revolucio* narnega gibanja v Sovjetski zvezi. Vedrijan je imel ta dan prvič film* sko predstavo v svoji vasi. Gledalci so strmeli v premikajoče se osebe na platnu. Starčki so stali ob strani in nezaupljivo zasledovali potek dogod* kov na platnu. Drugi so se zbirali okoli projektorja in občudovali film* sko aparaturo. Po končani predstavi so ostali vsi na mestu in hoteli še gledati. Ko jim povem, da je končana predstava za danes, so mi z navdu« Sonjam govorili o vsebini filma in glasna želja vselt le bila. da moram s svojim filmom čim preje priti po* novno na obisk Ceh Razpis o sprejemu učencev v industrijsko io'o za pohiitveno stroko v Novi Gorici Industrjjska šola za pohištveno stroko v Novi Gorid bo sprejela v šolskem letu 1948-49 v prvi razred 40 gojencev. Pouk se prične 15. septembra 1948. šolanje traja 3 leta. Učenci se bodo izobraževali za kvallfidrane delavec v pohištveni stroki, ki bodo imelj po 2 letns praksi možnost nadaljevanja študija. Učenci bodo stanovali v internatu, šola ima tri oddelke: mizarski, tapetniški jn pleskarski odelek. Sprejemajo se kandidati v starosti od 14. leta dalje; prednost imajo predvsem svojd padlih borcev, invalidov in mladina kmetskega in delavskega stanu. Pogoj Je, da je kandidat telesno tn duševno zdrav, da je discipliniran m ima voljo do tega poklica. Prošnja za vpis, lastnoročno pisana, kolkovana z 10— din, se mora vložiti na personalni odsek tesno industrjjskega podjetja Nova Gorica z naslednjimi prilogami: Rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško potrdilo o zdravstvnenem stanju in sposobnosti za šolanje, potrdilo o jmovinskem stanju (izda ga pristojni LO), kratek življenjepis, potrdilo staršev, s katerim izjavljajo, da se. stri Hjiijo s tri letno zaposlitvijo kandidata po končanem študiju v obratu, ki ga bo določila nadrejena direkejja. Sekretariat Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LUS OBVESTILO V nedeljo 29. avgusta 1948 ob 9. uri se bo vršila v Šempeiru pri Gorici izredna skupščina Avtomoto društva Nova Gorica. ISKRENE ČESTITKE tov. Cvetki Beltram in Miru Bandelj, kj sta sklenila zakonsko zvezo dne 21. avgusta 1948 — Okrajni ljudski odbor Gorica. RAZVELJAVI JAM osebno izkaznico štev. 19562 izdano od OILO za Vipavsko, člansko izKaznico OF Dol-Predmeja številka 275225 za leto 1947-48, službeno knjižico, izdano od Gozdnega Gospodarstva Sv. Lucija ob Soči v letu 1948 štev. 39821. — Dokumenti so bili izgubljeni v Trnovskem državnem gozdu. — Glasijo se nt ime černgoj Stanko, Dol-Predmeja štev. 43 — okraj Gorica. PREKLIC .Leban Alojzija pok. Antona Rijavec, rojena 17. septembra 1891 na Trnovem pri Gorici, sedaj stanujoča v Grgarju št. 61. proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznioo, izdano v Ljubljani, svojo izkaznjco OF, izdano v Grgarju, svojo oblačilno nakaznico in oblačilno nakaznico svojega moža Valentih* Leban. UspeM tekmovanja graditeljev hlive Gorice pospešujejo kulturno delo Pevski zbor Prvačima, ki jo dosegel drugo mesto Kuifurni dvig mladine — lep prispevek pri delu za plan Graditelji Nove Gorice neumorno tekmujejo z graditelji Novega Beograda. V izpolnjevanju sprejetih obveznosti na fizičnem, kulturnem in fizkul-turnem področju napredujejo od dneva do dneva. V ta namen je razvito med brigadami močno kulturno-političnn agitacijsko delo. Trikrat dnevno oddajajo po zvočnikih poročila o dnevnih doseženih uspehih na gradilišču v slovenskem, hrvatskem In italijanskem jeziku. Po zvočniku pohvalijo najboljše čete, trojke in posameznike, hkrati grajajo preko dneva storjene napake in nepotrebne pomanjkljivosti. Poleg poročil oddajajo po zvočniku tudi lastne kulturne oddaje, nastope liarmonika-šev in orkestra Kajuhove brigade, so-lospeve in recitacije, pevske in šaljive točke brigadirjev. Kulturno umetniško delo med brigadami je zelo živahno. Najboljše so Kajuhova, Črnogorska in Makedonska brigada. Štab mladinskih brigad je razpisal nagradni natečaj za najboljša del kulturno umetniške revije. Odziv je bil zelo številen. Brigadirji so v enem tednu prispevali 30 del. Prvo nagrado za najboljše delo je dobil Ivan Pirnat, brigadir Kajuhove brigade za pesem »Danes smo delali«. Drugo nagrado je dobil Marij Gerbec iz Župske brigade za prozo »Graditelji Nove Gorice«. Tretje mesto pa je odnesla Vrbančič Dori za prozo »Postala sem brigadirka«. Dnevno se predvajajo za delavce in brigadirje izjemoma filmi na ozki trak in normalne zvočne filmske predstave. Največjo pobudo dajejo Kajuhova, Poljčanska, Makedonska in Novome- ška brigada, katere so na kulturno-umetniškein področju tudi kvalitetno na zelo dobri višini, kar je dvignilo tekmovanje pri ostalih brigadah, da bi dosegle na tem polju višjo stopnjo. Samo v zadnjih 15 dneh so brigade nastopile enajstkrat. Med drugim so izvedle večje število agitk na gradi-liščih zadružnih domov. Kajuhova, ki je med najboljšimi, je nastopila z dramo »Izpit za življenje« tudi v Idriji in Tolminu. Vsa mladina zelo rada sega tudi po knjigah in revijah. Samo v tem'mesecu je bilo prebranih 1500 knjig in brošur, od tega 70 "/o na skupnih večerih, 30 % pa med posamezniki. Poleg tega so organizirali 58 čitalnik in 32 diskusijskih krožkov, 12 risarskih, 2 radio-tehnična In filmski krožek. V filmskem krožku sodeluje 30 brigadirjev, ki poleg ostalih predmetov pišejo svoje zamisli za scenarij, kako bi izgledal film o gradnji Nove Gorice. Tako graditelji Nove Gorice širijo svoje obzorje in znanje, katero hočejo prenesti med delovno in kmečko mladino na vasi in na delovne akcije. Just. Opozorilo Okrajna uprava za ceste naznanja, da bo cesta Selo—Batuje—Dornberg zaprta zaradi popravila mostu od 1. septembra 1948 dalje do preklica in to za vsa vozila In pešce. Prevoz Iz Gornje Vipavske doline, usmerjen v Spodnjo Vipavsko dolino, naj se vrši preko Otave—Vogrsko— Volčjadraga. Okrajna- uprava za ceste. Dne 22. t. m. so nastopal na fiz-kulturnem igrišču ob gradilišču Nove Gorice najboljše kulturno-umet-niške agitacijske skupine LRS pri gradnji zadružnih domov in mladinske kultumo-umetniške skupine našega okraja. Ob tej priliki je govoril uvodoma predstavnik okrajnega komrleta SK-OJ-a in sekretariata LMS, komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad pri gradnji Nove Gorice, org. sekretar okrajnega komi-teta KPS Gorica tov. Krivec in tajnik IO LPS tov. Uroš Krajger, ki je podelil prehodno zastavico najpo. žrtvovalncjši »Kajuhovi« kulturno umetniški agitacijski skupini. Drugo nagrado je podelil ljubljanski mladinski godbi in iretjo nagrado KL. PK Pesje, okraj Mozirje. Po govorih je imela odličen nastop mladinska kulturno umetniška skupina »Kajuh« s svojimi pevskimi, harmo-nikaškimi in plesnimi točkami, ljubljanska mladinska godba, hi je napravila na gradiliščih zadružnih domov že par tisoč fizičnih delovnih ur in več koncertov, zaigrala je venček naših narodnih pesmi in ruskih. Mladinske kulturno umetniške skupine našega okraja so s svojim nastopanjem prikazale uspehe do- Brigadirjl-dijaki, ki so se vrnili z Pretekli teden se je vrnilo 45 brl-gadirjev-dijakov, ki so delali v brigadi »Istoka Žagarja« na gradnji pionirskega mesta v Zagrebu. Pred odhodom so na svojem sestanku pregledali vse sedaruega dela in so bile po lem ocenjene Razveseljivo je dejstvo, da so tu nastopali vaški in tovarniški pevski zbori, godbeni krožki in baletni skupinici. Nastopali so pevski /.bori iz Vrtojbe, Prvačine in vasi Brje, plesna pionirska skupinica iz Tovarniške ulice (Nova Gorica), godbeni krožek iz Medane in Gradišča. Zvečer istega dne je sledila zaključna prireditev okrajne mladinske revije, na kateri so nastopale in bile nagrajene najboljše mladinske kulturno umetniške skupine našega okraja. Nastopal je najboljši mladinski pevski zbor iz Vrtojbe in prav tako dober zbor iz Prvačine, dramatska in recitacijska skupin^ iz tovarne Anhovo in mladinski godoe-ni krožek iz Gradišča. V okviru okrajne mladinske revije je bil razstavljen tudi tisk iz časa NOB in danes, dela solkanskih učencev v gospodarstvu itd. Nastop mladinskih kulturno umetniških skupin je prikazal, da se naša delovna mladina ob gradnji zadružnih domov, pri delu v tovarnah 'n_ na polju tudi, kulturo prosvetno izživlja in ideološko prevzgaja v nove socialistične tvorce Titove )ugo-slavije. Niko delovne akcije, pred razhodom dosedanje delo in sprejeli nove sklepe. Eden najvažnejših je bil ta, da bodo vložili v študij pri popravnih izpitih ves tisti elan in dobro voljo, kar so si ju pridobili v brigadi. Okrajne zveze kmetijskih zadrug, skrbite za svoj bodoči kmetijski kader! — Kmetijske zadruge, pošiljajte svojo mladino v kmetijske šole! Tudi Mohoeičeva mama hoče graditi Novo Gorico Že navsezgodaj je Sonja stekla na glavni štab, da odnese novega »Brigadirja«, ki ga je ponoči prinesel kurir Iz Ljubljane. Ko je stopila v predsobo pisarne, kjer je navadno samevala preko glave zaposlena administratorka, ie opazila za sosednjo mizo ženico, ki ki je z debelimi naočniki na nosu pozorno prebirala nek časopis. »Zdravstvujte! Jožica, tukaj je novi JJrigadir’«, je veselo pozdravila Sonja, položila časopise na mizo in pristopila k ženici. « »O, mamica pa že novega Brigadirja’ berejo. Jaz pa sem mislila, da ga ni še nihče videl.« »Malo prej mi ga je dal neki tovariš«. je prijazno odgovorila ta in si popravila naočnike. »Ali ste prišli koga obiskat? Popeljem vas v brigado, če hočete,« se je takoj ponudila za vodiča Sonja, kateri se je prijazna, v črno odeta žena na mah prikupila. »Kaj še«, je hitro zamahnila z roko Jožica. »K nam je prišla, k nam.« K nam? Res? Zdaj bom pa malo Posedela, če je tako,« je hitela Sonja, ki se ii naenkrat ni prav nič več mudilo. enica je naredila prostor zraven sebe, snela naočnike in prekrižala roki na prsih. Sonja je prisedla in vprašala: »Pa kako, da ste prišli sem k nam? Kaj boste tukaj delali?« »Ali je mar res tako čudno, da sem prišla? Meni se to prav nič čudno ne zdi, saj sem že mesece premišljevala o tem. Pred kratkim, ko so bili Solkanci tukaj na prostovoljnem delu, in si osvojili prehodno zastavico, sem bila tudi jaz med njimi, čeravno sem blizu Vipave doma. Ej, da si nas takrat videla! Kako smo delali! No, in zdaj sem tukaj za dva meseca. Že danes bi lahko šla na delo, pa so mi rekli, naj še tukaj počakam. Zato berem zdaj tega vašega .Brigadirja’. Kaj bom delala tukaj? Kjer bo delo, tam pa bom.« Samozavesten nasmešek je šinil preko nagubanega lica in plave, živahne oči so prijetno zalesketale pri zadnjih besedah Sonja se je kar nagledati ni mogla. Sonja ni mnogo spraševala. Ženica ii je sama rada pričela pripovedovati o svojem življenju. »V Ložali pri Vipavi imam posestvo. Vinograd imamo. Vsako jutro sem vstajala obNštirih in hitela, da bi čim-prei vse lepo uredila in pripravila, tako da bo grozdje raslo tudi'brez mene. Kravo in svinje bo pa že snaha sama opravljala.« Že v prvi svetovni vojni je Jožefa Mohorčič izgubila moža, ki je zmrznil nekje daleč na Poljskem v avstrijski vojski. Mlada žena — mati petih otrok, je ostala sama. Najmlajšemu je bilo ob očetovi smrti komaj nekaj tednov. Borila se je z življenjem In odgojila svoje malčke. Ob pričetku druge vojne sta oba fanta odšla v hosto. Njena hiša je postala važna in prva partizanska postojanka v okolici In Jožefa je postala pravcata partizanska mamica. Pa ne samo to, da ie skrbela doma za partizane. Kadar ni bilo vodiča, je vstala sredi noči, pustila doma male vnuke in hodila z njimi ure in ure po skritih stezah. Bila je v treh zasedah. Četrtič pa je padla Italijanom , v roke. Odgnali so jo v zapore v Ai-dovščino. »Dva meseca sem bila zaprta. Dosti težkega sem že prestala, kaj takega pa še ne. Vsak dan so me zasliševali, vsak dan sem ležala nezavestna pred njimi. Polili so me z vodo, da sem vedno spet vstala. Vidiš, ta kost na plečih — vedno bo ostala tako usločena.« Pokazala je Sonji in Jožici, ki it tudi pristopila, svoje dlani, ki so kazale globoke, nenaravne brazde. »To !e tudi spomin.« ie še dostavila in za tip umolknila. »Zdaj imam že 66 let. A prav nič še ne čutim, da bi bila že stara. Saj vidita, dekleti, da hočem med vas,« ie prekinila ženica mučno tišino, ki ie zavladala. »V vasi vedno poslušam, kako godrnjajo ljudje, da ni tega, pa ni onega Ne morem in ne inorem jih razumeti, ko tako neumno r« vore. Saj ne bo boljše, če bomo samo godrnjali. Delali bi vsi, pa bi bilo kaj kmalu vse lepše. Mislila sem si pri sebi: v Novo Gorico bom šla in boni tam letala med mladini ljudmi. Če že imamo svobodo, bomo pa še sedaj nekaj ■et delali, da nam bo enkrat res vsem epo.« kTo je zaslišala pesein brigadirjev, ki so prihajali s telovadišča, je obmolknila in zrla skozi odprta vrata l radostnimi očmi. Pokimavala je z glavo, ko jili je tako opazovala — agorele fante in dekleta, ki so strupno korakali preko dvorišča. »Zdaj prihajajo od telovadbe. Vi-'ite, kako so veseli,« je rekla Sonja. Tako ie pri nas vsak dan. No, pa saj oste že sami videli. Ko gredo na 'elo, po'o. ko se vračam, pa spet... /daj pa res moram pohiteti. Saj sl zorno še kaj povedali, ali ne?« Tako neprisiljeno in domače so st-, oslovili, kot da so že stari znanci in brigadirki sta se lotili svojega dela. žena na sc je spet sklonila nad časopisom. Stanka CfrvectiCo poverjeništva asa prosveto OLO Gotica I. Pričetek Šolskega leta 1943-49 1. Osnovne Sole prič mo z rodnim "Šolskim poukom dne 3 septembra 1948. 2. Peti razred sed omlet k e v Dobrovem, Kojf-kein, Kanalu, Mirnu, Dobravljah, Dorabergu in Vipavi prične z rednim Šolskim poukom dne 6. septembra 1948. 3. Nižji razredi gimnazije v Ajdovščini in v Šempetru prično z rednim šolski! poukom dne 6. septembra 1948. 4. V višjih razredih gimnazije v Šempetru prično z rednim šolskim poukom dne 10. septembra 1948. II. Uradna konferenca učiteljstva goriSkega okraja bo v četrtek dne 2. septembra 1948 ob 9. v dvorani Kulturnega doma v Solkanu. Udeležba je obvezna. 111. Sprejem dijakov v dijaške domove V dijaške domove so sprejeti iz okraja Gorica sledeči dijaki: V Tolmin Pavlin Zdravko, Ravnica — Vitez Roman, Anhovo — Kuk Anica, Morsko Kanal — Bratu! Julko, Grgar — Berlot Uanioa, Levpa — Leban Anica, Trnovo — Rijavec Jožef, Trnovo — Strossar Florjan, Trnovo — Bavdaž Ivan, Lokav-ca (Levpa) — Skrt Avguštin, Bizjak (Levpa) — Kramar Darinka, Šempeter — Močnik Matilda, Deskle 32 — štrukelj Bernarda, Bizjak (Levpa), —Berlot Katarina, Levpa 14 — Lango Viktorija Zatrebeš (Levpa) — Belingar Marija, Ravnica — Sluga Stanko, Kanal — Marič Zofija, Anhovo — Rahotina Marija, Gorenje polje — Žnidarčič Aleks., Anhovo 66 — Simčič Marija, Anhovo — Martinis Ana Marija, Anhovo 118 — Nibrant Giril, Anhovo 62 — Konti Anita, Anhovo — Markič Roman, Anhovo 70 — Zeiinšek Tomca, Anhovo — Vuga Albina Marija, Anhovo — Boris Bavdaž, Doblar — Šuligoj Marija, Ročinj — Stanič Marta, Gorenje polje — Goljevšček Nives, Gorenje polje — Železnikar Nives, Anhovo — Ipavec Avgust, Ročinj 27 — Madon Cvetko, Avče 77 — Testen Helena, Avče 39 — Kolenc Vera, Avče 82 — Makorič Jožica, Avče 63 — Paravan Lucjan, Gor. vas (Kanal) — Ponikvar Oton, Anhovo — Comuzzi Viktor, Go renje polje Pregelj Irena, Za potok — Bukovec S la ra, Kal (Kanal) —. Šuligoj Anica, Ročinj — Gerbec Milka, Doblar — Motlaš Slavko, Doblar — Munih Frančiška, Doblar — Močnik Rudolf, Deskle — Strgar Anica, Doblar — Simčič Rozina, Anhovo — Berdon Ana Vilma, Lo-fcice 141 — Humar Veronika, Bizjak (I-evpa) — Matevžič Nives, Kanal — Hvala Silva, Ravnica — Čargo Maksimiljan, Anhovo 104 — Medvešček Jožko, Gorenje polje — Punar Zofija, Anhovo — Maver Emil, Vrata pri Cepovanu — Mrak Valerin, Vrata pri Cepovanu — Šavli Jožko, Cepovan-Dol — Podgornik Marica, Ccpovan-Vrše — Rutar Jožica. Doblar — Rutar Albina, Doblar — Vogrič Pavel, Ročinj 126 - Mugerie Rezi, Ročinj — Plesničar Hilda, Ravne — Markič Marija, Ravne — Juretič Kristina, Grgar — Bratuž Giril, Vrata pri Cepovanu — Gabrielčič Alojz, Anbovo — Gorjup Leopold, Kal — Makuc Marija, Lokve — Skok Irena, lokve — Lipičar Vinko, Solkan — Kos Klara, Kamhrcško — Kolenc Darko, Avče — Kavčič Helena, Avče — Lipičar Lada, Levpa — Grbce Marija, Deskle — Namut Bogoljub, Deskle — Vodopivec Marija, Solkan — Grosar Roman, Deskle — Mrak Helena, Vrata pri Cepovanu — KTvgoj Ivanka, Vrata pri Cepovanu — Kogoj Rafaela, Vrata pri Cepovanu — Juretič Severin, Grgar — širok Daroteja, Grgar — Žbogar Marija, Banjščice — Kovačič Nada, Banjščice — Merljak Ana, Renče. V dijaški dom o Šempeter Erzetič Andrej, Višnjevik — Ličen An-ton, Črniče — Trampuž Ivan, Temnica — Trampuž Ernest, Lipa — Sirk Milan, Biljana — Stanlič Vinko, Temnica — Slantič Vilko, Gorenje polje — Sirk Ivan, Višnjevik — Sirk Anton, Višntjevilk — Rahotina Anton, Gorenje polje — Paravan Marjan, Kanail — 1’išot Henrik, Gojače — Prinčič Nikolaj, Cerovo — Mokrin Alojz, Banjščice — Medvešček Pavel, Gorenje polje — Mavrič Anton, Medana — Marinič Franc, Biljana — Marič Lenart, Medana — Končut Roman, Višnjevik — Kavčič Viktor, Lipa — Cej Elmira, Grgar — Velušček Ivanka, Podsabotin — Zuljan Zora, Medana — Trampuž Eda, Temnica — Simčič Marija, Biljana — Sartori Stanka, KLO Ustje — RiboJica Milena, Barbana — Paravan Marija, Kanal — Marinčič Sonja, Šmartno — Lenardič Ljuba, Kanal — Lenardič Irena, Kanal — Kocjančič Antonija, Biljana — Kristančič Ana, Medana — Kožlin Alenka Marija, Medana — Kren Helena, Medana — Karlovim' Suzana, Anhovo — Krajnik Ana, Grgar Durcik Ema, Temnica — Žbogar Avgust, KLO Zapotok — Plesničar Teodor, Trnovo — Čuš Franc, Šempas — čefarin Franc, Deskle — Cafarin Ivo, Deskle — Peršič Vencko, Šempas — Pahor Albin, Korito (Kras) — Medvešček Darko, Anhovo — Goljevšček Franc, Lig — Marušič Miroslav, Opatje selo — Skok Anton, Ravnica — Skubina Marija, Neblo — Borovničar Jožef, Zapotok — Rogelja Karel, Temnica — Brezavšček Milica KLOI.evpa — Humar Elvira, Banjščice Rijavec Cirila, Ravnica — Petrovčič Lidija, Grgar — širok Milena, Grgar — širok Štefka, Grgar — Valantič Gabrijela, Grgar — Miljavec Rina, Grgar — Ižoljnk Cvetka, Grgar — Uadnik Oliva, Grgar — Humar Alojzija, Šempas — Rijavce Helena, Ravnica — Strosar Nada, Ravnica — Batič Stanislav, Šempas Makuc Ana, Nemci (Trnovo) — Mugerie Mrija, Lig — Makuc Antonija, Lokve — Kofol Karmela, Banjščice — Zelinšček Bruna, Zapotok — Jelen Ana, Opatje selo — Valentič Marija, Kanalski vrh — Bucik Marija, Kanalski vrh — Turk Egon, Rihembcrk — Vidmar Pavel, Rihemberk — Bizjak Jože, Ml. dom Št. Peter na Krasu — Černe Sonja, Ml. dom št. Peter na Krasu — Trebiian Julijan, Ml. dom št. Peter na Krasu — Pavlin Marija, Grgar — Zuechiatl Anton, Medana, — Zucchiati Jožko, Medana — Lozej Alojzij, Ivanji grad — Sodevčič Marija, Gr-gar-Dol — Renko Ludvik, Lokve — Trampuž Karol, Kostanjevica 27 — Bru-mat Adoigo, Opatje selo — Simčič Srečko, Kozana — Rraidot Evgen, Kozana — Jerončič Nada, Kanal — Mikluš Silvan, Renče 27 — Mozetič Egidiija, Kostanjevica 59 — Kranjc Bruna, Ajdovščina —' Milanič Ivo, Vojščica — Srenjšček Ma-rjja, Ročinj — Marušič Alojzija, Lokvica — Jelen Rozalija, Opatje Solo — Marušič Andrej, Opatje selo 27 — Marušič Ana, Opatje selo 36 — Jelen Silva, Opatje selo 23 — Gorjan Irena, Opatje selo 62 — Boštjančič Manija, Opatje selo 57 — Pahor Ana, Opatje selo 55 — Pahor Radivoj, Kostanjevica 54 — Pahor Stojan, Kostanjevica 54 — Bratuž Anton, Vrata pri Cepovanu — Rijavec Jelko, Ravnica (Podgozd) — Obljubek Franc, Drnovek (Dobrovo) — Urbančič Helena, Brdice — Hojnik Emil, Puštale 23 — Hojak Andrej, Puštale 23 — Mar-tinuč Vjjolica, Renče 358 — Podgornik Danica, Sp Lokovec — Pahor Eida, Sela na Krasu — Medved Alfonz, Magozd — Mikulin Zdenko, Dobrovo — Knap Marija, ToLmin. V dijaški dom v Ajdovščino Lovrič Metka, Vipava — Bizjak Alenka, Cesta 125 — Čermelj Slavica, Dobravlje 62 — štrukelj Mirko, Sv. Mihael 33 — Štrukelj Mara, Sv Mihael 33 — Lozar Olga, Osek — Ljkar Silvestra, Otlica — Lozar Jožef, Vrtovi« — Milici Alojz, Vrtovin — Vrtovec Ida, Šmarje — Malik Zmagoslava, Goče — Bavcon Olga, Osek — Velikonja Cvetka, Dol Predmeja — Čibej Viktor, Dol-Prcdmeja — Pavlin Franc, Ravne t Bizjak Marija, Dol-Predmeja — Lozej Nada, Pod raga — Pregelj Marija, Lože — Žorž Rihard, Podraga — Semenič Štefan, Podraga — Velikonja Roman, Dol-Prcdmeja — Benčina Pavla, Lože — Kosovel Mu-rjja, Vrtovin — štokelj Jelica, Vek Zabije — Ferjančič Marija, Podraga — Furlan Silva, Podraga — Tratnik Jožefa, Col — Terbižan Marta, Podraga — Kretič Vera, Tevče — Kobal Milan, Erzelj — Ferjančič Milan, Erzelj — Kodre Alojzija, Erzelj — Mavrič Peter, Črniče — Štor Karol, Vip. Križ — Turk Neva, Brje — Bizjak Umbert, Potoče — Čermelj Boris, Potoče — Podgornjk Marija, Slap — Ambrožič Ivanka, Slap — Tomažič Rada, Vrhpolje, — Fornazarič Leticija, Vogcrsko — Gregorič Viktorija, Vogersko — Ferjančič Edvard, Podraga — Valič Mara, Kamnje — Valič' Valentin, Kamnje — Vodopivec Pavel, Kamnje — Grželj Štefan, Salnje — Čermelj Katarina, Kamnje Žorž Marija, Duplje — Vjdmair Anica, Kovk — Vidmar Dora, Kovk — Mervič Marija, Rožna dolina — Mikuž Valentina, Budanje — Trošt Lenart, Col — Petrovčič Ernesta, Malo po lje — Trošt Vera, Col — Gerželj Anton, Vrtvovin — Bolčina Jožica, Kovk — Pečenko Zmaga, Brje Potrata Antonija, Slap — Badalič Bruna, Osek — Glešič Ana, Osek — Furlan Edvar, Potoče —. Faganel Leopold, Črniče — širok Lidija, Solkan — Gruden Angela, Lokve — Pogon Marjja, Gabrijc — Jelič Cvetko, Ga-brije — Kovšca Julij, Kovk — Čehovin Dorica, Col — Mačus Ivan, Kromberg — Bone Celestina, Kromberg — Pregelj Ferdinand, Col — Zgonik Aleksandra-, Rihemberk — Velikonja Ivan, Dol Predmeja — Kolenc Ludvik, Lokve — Biteži nik Ivan, Nova gorica — Ščukovt Angel — Preserje — Ferjančič Ana, Slap — Furlan Magdalena, Slap — Zarnik Jože, Gabrije — Somro Venčeslav, Gabrjje — Pestelj Ana, Podraga — Trošt Marija, Podraga — štokelj Slavko, Vel. Zabije — Besednjak Dora, Vel. Zabije — Lozar Albin, Vrtovin — Kovšca Jože, Col — Kovšca Marija, Col. Iz okraja Sežana so sprejeti: Grča Jolanda, Štanjel — Ukmar Zmago, Gor. Branica — štemberger Magda, Gornja Branica. Onstran meje • • • Italijanski predelski delavci stavkajo V soboto dne 21. avgusta so poljedelski delavci vse Italije stopili v splošno stavko za pol dneva. Tako so stavkale prvič v Italiji tudi kmečke množice iz najbolj revnih in zaostalih pokrajin na jugu. Poljedelski delavci so se namreč že več mesecev borili za svoje pravice z Zvezo posestnikov, kateri eo sploh odklanjali razpravo o zahtevah delavcev; zato so se vršila mnoga zborovanja, nešteto sestankov in na vseh je kmečko delavstvo soglasno zahtevalo vsaj najnujnejše pravice: minimalna mezda, ki naj bi bila enaka delavcem gradbene industrije, plačan dopust, določitev dnevnih delovnih ur, ureditev položaja stalnih delavcev in podvojitev družinskih doklad. Demokristjan-ska vlada, ki je že dalj časa bila obveščena o teh sestankih in o zahtevah, ki so se postavljale in ki je bila opozorjena na morebitno stavko, je že vnaprej skušala preprečiti to obliko borbe poljedelskih delavcev; tako je že v naprej govorila a tem, da bo to stavko smatrala za apolitično in agitatorsko«. Skušala je med delavstvom organizirati sabotažo predvidene stavke itd. Toda strnjenost poljedelskih delavcev v borbi za svoje pravice je najlepše preprečila nakane demokristjanske vlade. Tako se je stavka uspešno pričela, v vseh podeželskih centrih pa so množičnim manifestacijam prisostvovali vei poljedelski delavci ne glede na »vojo politično usmerjenost. Stavke so se udeležili tudi demokristjani, kar dokazuje, da tudi oni spregledujejo in ee pridružujejo naprednim delavcem. Kljub intervenciji policije, kljub propagandnim poizkusom nekaterih de-mokristjanskih voditeljev, ki eo tudi s plakati pozivali svoje pristaše, naj bi sp stavke ne udeležiti, kljub temu, da je šef polici je v Catanzaru telefoniral Zvezi poljedelskih delavcev, da je radio objavil odložitev stavke, so vsi ti poi/Jcusi propadli in je stavka v celoti uspela. Položaj kmetov v Italiji je vedno obupne jši Vesti o gospodarskem In socialnem položaju delavstva kot tudi kmetov onstran meje nam vsak dan jasneje kažejo lice skoro obupnega položaja ljudstva. Medtem ko se po eni strani davek stalno dviguje, ima po drugi strani delovno ljudstvo vedno manj možnosti zaslužka. Davek se je povišal v razmerju z davkom izpred vojne za 1200 %. Mali kmetje se že sprašujejo, kako bodo zmogli to težo, posebno z ozirom na to, ker se življenjske potrebščine silno dražijo in ker se po drugi strani pri prodaji kinečkili pridelkov ta podražitev prav nič ne upošteva. Medtem ko se je koruza v teku dveh dni podražila za 30 lir pri kilogramu, je krompir v prodaji po 10 lir. In še je tu vprašanje, če bo možno ves ta krompir prodati. Delavstvo je itak že v obupnem položaju in danes so mali kmetje na tem, da propadejo; le bogatejši lahko še zdrže nesorazmerje pri cenah. Zato se mnogi kmetje z resno zaskrbljenostjo vprašujejo, koliko časa bo še trajal ta njihov nevzdržen položaj. FIZKULTURA . - POPRAVLJANJE IGRIŠČA V ŠEMPETRU Športno udejstvovanje mladine v našem okraju dosega iz dneva v dan večji razmah. Mladina se zaveda, da so za to potrebne tudi tehnične priprave in zato pristopa k popravljanju raznih igrišč. Tak« so mladinci v Šempetru pričeli z razširjanjem in podaljšanjem nogometnega igrišča. Prostovoljnega dela se je udeležilo okrog 40 ljudi. Med prostovoljci je bilo precej starejših, kar nam dokazuje, da se tud> ort zavedaj«, da je potrebna fi/jkuiturna vzgoja naši novi mladini. Pogrešali pa smo precej mladine m priznati moramo, da je vendarle še precej takih, ki stojijo ob strani m se ne udeležujejo takih akcij, ki bodo koristile prav udejstvovanju mladine na športnem polju. T« soboto in nedeljo bo ponovno prostovoljno delo na igrišča Prizor s tekme v odbojki med glavn lni štabom in makedonsko mladinsko brigado Uredništvo in oprava: Solkan ul IX. Korpusa 186, tcL šL 1 in ?. Urejuje nredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. porot v Ljubljani. Izhaja vsak petek.