Stran IS^^^^ANGELCE^^^^^Lrfo 26    .
Cvetinomirski:
Starka z butaro.
iš$L$M krogli, debeli oblaki so plezali na nebo in na-\mBp^9\ posled popolnoma zamračili popoldansko larga^f solnce, ki je s svojim žametnim bleskom posi-jKSgsD pavalo mlado smrečje in bukovje nad do-lino. Poslednji solnčni žarek, plešoč pred mcnoj na gladkem lubju lahno sklonjene breze, raji je hipoma izginil izpred oči. Gozd se je ovil čezinčez s senca-mi. Iz njih so kukali zvončasti cvetovi slaka, navi-tega po grtničju, kakor hudomlušne glavice škrat-ljev. Zavil sem na odprto jaso, in ko sem hotel rav-no sesti na štor, zapazim nedaJeč od sebe starko, ki se je z veliko butaro suhljadi na hrbtu bližala mcni,
»Ej, mamica, preveč ste se obložili!« ogovorim starko, zroč ji v pepelnatosivi, kakor od toče razbi-ti obraz. »Pa odložite malo in se odpočijte, Odkod, če smem vprašati?«
Starka me najprvo začudeno pogleda s svojimi okroglimi, orehovorjavimi očmi, nato se pa naen-krat prijazno posmeja in dene butaro na tla.
»Glej ga no — si ti doma? Tone? .. . Takoj sem te spoznala. Ti me pa še vprašaš, od kod! Kdaj si se pa vrnil, da te šele zdaj prvič vidim po tolikem času?«
»Nekaj tednov bo žc tega. Zadosti dolgo sem živel med tujci! Grob bi pa rad imel v domači zem-lji. Polotilo se me je domotožje, in kdor tega ni oku-sil, ne ve, kaj je hudo.«
»I, kdo bi si bil mislil! In mene, praviš, da ne poznaš? Saj sva hodila skupaj v ljudsko šolo. Me res še zdaj ne poznaš?«
»Pa se ne morem domisliti.«
»Leta so vmes, seveda, dolga leta — kdo bi se čudil! Ali se ne spominjaš Jclarjeve Zalke?
»Zalka, Jelarjeva Zalka? Tista, praviš, da si ti? Skoraj ti ne morcm verjeti.«
I                »Pa sem! Ravno tista Zalka. Samo da sem zdaj
^^   stara, nekoč sem bila pa mlada, A že vidimi: tudi ti
Leto 26___________ANGELČEK_________StranJ^^^^*
si se postaral, kjer si že bil. — Zdaj pa moraml do-mov. V svojo kočo. Že tri leta sem vdova, brez otrok« in čisto* sama moram skrbeti zase. Če tc kdaj pot nanese mimo, sc pa kaj oglasi.«
In starka je zadela zopei butaro na hrbet ter lezla po stezi navzdoliz gozda.
Dolgo sem stal in gledal za njo. Jelar>eva Zal-ka? Mlada, cvetoča deklica nekoč, zdaj pa starka s tresočimi rokami in nogami, z velim obrazom in na-gubano kožo. Kako hitro zvene cvetje, kako naglo zbeži mladost!
Počasi sem krenil dalje skozi gozd; tisti dan sem prvič čutil, da sem starec, upognjen in kašljajoč.