štev. 30 PTUJ, 29. julija 1966 Cena: 0,4 ND, 40 SO; »T«in!lc« Irhsta pod t»m «menom oo i4 uuven.bra daJje p« sklepu občiaskib odborov SZDL Ptuj m Ormož. — Izdaja ^avod j »Ptujsiri lednik«. Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Baumaa — Uredništvo m uprava; ' j. He- roja Lacka 2. — TeL 15«. Stev. tek-* r^funa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor — Roko^sov oe vračamo. — CeloVtna naročnina 20 ND. za inozemstvo 40 ND. Letnik XIX Živahne razprave po četrtem plenumu CK ZKJ Od besed k delanjem Za dosledno delovanje organov samoupravljanja in za izvajanje gospodarske reforme To lazšifjeni seji občinskega Kijiiiiteja ZKS Ptuj so sc razvi- le \ občini širše in poglobljene la/prave o gradivu četrtega ple- iiuina CK ZRj. Kljub počitniški sc/uni se je sestala večina ko- iiuinislov po osnovnih organiza- cijah ZKS in obravna\ala §ra- cli\o s stališča lastne pi^akse m cleia\nosti. Pri tem so prednja-4 čili predvsem komunisti i/, 00 ZKS v delovnih organizacijah, ki so vzporedno obra\'na\alc tu- di proizvodne naloge in doseže- ne uspehe v letošnjem letu. Ne- koliko manj konkretne so bile razprave v terenskih organiza- cijah ZK, kar je glede na hete- rogeno sestavo članst\a delno tudi opravičljivo. Zaradi odsot- nosti \ečine članov nekaterih vaških in šolskih OOZKS pa se te še niso sestale. Dobro so pri- stopili k razpravi v Majšperku, kjer so sc skupno sestali komu- nisti vseh treh oVganizacij, ki delujejo na tem območju. Raz- pra\o so povezali z nalogami komunistov pri reševanju kra- je\nih problemov. 0df|ovornost in javnost dela ^ Iz zapisniko\^ seslajikovl osnovnih organizacij ZKS po- \'zemamo, da po\sod pozdrav- ljajo komunisti sklepe plenunui na Brionih. Naglašajo, da je plenuni obračunal s tistimi, ki so zavirali samoupravljanje in izdvajanje reforme pri vrhu; so- cdsno pa to pomeni, da bo moial tudi vsak posameznik 1»/] odgovorno in bolj dosled- m delali na svojem delovnem mestu ali opra\ijati naloge na svojem delo\ nem področju. Po^sod so poudarjali, da se mora Zveza komunistov dosled- neje zavzemati za razvijanje in poglabljanje samoupravnih od- noso\; sočasno mora z -vso ostrino odpravljali birokratske pojave. To nalogo bo ZK lahko \ nih skupnosti ter obravnavala predloge v zvezi z nazivi še ne- ''Jnn«i\aiiih ulic in trsov v PUiju iu o spremembi odredbe o progla- ^'Im s(Mncnsiiih sestojev za izbrane semenske objekte, primerne 'a mm/vod njo normalnesa gozdnesa semenskega blaga v občini ''lii.j N;ulul,ie bosta obravnavala predlog o pripojitvi Prosvetno pc- ^'andšliogii zavoda Ptuj k Prosvetno pedagoškemu zavodu Maribor '»» o predlogih iz drugih točk dnevnega reda. Ny tokratnem zasedanju bo pi^ročalčj zboroma mandatno "i"!urntetna komisija o izidu na- ^i>mc,stn;ii volitev odbornikov v zbor delovnih skupnosti v volil- ■^•h enolE-h 2. 9 in 30. Oddelek ^° planske, analitične in oi-gani- ^^t-ijske zadeve bo poročal o iz- ^''š-.tvi občinskega proračuna v f>i"vem polletju 1966, o lanskem letošnjem delu pa bodo poro- občinsko javno pravobranil- ^^"^'0. služba pravne pomoči obči- Ptuj ter Zavod za izme-ro in •^^tasler zemljišč Ptuj. Tokrat bo ^•^di preklicano poblastilo o ^Pi'avljanju funkcije veterinar- inšpekcije v klavnici trgov- ^'^ega podjetja »Perutnina« Ptuj ^0 uslužbencu veterinarske po- ^^a.ie Ptuj. ker bo opravljal v to- poče veterinarsko inšpekcijo v l^idustrijski klavnici oz. v podje- za predelovanje živalskih f^foizvodov in surovin občinski ^■ptor-narski inšpektorat po svo- inšpektorjih. Po zasedanju obeh zborov si bodo ogledali odborniki hidro- melioracijski sistem Pesnice in sicer večje objekte in opravlje- no regulacijo v Trnovski vasi, v Sp. Velovlaku, v Dornavi in v Mezgoveih, kamor se bodo odpe- ljali z avtobusi. Obiskali bodo ludi tabor predvojaške vzgoje pri ptujskem letališču. Glede na večkratno obravnavanje o hidro- melioracijskem sistemu Pesnice so dali odborniki obeh zborov te- podbudo za ta ogled, da bi si vse probleme lažic predstavljali tudi odborniki iz predelov občine Ptuj, ki še niso bili v dolini Pe- snice in še niso videli, kako se ureja sedaj hidromelioracijski sistem ter kako velikega pomena je izpolnitev lega načrta za ve- lik predel ptujske občine, ki .je čuti! stoletja vse nesreče in škode zaradi stalnega poplavlja- nja Pesnice V. J. S slovesnostjo pri spomeniku v Mostju je začelo pred leti prazno- vanje občinskega praznika SKUPŠČINA OBČINE PTUJ VABI OBCANE NA PROSLAVO , V POČASTITEV občinskega praznika 8. avgusta PROGRAM PRIREDITEV: v soboto, dne 6. avgusta 1966 ob 16. uri otvoritev prenovljene arheološke zbirke Pokra- jinskega muzeja v Ptuju v dominikanskem po- slopju — Muzejski trg 1 v nedeljo, dne 7. avgusta 1966 ob 5. uri odhod patrole po poteh Slovenjegoriške čete iz- pred spomenika heroja Jožeta Lacka na Sloven- skem trgu; sodelujejo člani Planinskega društva Ptuj in člani ZZB NOV občine Ptuj ob 7. uri start spretnostnega tekmovanja mopedistov na progi Ptuj—Mostje—Dornava—Gorišnicaj start pred zgradbo skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1. Prijave sprejema AMD Ptuj in AMD Kidričevo ob 8. uri start turistične kolesarske dirke na progi Spuhlja —Gorišnica; start pred spomenikom padlih ku- rirjev NOV. Prijave sprejema občinska zveza za telesno vzgojo Ptuj. ob 9. uri slavnostna seja skupščine občine Ptuj v Zadruž- nem domu v Gorišnici ob 10. uri osrednja proslava in ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM NOV V GORIŠNICI Sodelujejo kulturne skupine iz Gorišnice in god- ba na pihala DPD »Svoboda« iz Ptuja. Po proslavi bo v Gorišnici prosta zabava. Udeležite se proslave v Gorišnici v čimvečjem številu. Vo- zili bodo posebni avtobusi z avtobusne postaje v Ptuju od 9. ure dalje. TE ISNl VIETNAMSKA KRIZA V LUCi NAJNOVEJŠIH DOGODKOV DvofnI pritisk Vietnamska kriza sili te dni še posebej v ospredje. Tu seveda ne mislimo na resnico, da se viet- namskih dogodkov vedno znova dotikajo na vse širših in dvo-, stranskih srečanjih z namenom, da bi vendar našli najprimernej- šo rešitev. Gre za nov razvoj do- godkov zunaj vietnamskih meja, ki utegnejo vplivati tudi na bo- doče ravnanje in stališče sever- novietnamske vlade. ZDA širijo »stopnice«. Dovaža- jo nove čete in novo vojaško teh- niko, napadi na severnovietnam- ska mesta in vasi so vse pogo- stejši. Severnovietnamska obram- ba poroča o vse več sestreljenih c~>meriških bombnikih. To pome- ni, da je Johnsonova .vlada še naprej trdno odločena izbojevati vojaško zmago. O tem tudi javno govore, četudi se odpor proti vmešavanju v Vietnamu med ameriško javnostjo vse bolj kre- pi. Kitajsko vodstvo izkorišča ta položaj in ponuja Severnemu Vi- etnamu prostovoljce. Le-te je po- nudila tudi varšavska vojaška zveza, toda v Pekingu žele s po- ostreno protisovjetsko kampanjo doseči, da bi se to ne zgodilo. Še več. Znova zaostajajo sovjetski vojaški transporti z orožjem in drugim blagom za Severni Viet- nam, ki gredo po edini celinski prometni poti — čez Kitajsko. Kitajskim očitkom, češ da SZ ^^podpird ameriške agresorje«, naj bi se pridružil — s strani Sever- nega Vietnama — še očitek, da so sovjetske obljube (sklenjen -sporazum) in dejanja (dejansko pošiljanje pomoči) dve različni stvari. Najnovejša kampanja na Kitaj- skem — od vrha do tal — za po- moč Severnemu Vietnamu ima potemtakem predvsem namen, ločiti korejsko ljudstvo od SZ in vzhodnoevropskih dežel in prisi- liti vlado, da v celoti, brez re- zerv, podpre kitajske nazore in načrte. Severnokorejskemu narodu je jasno, kdo mu dejansko daje po- moč, toda ameriška »vztrajnost/ za dosego vojaške zmage in raz- meroma neučinkovito prizadeva- nje miroljubnega sveta, da bi na- šel izhod iz vietnamske krize, vznemirjata severnokorejske kro- ge. Le-ti so doslej skušali ostati ob strani v sovjetsko-kilajskem ideološkem sporu. Predsednik Ho Si Minh je te dni sploh odklonil tuje prostovoljce, ker se zaveda, da bi tak razvoj pahnil svet v še širši mednarodni spopad. Kitajci bi to želeli, toda škoda, k^ bi jo v tem primeru utrpel Vietnam, bi l^ila še večja od doslej povzroče- ne. Ali ni Ho Ši Minh posredno tudi namignil Kitajcem, da ne ra- čuna na njihove prostovoljce? Seveda se je v dnevih velike nacionalne nesreče težko prepu- stiti *;amn p-Tmetnemu razsojanju. (NADAl]£VAM}C NA 2. STRANI) Sfran 2 TEDNIK — petek. 29. julija 1966 Strnn 2 Delo javnega pravobranilstva v Ptuju predvsem preventivno z novim zakonom o javnem pravobranilstvu je dobila služba javnpga pravobranilstva kot spe- cializiran organ za pravno var- stvo družbenega premoženja no- vo in odgovorno mesto v struk- turi naših organov. Težišče nje- g-ovega dela je sedaj bolj kot prej v spremljanju in proučeva- nju družbenih odnosov in po- javov, pomembnih za pravno varstvo družbenega premoženja in pa v preventivnem delovanju. Kjer nujnost narekuje, mora jav- no pravobranilstvo neposredno uporabiti določene ukrepe in pravna sredstva, da zavaruje pr«m-ozenJ6ke koristi in pravice družbene skupnosti. O svojih zapažanjih in proučevanjih kot tudi o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom je sedaj javno pravobranilstvo dolžno obvešča- ti občinsko skupščino, kateri lahko daje tudi ustrezne predlo- ge. Temeljna naloga javnega pra- vobranilstva je, da varuje z do- ločenimi ukrepi in pravnimi sred- stvi premoženjske koristi in pra- vice strank, ki jih po zakonu zastopa pred sodišči in drugimi organi. Po zakonu zastopa občin- sko javno pravobranilstvo v Ptu- ju: občini Ptuj in Ormož; vse krajevne skupnosti na njunem območju; državne organe, ki so pravne osebe; sklade obeh ob- čin, ki so pravne osebe; zavode, ki so do posebnem zakonu dolž- ni opravljati določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, za katere dobivajo po- vračilo iz proračuna občin Ptuj in Ortnož ali iz družbenega skla- da, ki je pravna oseba. Te 103 stranke zastopa občin- sko javno pravobranilstvo Ptuj samo glede njihovih premoženj- skih pravic in koristi v pravd- nem, izvršilnem in kazenskem postopku ter v drugih po«toetek. 29. Julija 1968 Stran 3 Hinko Cvetko Prijateljem in športnim tova- rišem, ki smo ga poznali, je nje- gova smrt odjeknila kot mora, nedoumljiva in neresnična. In vendar smo morali pretreseni doumeti, da našega Hinka ni več. Nismo mu mogli povedati niti naših skromnih besed ob njego- vem koncu, saj je odšel od nas tako nenadno in tragično, da smo mogli komaj verjeti resničnosti. Njegova smrt je bila tako glas- na, da ni bila nič kaj podobna njegovi mirni in usmerjeni nara- vi, kot bi s svojim zadniim na- silnim krikom, s katerim nam ga je iztrgala, hotela prevpiti našo bolečino. Spominjamo se Hinka kot mla- dega in zdravega, s polno mero entuziazma in mladostnega poleta, usmerjenega v delo njegovega kluba. Od vsega začetka je bil zanesljiv steber svojega športne- ga kluba in je bil tak tudi, ko je komaj dva meseca poprej pre- vzel delo trenerja. Se zadnji dan življenja je načrtoval svoje stro- kovno izpopolnjevanje in je opravil, poln skrbi za rešitev klubskih zadev, vrsto drobnih in neodložljivih opravil. Smrt nam je iztrgala žlahtnega človeka tudi po značaju. Nekdo ga je sicer s poetsko, vendar s kar najboli verodostojno prispo- dobo označil: »Bil je kaknr son- «n poletni dan«. Res, obdajala §a je neka posebna človeška mi- lina in dobrosrčnost. Tak nam bo ostal v trajnem spominu. Poštno poslopje pod streho Gradbeno |»odjet|e »Drava« Ptuj ncdaljufe z deli na poslopju nove pošte v Ptuju, da bi ga zaščitili pred nalivi In drugimi klimatskimi vplivi. Ob raz- položljivih sredstvih za te namene bo mogoče spraviti poslopje pod streho. Sedaj je že gotova prva stropna plošča ter zgrajeni nosilni stebri za drugo nadstropje. GradltPT' poštnega poslopla v Ptulu se je potegnila v čas in- vesticijskih težav, čez katere ob- čina Ptul kot prevzemnik inve- sticijskih pravic in dolžnosti ni mogla drugače kot da )e že 1964. leta na seji sprejela priporočilo, po katerem bi naj vsaka gospo- darska organizacija pomagala s primernim posojilom (O.B odstot- ka ustvarjenega narodnega do- hodka v prvih devetih mesecih 1964) skupščini dograditi poštno poslopje, podjetje PTT pa bi na- bavilo opremo, predvsem avto- matično telefonsko centralo in zgradilo kablovod Maribor— Ptuj. Končna dovršitev novega pošt- nega poslopja po sedanjih zava- rovalnih delih bo zahtevala še feO milijonov S dinarjev sredstev. Nekaj gospodarskih organizacij v ptujski občmi je ugodno rea- giralo na priporočilo za združitev sredstev za zgraditev poštnega poslopja, nekai tega ni moglo, ker niso imeli takih sredstev ali pa so se znašli v težavah, da pri- poročila niso mogli upoštevati. Letos so za to dane možnosti skoraj v vseh gospodarskih or- ganizacijah. Zato se je obrnila skupščina občine Ptuj pred krat- kim na tovarno glinice in alumi- nija Boris Kidrič, Kidričevo, na TAP Ptuj, TVI Majšperk, Petovio Ptuj, »Izbiro« Ptu], »Haloški bi- ser«. Strojne delavnice. Pleskar- ja, Elektrokovmarja ter na pe- karne Vinko Reš z obrazložitvijo o sedanjem stanju izgradnje ozi- roma zavarovalnih delih na pošt- nem poslopju glede na še vedno obstoječo potrebo po posojilu skupščini, da bi končno tudi to p>oslopje prej ali slej služilo na- menu. Za zavarovanje poslopja je se- daj občinska skupščina Ptuj an- gažirala vsa svoja razpoložljiva finančna sredstva. Modernizacija ptt uslug je Ptu- ju nujno potrebna, zato pričakuje občinska skupščina Ptuj, da bo- do imenovane gospodarske or- ganizacije podprle prizadevanje občinske skupščine, da bi s skup- nimi napori in z združenimi sred- stvi Ptuj končno imel potrebno novo poštno poslopje, ki bo do- bro služilo namenu in ki bo pri- pomoglo, da se bo tudi Ptuj uvr- stil med mesta v Sloveniji, ki imajo avtomatske telefonske centrale. V. J. 4! SREDINA VOZIŠČA NA OVINKU JE NEVARNA 25. julija 1966 ob 12.20 je pri- peljal po cesti I. reda v vasi Mi- hovci voznik osebnega avtomo- bila znamke opel rekord z reg. št. MB 106-21 Ivan Kovačič iz Maribora v desni ovinek po sre- dini vozišča. Tedaj je iz nasprot- ne smeri pripeljal voznik oseb- nega avtomobila znamke opel rekord z reg, št. HH-HJ-171 Ivan Trnon iz Šardinja, sezonski dela- vec v Nemčiji, Pri srečanju je Kovačič z zadnjim delom vozila oplazil Trnonov avtomobil. Zaradi neprimerne hitrosti je Kovačič nato zapeljal najprej na desni rob vozišča in potem v ostrem loku na levo stran ceste, v me- ter globok obcestni jarek, kjer je z vozilom obtičal. Do telesnih poškodb m prišlo, na obeh vo- zilih pa je za okoli 1600 N di- narjev škode. V. T. Gospodarjenje z gozdovi v ptufski občini v mejah občine Ptuj je 19.000 ha gozdov. Od tega je 5000 ha I gozdov v družbeni posesti in 14.0nn ha v zasebni lasti. Zakon o gozdovih, ki je izšel 4. novembra 1965, določa, da se za pravilno gospodarjenje z gozdovi oblikujejo gozdnogospodarska območja, ki morajo biti tako velika, da gospodarski organizaciji, ki z gozdovi na tem območju gospodari, dajejo možnost, da si ustvarja tudi investicijska sredstva. Gozdovi na območju občine Ptuj spadajo v mariborsko gozdno gospodarsko območje, zato so bili z odlokom skupščine občine Ptuj predani v gospodarjenje Gozdnemu gospo- darstvu Maribor, Ker pa zakon dopušča, da ostanejo gozdovi in gozdna zemljišča, ki jih že imajo v upravljanju dnige delovne organizacije, v njihovem upravljanju, je skupščina občine Ptuj pre- dala v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Maribor le gozdove zasebne lastnine, medtem ko z gozdovi, ki so v družbeni lasti, go- spHjdarljo Še naprej Kmetijski kombinat Ptuj, tovarna glmice in aluminija Kidričevo in ostale organizacije, ki posedujejo le manjšo površino gozdov. Skupščina občine Ptuj je spre- j jela na svoji seji 29. junija 1966 ; odlok o okvirnih količinah in vrstah lesa, ki pripadajo v obči- ni Ptuj kmetom lastnikom goz- dov za neposredno uporabo v njihovem kmečkem gospodar- stvu. Kmet-lastnik ima pravico do lesa za neposredno porabo v svoiem kmečkem gospodar- stvu. Za kmečko se šteje tisto gospodarstvo, v katerem se nje- govi člani aktivno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in jim je kmetijstvo alavni vir dohodkov. Vsako leto zaprosi za posek do 6000 gozdnih posestnikom', ki posekajo v skladu z gozdnogo- spodarskimi načrti tudi do 32.000 kubičnih metrov lesa. Podatki iz prejšnjih let kažejo, da je gozd- no gospodarstvo od te količine posekanega lesa odkunilo 10.000 kubičnih metrov sortimentov, ra- zen tega pa so nekaj lesa odku- pile še druge gospodarske orga- nizacije, ki nimajo po novem za- konu o gozdovih več pravice od- kupovati lesa od individualnih proizvajalcev; nekaj lesa je od- šlo tudi v druge republike. Zato se določa z odlokom za nepo- sredno domačo porabo v kmečkih gosTiodarstvih v občini Ptuj ok- virna letna vsota v izmeri 20.000 kubičnih metrov lesne mase, od tega 4700 kubičnih metrov iglav- cev in 15.300 kubičnih metrov listavcev. Sečnjo na posameznih gozdnih parcelah določa Gozdno gospodarstvo Maribor v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in poseki, ki so jih lastniki gozdov izvršili v prejšnjih letih. Gozdno- CTospodarski načrti, ki jih je po- trdila občinska skupščina, so osnova za dolgoročno gospodar- jenje. Gozdno gospodarske orga- nizacije so pri gospodarjenju z aozdovi vezane na določila v teh načrtih. Po gozdnogospodarskih načrtih je reševal gospodarski obrat Gozdnega gospodarstva Maribor v Ptuju prošnje gozdnih posestnikov že prejšnia tri leta. Tudi vnaprej bo gospodarsko osebje gozdnega obrata v Ptuju določilo kmetu lastniku gozda letno količino in vrsto lesa za domačo porabo v skladu z že opisanimi načrti in v okviru vso- te, ki je določena za lastno po- rabo. Če bo lastnik gozda menil, da je prikraišan v svojih pravicah, se bo lahko pritožil na svet kme- tov lastnikov gozdov, če pa se tudi s to rešitvijo ne bo strinjal, bo lahko vložil tožbo pri pristoj- nem sodišču. Svet kmetnv-lastni- kov gozdov sestavljajo kmetje, ki so jih zbori kmetov-lastnikov gozdov izvolili za svoje zastopni- ke pri gospodarjenju z gozdovi. Novi zakon o gozdovih in v zvezi s tem sprejeti odlok o ckvirnih količinah in vrstah le- sa pa dajeta nove naloge tudi gozdarski inšpekciji. Pri gospo- darjenju z gozdovi zasebne last- nine se mora gozdarski inšpektor r svetiti proučevanju odnosov med gospodarsko organizacijo, ki z gozdovi gospodari, in zaseb- nim lastnikom ter nadzorovati porabo sredstev biološke amor- tizacije. Osem manjših moslov čez Pesnieo pred graditvijo Projekt za regulacijo Pesnice in njenih pritokov ni obsegal vseh manjših mostov, ki so nujno potrebni za razne predele ob Pesnici, do katerih sedaj ni dostopa ali pa je ta do sedanjih pre- mostitev zelo oddaljen. O teh dodatnih mostovih je bilo mnogo razprav na sejah obeh zborov občin.^ke skupščine, pa tudi na zborih volivcev. Občinska skupščina Ptuj se je zavzela za ugodno rešitev tega vprašanja in je končno po raz- nih komisijskih ogledih in po- svetovanjih s strokovnjaki pri- šla do sklepa o graditvi osmih manjših mostov na Krki v Ga- berniku, na krajevni cesti k. o. Sp. Velovlak, na krajevni cesti k. o. Levajnci, na krajevni cesti i k. o. Svetinci, čez južni obrobni jarek v k. o. Trnovska vas, most čez Trnovski potok na krajevni I cesti k. o. Trnovska vas, most čez Trnovski potok v k. o. Tr- novska vas (pare. št. 1030/7 in 445/3) ter most čez južni obrobni jarek na krajevni cesti k. o. Hiš. Občinska skupščina Ptuj (od- delek za upravno pravne zadeve) je že izdala lokacijsko dovolje- nje 1965. leta, in sicer Vodni skupnosti Drava-Mura Maribor. Ta skupnost bi morala graditi mostove po projektu in te do- datne mostove iz občinskih in drugih sredstev. Ker ni bilo do- volj inve«ticijskih sredstev, je bilo nekaj manjših mostov izlo- čenih iz financiranja in graditve. Lokacijsko dovoljenje je ostalo v veljavi, ker je delo na tem področju teklo dalje, vendar v omejenem obsegu. Za omenjenih 8 mostov potrebna sredstva bo- do sedaj črpana iz cestno ko- munalnega sklada občine Ptuj, dela pa bodo kmalu začeta, da bi bila čimorej gotova in da bi prebivalci čimprej lahko prišli na svoja zemljišča. Enak most, kot bo navedenih fJ mostov, je zgrajen v Mezgov- cih in ga je zgradila s pomočjo JLA krajevna skupnost Dorna- va. Ta most je sedaj že gotov in služi namerni Konstrukcija je lesena. Preostale mostove ho oradil najugodnejši ponudnik za dela. V. J. PRI TGRI SE NE SME SLEPARITI Peter je prismolil svoji sestrici klofuto. Deklica je zajokala. Pri- hitela je mati in očitala sinu: »Mar te ni sram, da pretepaš svojo malo sestro!« Peter: »Zakaj pa slepari pri igri?« »Kaj pa sta se igrala?« Peter: »Igrala sva se Adama in Evo ,. . Namesto, da b-i me s svojim jabolkom zapeljala, ga je kar sama pojedla.« Vinska lilet v^Ormožu v iiončnl Gradnja vinske kleti v Ormožu se bliža koncu - Velika pridobiiev glede prostorov za vskladišče- njs in šolanje sortnih vin - Kapaciteta celotne kleti znaša 400 vagonov Sedaj so dela že mnogo dalje kot so bila pred enim mesecem KZ Kombinat Jeruzalem-Ormož ima na svojem območju ca. 600 hektarov vinogradov. Okrog fiOO hektarov je v zasebni lasti. 450 hektarov je že obnovljenih na sodoben, pretežno terasni način. S tako ureditvijo je možno obde- lovati vinofTrade s stroji. S po- močjo mehanizacije je delo opravljeno veliko laže in hitre- je. Od teh 450 hektarov obnov- ljenih vinogradov je rodnih 300 hektarov, 150 hektarov pa je mladih nasadov, ki še ne rodijo in so pod investicijskim vzdrže- vanjem. Ostale površine vino- gi-adov so pripravljene za obno- vo. Obnovili jih bodo v 2 do 3 letih. Povprečni hektarski donos je 80 hektolitrov sortnega in kvalitetnega mošta. Zaradi velikih potreb, posebno zaradi pomanjkanja kletnih pro- storov so leta 1961 pričeli gra- diti moderno vinsko klet. Grad- nja bo letos končana. Letošnji oridelek grozdja bodo tako že oredelovaii v tej kleti in tudi šolali vino. Do sedaj so ves pridelek, pred- vsem grozdje, stiskali na ca. 56 lesenih stiskalnicah. Vino so j vkletili v 28 kleteh. Kleti so i imele kapacitete od 1 do 40 va- : gonov. Kleti so bile male, v ve- čini primerov brez elektrike in brez vode. Vse to je negativno ■vplivalo na kvaliteto pridelka, j Stroški predelave in šolanja so ' bil: neprimerno večji. Prav tako' je bil na vseh teh stiskalnicah 3 do 5 "/o slabši izplen. Vse to je privedlo do graditve nove vinske kleti. Predelava in šolanje vina bo odslej v sodob- nejših pogojih. Kvaliteta se je s tem prav gotovo dokaj povečala m ne bo 'ežav s pošiljanjem pro- izvodov na domače in tuje tr- žišče. V bodoče, kot zatrjujejo, ne bodo več prevzemali mošta od kooperantov, temveč le grozd- je. Vinska klet sestoji iz okrog- lega dela, ki ima 5 etaž. V treh spodnjih etažah so leseni sodi, v gornjih dveh pa so cisterne. Nadzemni del je namenjen pred- vsem predelavi; tu so tudi labo- ratoriji ter ostali manjši potreb- ni pro-stori. Steklenična ali bu- teljčna klet je pod hribom, in ficer za okoli pol milijona ste- klenic. Buteljčno klet povezuje hodnik s kletnim obratom. V bu- teljčnem obratu bodo steklenice polnili in etiketirali; tu bo tudi skladišče gotovih buteljk, ki bo- do -ripravljene za transport. V tem objektu so tudi skladišče embalaže, pisarniški prostori ter prostor za vratarja. Poleg stolpa ie objekt stranskih proizvodov. Tu so še energetske naprave. Tehnologija je na sodobni osno- vi, ker težijo za tem, da bi kli- mo v kleti uravnavali poljubno. Na drugi strani so tudi najmo- dernejše naprave za predelavo grozdja in za šolanje vin. KZ Kombinat Jeruzalem-Ormož se je s kvaliteto svojih vin uve- ljavil doma in na tujem. Okoli 80 odstotkov pridelka izvažajo v Anglijo že več let, ker so naša vina kvalitetna in cenjena. Prav gotovo se bo izvoz v na- slednjih letih še povečal, saj bo- do z dograditvijo nove vinske kleti vsi pogoji, da bo vmo z n^išega območja še kvalitetneiše. B. Oberčkal Pozdrav 35 Kogozniike ceste Ena najbolj prometnih cest ptujskega predmestja je Rogoz- niška. Je pa pastorka, ki ji ne privoščimo kaj dobrega. Lepo je asfaltirana cesta na grad, kamor se vozijo večinoma le izletniki, da bi si ogledali res lepe starine v muzejskih prosto- rih, potem mslo posedeli v graj- ski restavraciji in občudovali pa- no^-p.mo ptujske okolice z graj- ske terase. Nič nimamo proti, če je urejena ta cesta, saj zahteva to današnja stvarnost. Ce hoče- mo postati turistična dežela in dobiti čimveč deviz, je to prav. Tudi s tem soglašamo, če sta as- faltirana Ciril-Metodov in Gre- gorčičev drevored, kjer stoje le- pi stanovanjski bloki. Kjer so bloki, naj bodo tudi sodobno urejene ceste, čeprav se na njih lahko nemoteno igrajo otroci z žogami in se vozijo na skirah in kotalkah. Pravega prometa tu ni. Idila. Tudi proti temu nismo, da bo urejena Osojnikova cesta, ki vodi na železniško postajo. zaradi ugleda je bilo res nuino, da se začne urejevati ta del mesta, ki je bil s .svojim raz- padajočim plotom bolj podoben zakotni vasi Naša Rogozni?.k3 pa je, kakor Že prej rečeno, pastorka. Na se- stankih, pa ludi v časnikih, smo o tem že večkrat razpravljali. Obljubljeno )e. da bo cesta asial- tirana, potem pa je. verjetno za- radi gospodarske reforme, vse skupaj zaspalo. Toda mi bi radi zar.panca, ki o tem odloča, zdra- mili. , Ob Rogozniški re:^t^ ie bHo Zadnja . leta urejenih več skla- dišč ptujskih podjptii Pred krat- kim je ne primer nasprotj Segu- love gostilne urejeno odprto lesno sklad'.šče ptuiskega kme- tijskega krmb-nata. Na koncu te ^este je tud; žaga, kamor dova- jam in odvažajo le? na tsžkih ka.mj.-n;h. Deset hiš se v teme- ljih tres$, kadar vozijo mimo njih tovornjaki v skladišča, na žago in še dalje proti Dornavi m Polenšaku. Kajti ta cesta je tranzitna. Pred vojno je šel ta tranzit čez železniški nadvoz nad žago, ki je bil med okupacijo po^-ušen. Zdaj raste na tej cesti trava. Ko so pred več kot sto let: gradili železnico, se je ta- kratna »Južna železnica« pogod- beno zavezala, da bo ta most zgradila m ga tudi vzdrževala. Njen naslednik y>Jugoslovanske železnice« je tam okrog leta 1950 hotel ta most obnoviti. Bilo je pripravljenih pet vagonov ce- menta, železo za železobeton in tud; načrti. Ves material so ne- kam odpeljali, načrti pa so ob- ležali v zaprašenih arhivih. Ta- ko se danes odvija v^s promet namesto čez ta most po naši lo- kalni Rogozniški cesti. Cesta je tu in tam posuta z ostrim gra- mozom, ki pešcu nemilo pritiska na kurja očesa in na natiske na nogah. Ob deževju človeka pri- jazno poškropi mimo vozeče mo- torno vozilo. Včasih prileti dr- žavljanu-pešcu izpod koles oster kamenček m ga rani. Pred krat- kim smo obvezali deklico, ki ji je tak kamenček priletel na lire. Neke noči je zažvenketala šipa na oknu. Mislil sem. da je neki objestni ponočnjak vrgel kamen v okno. Ko pa je nekoč podnevi priletel tak kamenček izpod ka- r-iona in mi stri še drugo š;do, sem vedel, kako je s to zadevo. Ob suhem vremenu je Rogozni- ška cesta zavita v oblake pra- hu, zato bomo okna, obrnjena proti cesti, najbrž zazidali in napravili nova na nasprotni stra- ni, tako pravijo hudomušneži. Zato pa naš klic zaspancu, naj se predrami, nam asfaltira cesto m napravi železniški nadvoz! Tu- di prebivalci Rogozniške ceste bi bili radi enakovredni obrani. V. K. BIL SEM UBIT Neki znani lažnivec se je rad hvalil s svojimi vojaškimi us- pehi. ^Tekoč se je zarekel in ko ni vedel, kako bi se izmotal iz zaaate, je predlagal oficirju, naj on nadaljuje z razlago podrob- nosti o neki bitki. — Ničesar ne morem reči, saj ste vendar rekli, da sem bil že na začetku ubit, je odrrovoril oficir. Kje !eluje|o eašl otroci Otroci iz ptujske občine tudi letos preživljajo letne počitnice v Biogradu na morju. 2. avgusta odpotuje tja že IV. izmena otrok -.n vzgojiteljev. Za letovanje se je letos prijavilo nad 500 šolo- obveznih otrok, 200 otrok več kot lani kot posledica sprememb, ki so nastale z ukinitvijo K-15 ter z drugo podražitvijo. Letos od- haja na letovanje mnogo manj staršev, zato pa so prijave za otroke tako močno narasle. Občinska skupščina m Zavod za socialno zavarovanje sta pri- spevala del sredstev za socialno šibke in zdravstveno ogrožene otroke. Tako smo s to pomočjo omogočili letovanje otrok iz pre- delov Haloz in Slovenskih goric. Tudi pomoč Rdečega križa s hrano bo pripomogla k cenejši prehrani. Taborniška organizacija le letos organizirala taborjenje v Bohinju na Gorenjskem. Se vedno je veliko število otrok, ki bodo svoje počitnice preživeli samo doma. Kmečki otroci morajo v počitnicah še tr- do delati. Učitelji na podežel- skih šolah so organizirali eno- dnevne izlete v počitnicah, v Ptuju m v Kidričevem pa so bili plavalni tečaji za šolsko mladi- no. V dijaškem domu v Ptuju smo želeli organizirati celodnevno varstvo za šolske otroke v počit- nicah, predvsem za otroke zapo- slenih staršev. Vendar starši svojih otrok v to varstvo niso vpisali in tako so ostali otroci prepuščeni sam: sebi. V varstvu je le nekaj otrok. Otroška usta- nova za predšolske otroke poslu- je tudi v počitnicah m je tam varstvo predšolskih otrok zago- tovljeno. Zveza prijateljev mladine je koordinirala delo z vsemi dru- štvi m organizacijami, ki imajo v programu delo z otroki, da bi tudi v času počitnic razširili svo- je programe in vključili v svoje dejavnosti čimveč mladine. Nekatere organizacije se vzgoj- ne vloge zavedajo in pridno vključujejo mladi naraščaj. Po- čitnice so primeren čas, ko ima- jo otroci dovolj prostega časa in bi radi sodelovali. Želimo, da bi vzgojitelji, star- ši in vodstva društev ter orga- nizacij pripravili otrokom zanimi- ve počitnice in da b: svoj prosti čas preživeli čim lepše. 2. A. Stran 4 TEDNIK — petek. 29. julija 1966 ^ Ob letošnjem ^iconomsko ^uiiiu ..rativnošolo Ekonomska srednja šola v Ptuju je vpisala junija zelo ma- lo novincev. Dosegli smo le eno tretjino razpisanih prostih mest. V dveletnem administrativnem oddelku smo jih vpisali manj, medtem ko so se javili v novi štiriletni oddelek, ki bi naj pre- šel v popolno srednjo šolo upravne smeri, le štirje novinci. Predvidevali smo, da bo vpis zaradi razmer, ki jih je sprožila gospodarska reforma, nekoliko nižji, pa tudi, da se bodo učenci z opravljeno osnovno šolo, še bolj pa na željo staršev, morda raje odločali za kako drugo šo- lo, po kateri je možna takojšnja zaposlitev. Toda tako nizkega vpisa kljub temu nismo priča- kovali. Resnici na ljubo moramo ugo- toviti, da je zaposlitev letošnjih absolventov iz teh šol nekoliko težja; počasi se sproščajo zanje delovna mesta. Nekaj se jih je že zaposlilo, drugi pa bodo mo- rali še nekoliko počakati oziro- ma vztrajno iskati zaposlitev. Obe šoli smo ustanovili pred šestimi leti. Mladini v našem kmetijsko prenaseljenem ob- močju smo želeli omogočiti stro- kovni študij na srednji stopnji, da ne bi bilo to območje le iz- vor neizučcne delovne sile, ki si še teže najde zaposlitev dru- god. Sedaj se želijo vsi absol- venti zadnjih let zaposliti le v Ptuju in redki si najdejo službo drugod. Doslej je bilo to še ko- likor toliko možno. V petih letih smo precej izpolnili vrzel v strokovnem kadru, ki ga je v naših delovnih organizacijah veliko manjkalo, zato pa je po- trebno že sedaj pogledati za za- poslitvijo tudi drugam. Zadnji ukrepi v našem go- spodarstvu so na drugi strani povzročili, da je možnost za- poslitve težja ne le za strokov- ne kadre teh šol, temveč tudi za mnoge druge kadre in celo za kadre z visokošolsko izobrazbo. Vsaka taka sprememba povzro- ča določene zastoje tudi v za- poslitvi, vendar se sčasoma raz- mere le uredijo, V gospodarstvu nam manjka še veliko tega ka- dra, ki ga pa trenutno ne na- meščajo, ker zasedajo ta delov- na mesta ljudje z neustrezno izobrazbo in usposobLjenostjo. Le počasi se položaj izboljšuje. Zahteve bodo v kratkem nare- kovale, da bo treba vse ukre- niti, da bo mladi strokovno usposobljeni rod, za katerega daje skupnost toliko sredstev, našel ustrezno mesto v življenju. Te dni smo brali, da je v Ljub- ljani ustanovljen poseben organ, ki bo ugotavljal razmere glede zaposlitve in da bo tudi pri- merno ukrepal. Ni bojazni, da bi ostali sred- nješolsko izobraženi kadri brez zaposlitve; še veliko jih bomo potrebovali, saj nenehno napre- dujemo in potrebujemo za to vedno več in bolj izobražene ljudi. Delovno področje v ekonomski šoli izšolanih je tako obsežno, da obstaja na desetine različnih delovnih mest in poklicev, mno- go več kot na katerikoli drugi srednji šoli. Tak absolvent je vsesplošno uporaben. Tudi za admnistrativni kader se še obeta bodočnost, saj je naša poslovna administrativna tehnika še zelo skromna, pone- kod celo primitivna. V kratkem bomo spoznali nujnost po večji produktivnosti tudi v admini- strativnih poslih. Za to šolo je novo tudi to, da se preoblikuje v popolno štiriletno in bodo lahko dosedanji dveletni kadri dosegli popolno srednješolsko izobrazbo z dopolnilnim pošol- skim izobraževanjem. Ce bodo sedanji novinci štu- dirali dve ali štiri leta in se bo- do v tem času razmere glede zaposlitve izboljšale, potem ni bojazni, da se takrat ne bi mo- gli zaposliti ali študirati še na- prej. Vsekakor je bolje doseči popolno strokovno usposoblje- nost in pri tem glede zaposlitve tudi nekoliko potrpeti, kot pa se ne izobraževati in čakati ne- izšolan na boljše razmere. Ved- no manj je nekvalificiranih de- lovnih mest in bo zaradi tega socialno zlo še večje. Vsekakor bo laže oblastno in politično ukrepati za one, ki so si prido- bili izobrazbo, kot za druge, ki je nimajo. Starši, resno še razmislite, kako in kaj bo s šolanjem vaših otrok. Po nepopolnih podatkih se doslej ni prijavila v ptujskem in ormoškem področju za šola- nje na drugi stopnji niti polovica otrok, ki je letos končala šola- nje v osnovni šoli, to je okoli 400 učencev. Posledice so nam jasne. Ne kaže, da bi čakali morda eno leto na vpis v šole. Prihodnje leto se bodo vpisovali novi učenci. Ce bi se tako, kot je letošnje vpisovanje, nadalje- valo, bo znova naše območje, ki je zadnje čase vidno napredo- valo, nazadovalo, kar nam bo zelo, lahko celo nepopravljivo, škodovalo. Vpis smo zato podaljšali do 25. avgusta ob pogojih in zahte- vah, ki smo jih objavili v za- četku junija. Ravnateljstvo Pred dvema pomembnima dogodkoma Pokrajinski muzej v Ptuju pri- |>rdvlia dva pomembna kulturna dogodka — otvoritev arheolo- ške zbirke drobnih predmetov v novih prostorih prvega nadstrop- ja nekdanje dominiktinske cer- kve v Ptuju in otvoritev raz- stavnega paviljona v nekdanjem obrambnem stolpu ob Dravi, kjer je sedaj vinarska zbirka. Arheološko zbirko v novih prostorih bo muzej odprl v po- častitev občinskega praznika 6. avgusta ob 16. uri. O ureditvi te zbirke, ki bo prikazala izbor IZ bogate zakladnice arheoloških najdb, ki jih hrani ptujski muzej — bomo obširneje poročali v prihodnji številki. KDAJ BO MUZEJ UREDIL RAZSTAVNI PAVILJON V STOLPU, KJER JE SEDAJ VINARSKA ZBIRKA? Znano vinarsko zbirko v Ptu- ju, k; je edina vinarska zbirka v Sloveniji in Jugoslaviji, bo mu- zej preselil v grajsko pritličje, prostore, ki so služili za skla- dišča. Zakaj? V okroglem stolpu je to stalno muzejsko zbirko malokdo obiskoval. Od približno 40.000 obiskovalcev muzeja je obiskalo v preteklem letu vinar- sko zbriko komaj 350. Zbirka ni tako izpolnjevala svojega name- na. Občasne zbirke v tem pavi- ljonu bodo vzbujale zaradi ob- časnega pomena večje zanimanje javnosti; zato se je muzej odlo- čil, da bo stolp ob Dravi primer- no uredil za občasne razstave. Tako bo dobil Ptuj slednjič pre- notreben prostor za slikarske m druge razstave, ki smo jih doslej prirejali v prostorih za druge na- mene in so bili le zasilno pri- merni za razne razstave. V ne- primernem okolju prirejene raz- stave niso žele dovolj zanima- nja javnosti. RAZSTAVNI STOLP OB DRAVI BOMO IMENOVALI PO HEROJU KVEDRU Pokrajinski muzej v Ptuju se bo oddolžil velikemu Ptujčanu, revokicionarju in človeku široke kulture — narodnemu heroju Du- šanu Kvedru z imenovanjem Kvedrovega razstavnega paviljo- na. Pokojni heroj Dušan Kveder je bil prijatelj našega muzeja, saj mu je poklonil leta 1962 zbirko indijskih glasbil in je muzej obiskal, kadar se je mudil v na- šem mestu. Razstavni paviljon z njegovim imenom bo stalno spo- minjal široko iavno.sf na moža, ki je veliko doprinesel v boju za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Prva razstava v Kvedrovem razstavnem stolpu bo posvečena revolucionarni poti velikega Ptujčana, heroja Kvedra. Bila bi naj oktobra al: novembra 1966, R. , DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Delavska univerza Ptuj je v glavnem končala s svojim delom za Izobraževalno obdobje 1965-66 in tečejo samo še šiviljsko pri- krojevalnl tečaji, ki jih je prek delavske univerze priredila tovarna šiviljskih strojev MIRNA iz Novega mesta. Tečaje vodi strokov- njakinja te tovarne. Delovni program od začetka izobraževalnega obdobja ni samo dosežen, ampak celo presežen. Številke iz poročila delavske univerze nam povedo, da je bilo 28 oblik družbenega izobraževa- nja, in sicer 26 seminarjev in 2 intenzivni obliki družbeno-poli- tične šole. V raznih oblikah družbenega izobraževanja je bi- lo vpisanih 1218 slušateljev, opravljenih pa je bilo skupno 1212 izobraževalnih ur. Čeprav so nekatere oblike izobraževanja uvrščene med ob- like splošnega in strokovnega izobraževanja, so tudi te oblike prepletene z elementi družbene- ga izobraževanja. Koliko pa je bilo teh oblik? Strokovnega izo- braževanja je bilo nekaj manj, ker ni bilo izraženih posebnih želja po takem izobraževanju, čeprav vemo, da so potrebe po takem izobraževanju znatne. Ob- lik strokovnega izobraževanja je bilo 9 in je bilo na njih 263 red- nih slušateljev, opravljenih pa je bilo 543 ur. Omenili smo že, da ena izmed oblik strokovnega izobraževanja ni mogla biti iz- vedena, ker prijavljenci niso iz- polnili osnovnih pogojev za vpis v to obliko. To je bila oblika za dosego širokega profila kuharic v družbeni prehrani, pogoj za vpis pa je bil dopolnjena os- novnošolska izobrazba. Več je bilo oblik splošnega izo- braževanja, in sicer 27. Med te oblike štejemo tudi šiviljsko pri- krojevalne tečaje, v*endar imajo tudi te oblike delno strokovni značaj in dobijo absolventi teh tečajev potrdila, ki jim služijo za sprejem na delo v tovarnah s konfekcijo. Pri splošnih oblikah izobraže- vanja so všteti seminarji za po- moč slušateljem višjih in viso- kih šol in poljudno znanstvene šole, kot so šole za starše in šole za življenje. Prav tako so v oblike splošnega izobraževa- nja šteti gospodinjsko-kuharski tečaji, ki jih je bilo 8 v izobra- ževalnem obdobju; potem so v oblike splošnega izobraževanja šteti tudi tečaji tujih jezikov. Oblike splošnega izobraževanja imajo kar precejšnje število red- rAh. udeležencev in je bilo v raz- nih tečajih in šolah vpisanih 1285 obiskovalcev, opravljenih pa je bilo 2245 ur. V izobraževalnem obdobju 196.5-66 je bilo tudi 6 oddelkov za odrasle, v katerih je delav- ska univerza opravila inštruktaž- no delo. Oddelka za dopolnjeva- nje osnovnošolske izobrazbe sta bila dva, medtem ko je bilo od- delkov za dopolnjevanje srednje- šolske izobrazbe pet. V vseh od- delkih je bilo 134 obiskovalcev in je bilo skupno opravljenih 4241 inštruktažnih ur. Povedati je treba, da jemljejo odrasli po večini svoj študij ze- lo resno in opravljajo v redu iz- pite. Medtem ko ni pokazal od- delek srednje medicinske šole nobenega osipanja slušateljev, je bilo močno osipanje takoj v Začetku že na oddelku srednje komercialne šole. Slušatelji, ki so ostali po tem, resno in vztraj- no nadaljujejo s študijem. Poleg navedenih oblik je bilo prek delavske univerze še 42 različnih posamičnih oblik kot npr. diskusijskih večerov, de- monstracij ipd. Pri navajanju opravljenega dela pa ne smemo pozabiti tudi na radijsko univer- zo, za katero pripravlja delavska univerza program in je do sedaj pripravila že 84 oddaj. Center za potrošnika je dal poleg seminarjev in tečajev, ki jih je priredil, svojo pomoč raz- ličnim zavodom in delovnim or- ganizacijam s sestavo sodobnih jedilnikov; v tem obdobju jih je bilo izdelanih 458. Ce podrobneje pogledamo vse oblike dela delavske univerze Ptuj, lahko potrdimo, da je pre- cej prispevala k družbeni raz- gledanosti in k dopolnjevanju splošnega pa tudi strokovnega znanja. Dne 28. julija nastopijo člani kolektiva delavske univerze Ptuj kolektivni dopust z manjši- mi prekinitvami do 23. avgusta. Takrat se bo nadaljevalo delo, ki v bistvu ni nikoli končano. Humor Sentimentalna gospodična, ki se je spr?hajala s prijateljem po gozdu, se je ustavila pri velikem drevesu in rekla: — Ali ni lep ta brest? Kaj bi mi le povedal, če bi mogel go- voriti? — Verjetno bi rekel: Oprosti- te, jaz sem hrast. Ormož v duhu giasbenega napredka Razgovor v direktorjem Glas- bene šole v Ormožu Rudijem Bardorferjem o skromni šoli z velikimi načrti. O glasbeni šoli v Ormožu se je za.dnje čase precej govorilo, toda vse je ostalo nekje v zatiš- ju, skrito in prepuščeno ljudem v gradu, ki s svojim velikim ve- seljem do glasbe vzgajajo naš mladi naraščaj. Zvonci rednega pouka so že zdavnaj odzvonili. Imel sem srečo. Seznanil sem z direktorjem glasbene šole v Ormožu Rudijr-n Bardorferjem. Tovariš Bardorfer, kot nam je znano, ste v Ormožu že več kot leto dnL Kako ste se vživeli v novo okolje in kako se počutite? Glasbeniki ne izbiramo krajev. Vemo, da koristimo vsepovsod. Počutim se zelo dobro. Ljudje, med katerimi živim, so zelo pri- jetni in kar hitro sem se vživel. Med ljudmi na podeželju je ve- liko lažje delati kot v mestu. Tu sem našel ljudi za orkester, pev- ski zbo'- 'n ''V^-i veselje in počutim se srečnega. Kot direktor glasbene šole ste naleteli in premagali začetne te- žave. Želel bi, da mi poveste kaj o tem! Določene težave so verjetno vsepovsod. Pri nais je zelo težko s prostori, v katerih je tekom šolskega leta reden pouk. Zelo težko je v času pouka razpore- diti učne ure. Praktično imamo samo dva prostora. Imeli smo lep prostor, veliko dvorano, vendar so nam to vzeli, v zameno pa so nam ponudili precej manjšo so-, bo, ki pa našim potrebam ne od- govarja. Imamo velik orkester, gre nam bolj na tesno, toda mo- rali bomo biti zadovoljni. Ormož, kot majhno podeželsko mesto, ima precej prebivalcev. Ali vpliva gostota prebivalstva na številčnost otrok na vašem zavodu? Glede na število prebivalcev Ormoža in okoliških naselij je število učencev dokaj majhno. Rednih učencev je na zavodu 150. Delujeta dva orkestra-, veliki plesni orkester m godba na pi- hala. V teh orkestrih sodeluje okrog 30 dijakov naše šole, ne- kaj pa je tudi takih, ki so šolo že končali. Predvsem v plesnem orkestru sodeluje tudi nekaj Ptuj- čanov, ki nam pomagajo zaradi pomanjkanja. Na vašem zavodu delujeta dva orkestra ali veliki orkester, ki se po potrebi razčleni na plesni or- kester in godbo na pihala. Koli- ko nastopov ste v času obstoja že imeli? V času, kar orkester obstoja, smo imeli že okrog 40 do 45 na- stopov. Sodelovali smo pri vseh iavnih manifestacijah in šolskih prireditvah. Veliko dela smo ime- li v času tedna bratstva in enot- nosti, saj smo nastopali v Ormo- žu, Ptuju, Ljutomeru, Središču, Dornavi, v Varaždinu in Cakov- cu. Vsi so se kar dobro držali. Delajo tudi vam težave finanč- na sredstva? S finančnimi sredstvi smo zelo skromni, posebno po gospodarski reformi in po sedanji katastrofi j s točo, ki je prizadela naše ob- močje. Kar smo potrebovali, smo na.bavili že pred reformo, pred- vsem instrumente, katerih imamo danes dovolj. Kaj pa pomanjkanje strokov- nega kadra na vašem zavodu? Na šoli so samo trije stalni pre« davatelji. Da bi delo steklo, kot treba, bi potrebovali še eno učno moč. Namreč osebno opravljam dvojno nalogo — predavateljsko in vodim šolo. V zvezi s tem na- stopajo težave, ker imam prev^U administrativnih poslov. Stalnega! predavatelja bi lahko dobili; ob-] činska skupščina je obljubila tu- di stanovanje toda iz tega ni bi- lo nič. Prav tako bi lahko dobili honorarno učno moč, stroškov pa ne zmoremo. Obenem moram po- vedati, da ima občinska sluipšči- na veliko razumevanje za naš za- vod. In druge težave? Ker imam svoj ansambel v Lju- bljani, de^a 01 vpi''-^ imam te- žave prav zaradi oddaljenosti. Si- cer pa me fantje večkrat obišče- jo in takrat jim je treba zagosti prav po prleško. Vinca in >^guj- dekov« v teh zelenih goricah ne manjka. In vaši načrti v bodoče? V jeseni nameravamo pripra- viti opereto, " '-or bodo do- puščala finančna sredstva. God- benike imamo, pevce tudi-, upaj- mo, da bo vse lepo in prav. Silno pa mi je žal, da na tej glasbeni šoli niso razvita godala, ■ ______...,..Bpiaa. OberčltaL Odlomki iz življeiija iierofa XYIII. Januarska zima je bila straš- na, saj je kazal toplomer večkrat kar trideset stopinj pod ničlo. Mraz se je partizanom zajedal v kosti. Dušan-Tomaž je znal pre- mražene tovariše bodriti in raz- gibati, da je kri pogrela ohlajene ude. Sivolasi kuhar Polh, ki je služil vojsko že v stari Avstriji, je moral tolči led, da je prišel do vode. Umivati se včasih niso mogli po več dni. Osmega februarja so prazno- vali v taborišču Prešernov dan. Zopet je bil komisar Tomaž pri pripravah na ta dan. Tedne in tedne so se učili peti in reciti- rati. Kar več pevskih zborov je' vadilo. Naučili so se nekaj slo- venskih narodnih, španskih in ruskih pesmi. Na praznovanje so povabili domačine iz sosednjih vasi. Na predvečer je krenila majhna skupina borcev 2. bataljona iz taborišča proti Ljubljani. Usta- vila se je pri italijanski vojaš- nici na Poljanski cesti. Tam o-koli so zavzeli položaje in zaropotali so. Iz italijanske vojašnice so te- daj zagrmele puške in strojnice v temno noč. Partizani so svoje dosegli, prestrašili so Italijane, ko so v čast slovenskemu kul- turnemu prazniku izstrelili ne- kaj salv in se nato umaknili. Na Prešernov dan je bilo v taborišču vse živo. Tomaž in Ska- la sta hodila med četami in pri- pravljala vse potrebno. Prišli so ljudje iiz doline in prinesli hra- no, obutev in obleko za partiza- ne. Ti pa so jim zapeli in jim recitirali. Tomaž pa jim je go- voril. Pazljivo so ga vsi poslu- šali ob liku pesnika Prešerna, ki je napisal pred dobrimi sto leti: ;-Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Pogumno je potrebno braniti našo kulturo, bojevati se za svobodo, za sa- mostojnost našega naroda! To je dolžnost slehernega Slovenca! Okrepimo zato našo hrabro voj- sko, pojdimo v partizane! Tomaž je prepričeval, da je svoboda že blizu, morda nas loči od nje le nekaj mesecev boja! Prešernova proslava, ki so jo pripravili partizani na Pugledu, je zelo zbližala partizane in pre- bivalce okoli Pugleda. Veliko je k temu pripomogel Tomaž s svo- jim nastopom, s svojo čudovito besedo! Desetega februarja so prišli v ve- černih urah na Pugled trije novi tovariši vz Mislinjske doline. Ko- misar bataljona Tomaž jih je ta- koj spoznal. Bili so njegovi znanci iz osvobodilnega boja le- ta 1941. Bil jih je zelo vesel. Spraševal jih je za druge fante iz Mislinjske, Mežiške in Drav- ske doline. Z velikim veseljem je noshišal vesti, ki so jih pri- nesli. Navdušen je nato pripo- vedoval borcem v bataljonu o -svojih znancih s Koroške. Novo- došli partizani so se čudili ure- jenemu življenju v taborišču. Razporedili so jih v čete in do- bili so svoje dolžnosti. Marca so začeli partizani z na- padi na sovražnika. Simonova četa je odšla že konec februarja v rajon Grosuplje — Višnja go- ra. Imela je nalogo, prirediti ne- kaj mitingov, ki naj dvignejo ljudsko zavest. Komandir Simon se je odločil napasti tudi vlak na progi Ljubljana—Novo mesto. Iz zasede so partizani napadli še italijanski vojaški avtomobil. V spopadu je imel sovražnik mrtve in ranjene. Med mrtvimi jvi bil italijanski polkovnik, zelo nadut fašist. Iz maščevanja so tedaj Italijani zažgali vas Zgor- nje Brezovo nad Višnjo goro. Po napadu pri Višnji gori je štab odločil, da bodo napadli grad Lanišče pri Škofljici, kjer so duhovniki zbirali opremo za be- lo gardo. Grad so obkolili, po- stavili okoli zasede, splezali po lestvi do oken v prvo nadstrop- je, razbili okno in se znašli v sobah. Komisar Tomaž, ki je od- šel s četo na akcijo, se je raz- govarjal z duhovniki in se nato vrnil k četi. Kaj jim je povedal? Zagrozil jim je, ker so na strani sovražnika! Naglega partizanske- ga vdora so se na gradu zelo pre- plašili. Ko je bil Tomaž spet med par- tizani po prihodu z razgovora z duhovniki, je odšel z njimi do železniške proae. Njegova ura je kazala skoraj pol dveh ponoči. Ob progi so se borci razmestili po dolžini sto metrov. Ko je pri- peljal o-b pol dveh tovorni vlak, je zaropotalo iz vsega orožja, ki so ga imeli borci s seboj. Vlak so partizani ustavili, pregledali vozove in ga onesposobili za vožnjo. Takih napadov odslej ni zmanjkalo. Na italijanski strani je obležalo precej mrtvih. So- vražnik je nameraval z veliko močjo napasti partizane na Pu- gledu. Iz Ljubljane so dovažali vojaštvo v Polje, Zalog, Sostro in do Podlipoglava. Čete so zbirali tudi v Šmarju, Lavrici in drugod po okolici. Dne 24. marca se je raznesla vest, da prihajajo Italijani proti partizan- skemu taborišču. Partizani so se za napad pripravili. Okoli dva- najste ure dopoldan je zaropo- talo. Tedaj sta sklonjena pri- tekla komandant Stane in komi- sar Tomaž, da bi si ogledala, ka- ko so se razporedili Italijani. Razporejene partizanske vrste so vse merile na sovražnika. Tomaž je naglo hodil med borci. Tam je bil, kjer je bil najbolj potre- ben in kjer je opazil največjo nevarnost. Približal se je levemu boku, kjer so se Italijani pri- bližali na dvesto metrov. Ozrač- je je bilo prepojeno z žveplom in smodnikom. Ranjeni Italijani so stokali. H komisarju Tomažu je pritekel Bob, ki ga ' poslal Polh, češ kaj naj naredi s ko- silom in kuhinjo. Tomaž pa ga je mirno poslal nazaj, naj še ma- lo potrpi, da še ni čas za deli- tev hrane. Na levem krilu ja poveljeval komandant Stane. Ko je prišel k njemu Tomaž, sta se domenila, da bodo vsi hkrati vrgli težke bombe na italijanske položaje. Tomaž je odšel na sre- dine položaja. Komandni kader je zapovedal. Užgi bombe! Te so zletele na sovražne položaje, od- daljene od partizanskih trideset do štirideset metrov. Zagrmelo je, da se je vse streslo. Obenem pa se je -aslišal krik: Hura, na jurišl Italijani so se zmedli in se za nekaj metrov umaknili. Za ne- kaj sekund je nastalo Zatišie. Le sem pa tja je padel strel. Tomaž je začel peti na ves glas; Vin- tovečka bij, bij... Za njim so zapeli drugi partizani. Med borci je naraščala bojevitost. Italijani pa so se okopavali. Sredi hudega boja je dobil Polh nalogo, naj razdeli meso, česar .skoraj ni mogel verjeti. Ko- maj so borci začeli jesti, so Ita- lijani tretjič jurišali. Hoteli so zavzeti vrh. Slo je na nož, mož proti možu. Zmagali so partizani. Zvečer so Italijani spet poizku- šali, pa so spet propadli. Roj je divjal do osmih zvečer. Dušan in Stane ter drugi v štabu so se tedaj odločili, da se bo bataljon ponoči premaknil. Postavili so varnostno skupino, ki je zadrže- vala Italijane. Pred odhodom so porušili kaverno. Zapustili so bojišče, kjer je obležalo po mnenju partizanov štirideset Italijanov. Italijansko poročilo pa pravi, da je padlo le šest Italijanov. Partizani so po- kopali štiri borce. Njim v spo- min in slavo je govoril komisar Tomaž. V. R. (Dalje prihodnjič) stran ? TEDNIK — p«tek. 29. .iulija 1966 Stran f Nenavadna zgodovina starega liolesa s kmečkega voza I j^jarodopisni oddelek muzeja v jjjju hrani v svoji zbirki orodja fo kolo, ki ga kaže fotogra- L Kolo je iz lesa, brez enega .gšfka železa, celo brez šine. ; gte so postavljene tangentno iKrižovarka«, staro leseno kolo s Pohorja, danes v Pokrajinskem muzeju v Ptuju Sa os. Lastniku se njegovo kolo otovo ni zdelo nenavadno, saj ga je pridno uporabljal in že do- sti obrabil. Danes se nam to ko- lo le zdi nenavadno, po obliki in načinu izdelave, saj nekaj po- dobnega na naših cestah ne bo- mo našli. Obiskovalcem muzeja se vsi- ljuje vprašanje o izvoru tega kolesa. Do nedavnega mu tega v muzeju ne bi znali prav pove- dati. V inventarnih knjigah je bilo zapisano, da je kolo iz Ha- loz, brez kakršnegakoli drugega poja.-.nila. Ob kurentovanju se \|fmudil v Ptuju ravnatelj etno- \\\Vi»Yega muzeja v Gradcu, dr. \1i]tT. Rekel je, da se mu zdi tololo nekam znano, in ko ne A/Mlo iz Haloz, bi stavil, da je ! istega voza kot enako kolo s Kozjaka, ki ga hranijo v Gradcu. Pri natančnem pregledu pa se je prikazal izbledeli napis: slo- vensko ime predmeta in oznaka iraja v nemščini, »Križovarka, vlg. Smolnik, Hlg. Kreuz b. M.« - križovarka iz domačije Smol- nik, Sv. Križ pri Mariboru. Ko se je pokazalo, da kolo le ni iz Haloz, ampak s Kozjaka, so bili preverjeni podatki v Gradcu. 2e »ama primerjava obeh koles je 3ila dovolj zgovorna, saj je ob- ika res enaka, in tudi po veli- costi se obe kolesi ujemata. Pa 16 samo to! Muzej v Gradcu je :olo dobil še v prejšnjem sto- etju od nekega Franca Julijana lauptmana, po domače Smolnik, >v. Križ pri Mariboru. Zdaj res li ostalo prostora za dvom, obe wlesi sta res istega izvora. Od :od pa Ptujskemu muzeju kolo ' Kozjaka? Uganko je razvozla- la pisava na kolesu, ki je Fer- kova. Franz Ferk, ustanovitelj ptuj- skega muzeja, je bil doma iz se- verozahodnih Slovenskih goric, iz trga Gamlitz (slovensko ime je Gomilica: še v drugi polovici 19. stoletja so enkrat mesečno imeli slovensko pridigo), sever- no od meje. Tam je ustanovil leta 1878 muzej in ga leta 1898 dal prepeljati v Ptuj. Verjetno je Ferk našel pri Sv. Križu dvoje zanimivih koles, eno je poslal v deželni muzej v Gradec, drugo pa v bližnji Gamlitz, in je tako naše kolo romalo s Kozjaka prek avstrijskega Štajerskega v Ptuj. Toda, naše kolo vendar ni s Kozjaka! Oče Franca Julijana, Matevž Hauptman, se je preselil k Sv. Križu iz Marije v Puščavi na Pohorju (v Cinžatu nad Pu- ščavo obstaja še danes kmetija z domačim imenom Hauptman), kolesa pa je baje izdelal njegov oče. Kolo je torej pohorsko, kar ni nič čudnega, saj se še danes najstarejši Pohorci spominjajo >'križovark«. S tem bi bilo pojasnjeno po- reklo kolesa v ptujskem muzeju, ostane pa vprašanje, kdaj m kje so odkrili tako obliko kolesa. Odgovor na to vprašanje pa je težak, ker nam zgodovina o ta- kih iznajdbah molči. Kolo se pr- vič pojavi v Mezopotamiji okoli leta 3200 pred našim štetjem. V stari Egipt so ga prinesli šele Hiksi. Takrat so ga spoznala tu- di bronastodobna ljudstva v Ev- ropi. Prve stenske slikarije, ki upodabljajo kolo, so v severni Evropi nastale okoli leta 1600 p. n. š. Kolo so poznali tudi stari Kitajci. Da so kolo, to tako po- membno prvino iznašli samo en- krat, in jo s trgovino ali prese- (NADAUEVAM3E NA 6. STRAMI) Iz tabora predvojaške vzgoje v Moškajncih Mladinci Iz krajevnih skupno- sti Pluj, Cirkovce, Videm pri Ptuju, Stoperce in Vitomarce so se že vrnili na svoje domove s petnajstdnevnega taborjenja ob- veznikov predvojaške vzgoje iz Moškanjc. Cas taborjenja Je si- cer zelo kratek, toda zelo po- memben za vsakega mladinca, bodočega predstavnika naše slav- ne, socialistične ljudske armade Jugoslavije. Ko smo se poslav- ljali od mladih fantov, nam je bilo vsem težko pri srcu, saj je bila večina med njimi zelo do- brih, marljivih in prizadevnih mlHdinrev, ki so se trudili, da bi čim boljše obvladali program vojaškega pouka in moralno po- litične vzgoje. Sekretariat zveze mladine ta- bora tretje izmene je ob koncu poročal o delu aktiva in o re- zultatih tekmovanja, ki se je od- vijalo za naslov najboljših. Na- slov najboljšega strelca je do- segel mladinec Marjan PSAJD iz Krčevine 15, ki je dosegel v streljanju z vojaško puško naj- boljše rezultate, 43 krogov od 50 možnih. Prvo mesto v streljanju z vojaško puško v prvem vrst- nem redu je osvojila četa prvega letnika z rezultatom 80,8 "/n, njen četrti vod pa je pod vodstvom komandirja Vilka KUKOVCA za- sedel prvo mesto v tretji izme- ni z rezultatom 89,6%. V stre- ljanju v drugem vrstnem redu je v četi drugega letnika dosegel prvo mesto četrti vod pod vod- stvom komandirja Franca SKRTA s lOO^/o uspehom. V športnih igrah je v nogo- metu zmagala četa prvega let- nika, v streljanju z zračno pu- ško pa četa drugega letnika. V metanju ročne bombe je bil re- zultat neodločen. V teku na 100 metrov je dosegla najboljši pov- prečni čas četa prvega letnika z rezultatom 11,15 sekunde. Naj- boljši čas v teku na 100 m je dosegel mladinec Silvo STRA- SEK^iz Ptuja z rezultatom 10,15 sekunde. Sekretariat zveze mladine je s svojo aktivnostjo prispeval po- memben delež k doseženim us- pehom vzgoje in izobraževanja mladincev na taborjenju tretje izmene. Slabo deževno vreme pa je bilo glavna ovira, da sekreta- riat ni mogel izvršiti vseh na- log IZ delovnega programa. Za posebne uspehe, dosežene pri učenju, v disciplini, v razvi- janju tovarištva in za vestno iz- polnjevanje vseh nalog na tabo- rjenju obveznikov predvojaške vzgoje, je nagradila komanda ta- bora predvojaške vzgoje občine Ptuj najboljše mladince. Nagra- jeni so bili: Slavko MOHORlC, Srečko TOPLAK, Franc MARl- NlC in Stanko VAUDA, vsi iz Ptuja, Marjan PŠAJD iz Krčevi- ne, Edvard PODHOSTNIK iz Dragoviča, Jože URBANCIC iz Vidma pri Ptuju, Janez KOLEN- KO iz Stojnc in Ivan ANZELJ iz Slavšine. Javno pa so bili po- hvaljeni mladinci: Vlado ILJE- VEC in Marjan STIBERC rf. Ptu- ja, Franc KOJC iz Turnišča pri Ptuju, Dušan HAZABENT iz Ki- dričevega. Stanko ARNUS iz Grajene, Ivan ZAGORJANSKI iz Gruškovja, Stanko RAKUŠ iz Pohorja pri Cirkulanah, Ludvik POPOSEK iz Spuhlje, Franc LESJAK iz Lancove vasi in Alojz BREC iz Zagojič. \F. B, Taborenje predvojaške vzgoje v Moškanjcih bo kmalu končano Četrta izmena mladlncev-ob- veznikov predvojaške vzgoje, ki je pričela s taborjenjem 20. ju- lija 1966, bo v prihodnjem tednu končala taborjenje za leto 1966. V zadnji izmeni se nahajajo mla- dinci iz krajevnih skupnosti Dor- nava, Grajena, Hajdina, Maj- šperk, Ptujska gora. Trnovska vas in Desternik. Mladinci so ustanovili ob pri- hodu v tabor aktiv zveze mladi- ne, -zvolili sekretariat in pred- sednika. Za predsednika zveze mladine so izvolili mladinca Jo- žeta URBANCICA iz Vidma pri Ptuju. Sekretariat je takoj izde- lal načrt dela, ki ga zelo uspeš- no uresničuje s tekmovanji med prvo in drugo četo za naslov najboljše čete in najboljšega vo- da. Močan poudarek daje delo sekretariata razvijanju tovarištva in medsebojnega spoštovanja med mladinci, kar je tembolj po- trebno, ker so fantje iz raznih krajev in z raznimi navadami. Tudi utrjevanje zavestne disci- pline je ena izmed nalog sekre- tariata, saj je od tega odvisen celoten uspeh četrte izmene. Po- sebno vidna so prizadevanja se- kretariata, da bi se mladinci čim bolje pripravili na streljanje z vojaško puško v prvem in dru- gem vrstnem redu. V tem tek- movanju gre za naslov najboliše čete in najboljšega voda; tek- mujejo tudi v tem, kateri vod bo imel največ odličnih strelcev in iz katere čete bo mladinec, ki bo dosegel naslov najboljšega strelca četrte izmene. V ta na- men porabljajo mladinci svoj prosti čas za vaje v streljanju. Bodo tudi športna tekmovanja z zračno puško, v metanju krogle in ročne bombe, v šahu, v odboj- ki, v nogometu, v teku na 100 m v prihodnjih popoldnevih, če nam bo le vreme naklonjeno. Delo v taboru PVV je v zad- nji izmeni pod težjimi pogoji za- radi slabega vremena. Dež in blato otežujeta izvedbo marsika- tere naloge, toda ob visoki za- vesti in požrtvovalnosti komand- nega kadra ter mladincev tudi te ovire uspešno in z razumeva- njem premagujejo. Prihodnje leto bo potrebno tabor tako urediti, da dež in blato ne bosta delala takih ovir kot v tem deževnem letu. F. B. Tabor predvojaške vzgofe na Otoku pri Veliki ]Medel|l v dveh izmenah se je v taboru na Otoku zvrstilo okrog 270 mladincev — Predpisano strokovno gradivo so popolnoma obvla- dali — Poleg rednega dela tudi politična in druga predavanja. Taborjenje mladincev predvo- jaške vzgoje za ormoško območ- je se je pričelo 18. junija 1966 s prvo izmeno ter 5. julija z dru- go izmeno. Vsaka izmena je tra- jala 14 delovnih dni. V obeh iz- menah se je zvrstilo okrog 270 mladincev, ki so predpisano stro- kovno gradivo popolnoma obvla- dali. Poleg rednega dela so imeli tudi razna politična in druga pre- davanja. Mnogo so se mladinci udejstvovali na športnem pod- ročju. V času taborjenja so za- igrali nekaj prijateljskih tekem v odbojki in malem rokometu s TVD Partizan Ormož in Velika Nedelja. Druga izmena je pripra- vila za zaključek tudi zaključno prireditev, ki je bila v nedeljo, 17. julija 1966, na Otoku pri Ve- liki Nedelji. Taborno življenje je potekalo po določenem redu tako, da so bili mladinci navajeni na vojaš- ko življenje. Tudi filmske pred- stave za mladince niso izostale. Obe izmeni so obiskali ter ime- li zaključne razgovore z njimi predstavniki občinske skupščine in političnih organizacij občine Ormož. Mladinci so spraševali, tovariši pa so odgovarjali. Iz vprdišanj in odgovorov je bilo razvidno, da se mladinci- zanima- jo za probleme občinskega go- spodarstva in da jim ni vseeno, kako se trosijo družbena sredst- va. Pri tem so pokazali precej realnega razumevanja in kritič- nosti do teh vprašanj. Na vprašanje, kaj meni ko- mandant tabora tovariš PAJEK Edvard o komandnem kadru, o problemih in uspehih v tem ča- su, nam je povedal sledeče: »Imam vtis, da je bil kader za to taborjenje posrečeno izbran. Med komandnim kadrom je vla- dala harmonija. Z ekonomatom, zlasti s kuhinjo je bilo vse v re- du. Hrana je bila dobra in zado- voljivo pripravljena. Ce bi že govoril o pomanjklji- vostih, bi govoril o taboru, ker nima električne razsvetljave. Vse ostalo, smatram, da je bilo v re- du. Ce bi ocenjevali uspeh tabo- ra predvojaške vzgoje po uspehu pri streljanju, potem smo zado- voljni, ker izmed 140 mladincev samo 4 niso izpolnili pogojev, kar je prava redkost.« Večina teh mladincev odhaja drugo leto na odsluženje kadrov- skega roka v JLA. B. Oberčkal« S tabora pri Veliki Nedelji ZANtMIViiliTI SLONI ZACELI STAVKATI Prebivalci krajev, ki so blizu letališč nekega okraja v Angliji, so dolga leta pošiljali protestna pisma vladi, češ da šum reaktiv- nih letal škoduje zdravju in da se tega ropota ne da več pre- našati. Vse prošnje so bile brez slehernega učinka. Kmalu pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: petnajst slonov iz cirkusa Windsor je sredi nasto- pa obstalo — in nihče jih ni mo- gel prisiliti, da bi nadaljevali program. Vzrok temu je bil šum, ki je prihajal z razstave letal. Iz bojazni, da ne bi živali po- divjale, so lastniki cirkusa pro- sili upravo letališča, naj obljubi, da letala ne bodo več letala nad temi območji — in so s prošnjo uspeli. Kojot - krvoločen ropar Kojot je pravo prekletje za ameriške farmarje na zahodu dr- žave, strah za farmarje perutnine m ovac. KojO'tova samica začne že po enem letu starosti kotiti mladiče in jih spravi letno pov- prečno 5—6 na svet. Sedaj .se klati že okrog pol milijona ko- jotov zahodno od Mississippija. Te razbojnike preganjajo in lo- vijo, zastrupljajo in drugače uničujejo, vendar vedino bolj šiTijo področje svojega »udej- stvovanja«. Sedaj so prišli na misel, da bi začeli uničevati škodljivce s tem, da bi zmanj- šali njihovo razmnoževanje. To bi dosegli, če bi jim podtaknili v času ženltve določene količine ženskega hiOOh. ne žgečkajte me!« (Nadaljeoanje na 6. strani) Sfrnn (( T I;. D N I K ^ prtrk. 2<>. .iiili.ia inafi Cvetice dajo Ptuju prijazno lice Zgodovinsko mesto Ptuj bi naj slo\elo pri redniii iii občas>nih obiskovalcih poleg zgodovinskih in gospodarskih zanimivosti iz no- vega časa tudi po ljudeh toplega srca in to ne samo v osebnem sti- ku z gosti, temveč tudi z lepšim videzom mesta, z okni in balkoni s cveticami, v predmestju pa z gredami in pasovi cvetic v vrtih ob cestah in s cveticami v oknih. Da pa ne bi čakali s to željo in prepuščali iniciative za to samo posameznikom ter hiš- nim skupnostim, je letos orga- nizirala Krajevna skupnost Ptuj tekmovanje pod naslovom '>Ptui v zelenju in cvetju«, ki je trajalo do 20. julija 1966. Razpi- sala je nekaj denarnih nagrad od 5000 do 20.000 dinarjev ter nekaj priznanj za stanovalce in stano\anjske skupnosti, pa tu- di za podjetja, ki so izpolnili pogoje za nagrade in priznanja. To tekmovanje je doseglo dvojni namen. Kjer so že prej imeli na balkonih in oknih ter v vrtovih cvetice, so jih zdaj opazili m občudovali vsi, ki so vedeli za tekmovanje, kjer pa teh prej ni bilo, so se v mnogih hišah pojavile na vidnem me- stu, kar so ugotovili prebivalci iz Ptuja, pa tudi komisija, ki je spremljala rezultate tekmo- vanja. Ze prvi uspeh je poka- zal, da je biki iniciativa Krajev- ne skupnosti Ptuj koristna in da tekmovanja ne bi smela biti občasna, temveč stalna in ena- ko stalno tudi delo ocenjevalne komisije, ki sprejema ves čas cvetenja obvestila javnosti m svojih članov, kje so po njiho- vem najlepše ocvetličena okna in balkoni ter terase. Cvethčarji bi naj dajali prebivalstvu navo- dila za gojenje cvetic, za naba- vo zaboje kov za cvetice in osta- lo, kar je za gojenje cvetic nuj- no potrebno. Tako bi bilo mo- goče sčasoma doseči, da bi ne bilo hiše brez okna s cvetjem in ne vrta brez cvetic ob pro- metnih cestah, pa tudi ob kra- jevnih cestah, po katerih je manjši promet. Tako bi cvetje res vsakomur potrdilo, da živi tukaj sonca in cvetja veselo ljudstvo, da ne sprejema gosta samo s prijazno besedo, temveč tudi s prijaznim licem, ki se ga razveseli obiskovalec ob vsa- kem pogledu. Ocenjevalna komisija Je do- delila tokrat prvo nagrado hiš- nim svetom v Gregorčičevem drevoredu za ureditev celotnega okolja novih hiš z udarniškim delom. Nagrada znaša 20.000 di- it'žlrjev. Drugo nagrado 10.000 dinarjev Je dodelila komisija hišnemu svetu v Ciril Metodo- vem drevoredu št. 2 za najlepše okrašeno pročelje stanovanjske- ga bloka. Na oknih in balkonih te hiše vidite v vsakem letnem času mnogo cvetic. Nagrado 10.000 dinarjev je do- bil tudi hišni svet hiše št. 6 ob Cojzovi poti. Tudi na oknih in balkonih te hiše Je stalno mno- go cvetic in okrasnega zelenja. Četrto nagrado 5000 dinarjev prejme hišni svet Prešernove 5. Družina šulek iz te hiše skrbi za to, da so njihova okna pol- na cvetic. Hiša je stara, zato pa toliko prijaznejša ob pogledu na te cvedce. Marija Bolcar z Mariborske ceste 16 tudi prej- me nagrado 5000 dinarjev. Nje- na hiša (prej Novakova) Je res vsa v cvetju, pa ne samo ob tekmovanju, temveč stalno in tudi vrt je poln cvetic. Ta hiša je ob Mariborski cesti pri av- tobusni postaji in marsikdo se rad zagleda v ta vrt in na okna ter na"^ verando, kjer Je vedno vse v cvetju, šesto nagrado 5000 dinarjev prejme Franjo Alič za izredno okusno okrasitev bal- kona na Srbskem trgu 3. Sed- ma nagrada 5000 dinatjev Je do- deljena stanovanjski hiši v Tr- stenjakovi ulici št. 9 in sicer stanovalki Jelki Berlič za naj- lepše urejen balkon. Posebno pohvalo je izrekla komisija stanovalcem v poslov- no-stanovanjski zgradbi v Lac- kovi ulici 5, v Miklošičevi 6a, v i Ciril Metodovem drevoredu št. la, b, c in hišnemu svetu v Ci- ril Metodovem drevoredu št. 4, na Slovenskem trgu št. 3, Srb- skem trgu št. 2. v Raičevi ulici št. 4, v Jadranski 6 in 7 ter v zasebnih zgradbah v Jadranski 2, Bezjakovi 12 in na Sloven- skem trgu 10 ter družine na obeh straneh Na traiali. Komi- sija Je izrekla 3 Javne pohvale tudi gostinskemu podjetju Le- tovišče grad Bori, gostinskemu podjetju Breg in gostinskemu podjetju »Haloški biser« — ho- tel Petovio za vso skrb za cve- tice na njihovih oknih, balko- nih in ploščadah. Komisija je mnenja, da bi razširili to tekmovanje na celot- no občinsko območje s pred- nostjo na vasi ob glavnih ce- stah, zlasti pa na okolico Ptuja in na hiše ob v seh dohodnih ce- stah v mesto. Razširjeno in ča- sovno na daljšo dobo raztegnje- no tekmovanje bo zahtevalo več pozornosti do gojiteljev cvetic in okrasnega zelenja, več sredstev za nagrade in tudi več stika s komisijo, ki bi naj zve- dela za vsako hišo, kjer so lju- bitelji cvetic že več časa in od- kar Je uvedeno tekmovanje. Le ob množični skrbi za pri- jeten obraz mesta tuja bo mo- goče doseči, da bo tudi Ptuj po- doben enakim mestom v Svici in drugod, kjer imajo picd hi- šami prednost cvetice. V. J. PO ZAVIRANJU V OBCESTNI KAMEN 24. julija ob 12.10 se je na ce- sti I. reda med vasjo MihovcI in Ormožem dogodila prometna ne- sreča. Voznik osebnega avtomobila znamke fiat 1300, z reg. številko MB 1.36-31, Franc Cvetko Iz Tr- ciovišča, je pripeljal po klancu navzdol z nekoliko večjo hitrost- jo. Ko je opazil pred seboj, da osebni avtomobil z neko inozem- sko registracijo zavira, je tudi sam pritisnil na ročico zavore. Zadnji del vozila je tedaj zane- slo in je pravokotno po vozišču drselo še nekaj metrov naprej ter z levo stranjo zadelo v ob- cestni kamen. Do telesnih po- škodb ni prišlo, na vozilu pa je nastala škoda zd okoli 1200 N di- narjev. Danes in jutri Kino Gorišnica 31. 'ui.ja £ieinij\.; barva, film ^JAZ NISEM CASANOVA«. 7. avgusta dmcriški barvni film »TOPOVI IZ NAVARONE-. Kino Ptuj 26. julija ameriški barvni cinc- maskopski film »FANl«. Predsta- ve ob 18. in 20. uri. 27. in 28. julija ob 18. in 20. uri omeriški barvni cinemaskopski lilm J>UMAKNI SC, DRAGA«. 29. in 31. julija »STO PEKLEN- SKIH DNI«, jugoslovansko-za- hodnonemški barvni cinemaskop- ski film. Predstave ob 18. in 20. uri — v nedeljo ob 10,, 16,, 18. in 20. uri. Kino Ormož 30. in 31. juhjd francobki film : KAPITAN FRAK AS«. 3. avgusta sovjetski barvni film >VLAK PELJE NA VZHOD«. 6. in 7. avgusta ameriški film »FANI«. 10. avgusta angleški film NE- NAPOVEDAN I SESTANEK Kino Središče 30. in 31. julija francoski cine- maskopski barvni .film »SALAM- BO«. 6, in 7. avgusta ameriški film »DOBA ZAKONSKEGA PRILA- GAJANJA«, 13. in 14. avgusLa ameriški barvni cinemaskopski film »ENO- OKI JACK«. Kino Tomaž pri Ormožu 31. julija italijanski barvni ci- nemaskopski film »DRAKUT —• MAŠČEVALEC«. \ 7, avgusta ameriški film »NA DIVJI ZAHOD«. 14. dvgusta nemški film »NE POŠILJAJ ZENE V ITALIJO«. Osebna krcmikj ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBIMOCJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Mdijetd Vaupoiič, Cirkuldne26 — Jelkoj Terezija Krajnčič, Paci- nje 36 — Zinko; Elizabeta Kore- njak, Kidričevo 14 — Darjo; An- tonija Šuligoj, Ptuj, Krempljeva ulica 1 — Viktorijo; Marta Sla- na, Kamenščak 6/a — Darjoj Marta Kosi. Kamenščak 11 — Drugico; Marija Tili, Podvinci f;3/d — Vladimira, Kristina He- bar, Osluševci 37 — deklico; Stanislava Lebar. Kidričevo 28 — Borisa; Josipiud Vrabec, Zloganje 100 — dečka; Marija Cvetko, Podkraj 38 pri Hrastniku — Mir- ka; Julijana Kolarič, Bukovci 4 — Lidijo; And Janžekovič, Cirku- lane 3 — Aleksandra; .Mojzija Bagarič, Dornava 10 — Ljubico; Gerd Mohorko, Kidričevo 13 — Danico; Marija Košar, Nunska graba 30 — Jelko; Kristina Za- vec, Mald Varnicd 17 — Janka; Cecilija Emeršič, Grajenščak 94 — Brankd; Marija Milošič, Ptuj, Na postajo — Zlatka; Frančiš- ka Zoreč, Grajenščak 12 — Mar- jana; Marjana Sužnik, Grajenščak 49 — deklico; Ana Sagadin, Sta- rošinci 38 — dečka; Karolina Klaneček, Maribor, Meljska cesta 23 — Vlasto. POROKE: Anton StesI, Dol. Slaveči 117, :n Ana Hameršak, Kicar 42; Ru- dolf Serdinšek, Nova vas 40, in Elizabeta Rojter, Nova vas 40; Mirko Petrovič, Kidričevo 39, in Angelca Potočnik, Kidričevo 39. SMRTI: Štefan Močnik, Kog 55, rojen 1886, umrl 19. 7. 1966; Marija Svenšek, Zakl 16, roj. 1931, umrla 22. 7. 1966; Jakob Mesarec, Gra- jenščak 81, roj. 1906, umrl 23. 7. 1966; Martin Vidovič, Kočice 18, :dj. 1892. umrl 25. 7. 1966. I^laii oflias PRODAM Prodam nov gumi voz (16 q Cimerman Jože, Markom cj' 57. Prodaip televizor Philipb tovino ali ček. Naslov v up, vi. ZAPOSLITVE Mlajšo gospodinjsko pomočni, k 3-članski družini sprejme Lahko tudi za 8 ur dnevno. slov v upravi. liišno pomočnico k 4-čldn.sk; d, zini sprejmem. Ndalov v up, vi. KUPIM Kupim ročno mlatilnico. Icia^ Kekec," Zabjdk 22, p. Ptui Novo hišo, vseljivo, v Ptuiu p[, dam. Ndslov v upravi. IZGUBLJENO V Ptuju je bila 19. julijd ndidej zlata ročna ura. Naslov v upj vi. ■ m RAZNO Lokal, dostopen z ulice, v cem; Ptuja, iščem. Naslov v uprav OPOZORILO! Opozarjam vsaki gar, ki bi širil žaljive trditv o pokojnem Matiji Kunsteku Krčevine 115, da bom zop( krivce zahtevaki sodni posti pek. Marija Kunstek. Pridite v štuke pri Ptuji (pod Panoramo) na zanimivo priiosta v petih startih druga in čctrla vožnja v desnem, prva, Ireijd in finalna pa v levem krogu. Prve štiri vožnje bodo pred- tekmovanja, zadnja vožnja pa bo finalna vožnja. Avto enoto društvo Orehova vd;s SC je že pred mesecem in prej resno lotilo vseh tehničnih :n raznih organizacijskih priprav na tb tekmovanje, ki privablja k tekmovalni stezi pri Orehovi vas; tisoče in tisoče gledalcev jz naših krajev, pa tudi iz dežel, od koder pridejo tekmovalci. Tokratna vstopnina bo 3,50 N di- narjev. Vstopnice so že sedaj v predprodaji v »Slaviji« in nri »Kcmpasu« v Mariboru. O teh t-^kmah informirajo našo in lujo javnost po časopisih, radiu in te- leviziji, kar prinaša Orehovi va- si in njenemu AMD ter cross tekmovanjem svetovni sloves. Mednarodne moto cross dirke številnih svetovnih tekmovalcev >vzd pokal Karavank« sestoji iz 4 mednarodnih dirk; dve bosta v Avstriji in dve v Jugoslaviji. Prva dirka je bila 1. maja 1966 v Avstriji v Bad Sant Leonhartu, druga bo 7. avgusta pri Orehovi vasi, tretja 4. septembra v Tr- žiču in čel rta 9. oktobra v Av- striji v Landsdorfu pri Celovcu. Najboljši tekmovalec mora do- seči na vsaki posamezni dirki po 5 točk, drugi zmagovalec po 6, tretji po 4 točke, četrti 3, peti 2, šesti 1 točko. Po prvi dirki vodi Avstrijec Mdufred Klor, ki je bil že tri- krdt zmagovalec tudi na naši tekmovalni stezi na mednarodnih prireditvah in ima iz prve dirke 8 točk. Sledi mu Waiter Leitgeb s 6 točkami, potem Šved Čurt Oberg s 4 točkami, zahodnonem- ški državni prvak Walter Heu- bach s 3 točkami itd. Naši do- mači tekmovalci iz prve dirke niso zbrali nobenih točk. Da bi bili mnogi gledalci crossa y>za pokal Karavank« na tekmo- vanju 7. avgustd 1966 čimbolj zddovoljni, jc prešel prireditelj tudi na desni krog, ki prej ni bil v navadi, ker so vedno vo- zili levi krog. Desni je zahtev- nejši, kar bo tekmo popestrilo. Tekmovalci bodo vozili v pred- iekmovanjih 3 leve in 2 desna kroga. Prireditelji so tudi letos po- skrbeli za dobro propagando za tekmovalce in za udeležbo. Pri- pravljalni odbor jG sklical za danes, 29. julija 1966, celo tis- kovno konferenco za slovenski in hrvatski športni tisk in radio. V. J. HOTEL „MADRID" (Sadaljeoanje s 5. strani) On vzame z okna papirnato vrečico z jabolki in steklenico >madaire«, z umivalnika vzame dva kozarca, sede spet na po- steljo in reče: •>Na, jej in pij! Sicer le ubi- jem.« Krepko je ugriznila v jabolko iri začela jesti, grižljaje je zali- vala z »madeiro«, nato pa za- čela preudarno govoriti: «0, kaj mislite, nemara me bo kdo ubil. Takšen je naš posel. Greš, pa ne veš ne kam, ne' s ikom. Ta je pijan, ali napol nor, •une te in zadavi, ali z nožem razpara.« »Dobro, daj da ti še nalijem. Daj, da trčiva, da izpijeva in se poljubiva. Do dna, do dna...« Izpila je tako hitro, da se ji je zaletelo, zakašljala je in smeje se. je naslonila svojo glavo na njegove prsL Privzdignil je gla- vo in poljubil vlažne, tahlo stis- njene ustnice. >^Boš tudi mene spremila?« Presenečena je odprla usta: »Tudi vi, kaj tudi vi odpotu- jete? Kam? Kam?« »V Petrograd. A še ne tako kmalu.« »Oh, hvala bogu! ©dslej bom prihajala samo k vam. Hočete?« vHočetn. Samo edinfe k meni!« »"Za rroSen denar ne grem z d-u-gim.« »E, tako, tako. Zdaj pa sp^t!« ... V postelji, leže mu na ro- ko, se ponovno stisne k njemu, d tiho, ljubko, on pa ji začne govoriti: ^Jutri bova skupaj zajtrkova- la.« »Dd, da... Ne, Mur ni mrha, ona jc zelo nesrečna, jaz bi brez nje propadla.-« »Kako to?« »Ona je očetovd druga sestrič- na . ..« »In?« »Moj oče je spajal vagone na tovorni postaji v Serpuhovu, odbijač mu je zdrobil prsni koš, mcma pa mi je umrla, ko sem bila še čisto majhna. Tako sem ostala sama na tem belem svetu in odpotovala sem ,k njej v Moskvo. A izkazalo sc je, da ne dela več kot sobarica. Na prijavnem ura- du sem dobila njen naslov in vi- dela sem, dd stanuje s to Anelo in zvečer hodi skupaj z njo po bulvdrjih ... In tako me je vzela k sebi, potem pa me pregovorila, da sem hodila še jaz...« »In praviš, dd bi brez nje pro- padla?« »Kam bi šla brez nje, sama v Moskvi? Seveda, uničila me jc. toda mar mi jc želela zlo? Am- pak, da, kaj bi govorila o tem. Morda bo bog dal, da bom na- šla kakšno službo, tudi kot so- barica, samo ne bom je pustila in nikomur ne bom dovolila, da se mi približa, zadovoljna bom s samo napitnino.- Glejte, ko bi mogla delati tu, v vašem .Ma- dridu'? Kaj bi si mogla želeti več?« »Razmišljal bom o tem: mor- da ti bom našel k^ko mesto.-- »Do tal bi se vam priklonila. »Da bi bila idila polna ...« »Kaj?« »Nič, kar tako, zaspan sem... Zaspi!« »Takoj, takoj ... Nekam sem se zamislila ...« Prevedel: Brdniaii: Kozinc VPRAŠANJE Učitelj pripoveduje o bogovih stare Grčije, o Plutonu in Diani. Nenadoma dvigne mali Peter roko in vpraša: »Zakaj so dajali stari Grki svojim bogovom pasja imena?« NE SMEM ZAMUDITI — Zakaj ti tako hitro ješ? jc vprašala teta, ko je dala mali nečakinji čokolado. Mar si po- zabila, da imaš tudi bratca? — Ne, teta, nisem pozabila, zato tudi tako hillm! NA POLENŠAKU BODO IMELI TEKMOVANJE KOSCEV Na Polenšaku je bilo več let praznovanje konca želve. To bi bilo tudi letos, če ne bi obiskala in prizadela krajev okrog Polen- šaka in samega Polenšaka toča. Da pa vseeno ne bi ostali brez vsake domače prireditve, pripravljajo za popoldne 7. avgusta 1966 tekmovanje koscev. Na njem bi naj prikazali gledalcem košnjo kot moško, težko fizično delo iz časov, ko še ni bilo na razpolago mo- tornih kosilnic, pa tudi vse navade, ki so v zvezi z njo, petje, krep- čanje in vriskanje. Prikazali bodo tudi sedanjo košnjo z motorno kosilnico, ko se loti en sam kosec velikih površin in jih brez težav pokosi v hitrem času. S leh travnikov več nc odmeva narodna pe- sem, temveč brnenje motorjev. Ker je morala vsaka gospodi- iijd poskrbeti za svoje kosce dob- ro okrepčilo, bo lo preskrbljeno tudi sedaj v gostilni Segula na Polenšaku, pa ne samo za kosce, temveč tudi za gledalce, da se bo slišalo bolj kot brnenje motorja, petje in vriskanje. Na Polenšaku ne mislijo samo na ponavljanje prireditev, kot so v navadi za konec žetve in za košnjo, temveč tudi na povečanje turizma v Slovenskih goricah. Gasilci bi se radi povzpeli zara- di pregleda na svojih požarno- varnostnih območjih mnogo više kot jim to omogoča gasilski stolp, zdto se zavzemajo za postavitev razglednega stolpa, pa ne lesene- ga, temveč bi radi izkoristili v ta namen enega izmed 5 železnih stolpov, ki so ostali na Ptujskem polju po raziskavah o ndhajali- ščih nafte in jih podjetje »Nafta« iz Lendave ni odstranilo. Občinska gasilska zveza Ptuj jc rtinenja, da bi gasilska društva v ptujski občini te stolpe odku- pila pod ugodnimi pogoji od >Nafle« Lendava in bi jih pre- stavila na svoje najvišje vzpeti- ne po Slovenskih goricah in Ha- lozah. Tako bi imeli najvišji kra- ji v Halozah in Slovenskih gori- cah poleg trdnih in neuničljivih razglednih stolpov tudi koristne gasilske stolpe, kar bi po svoje koristilo povečanju pregleda nad obsežnim terenom, nad katerim bdijo gasilska društva. Pr.vi tak- šen stolp bi naj stal na Polenša- ku, drugi v Desterniku, ostali stolpi pa tam, kjer se bodo gasil- ska društva zanj zavzela. Ce bo podjetje »Nafta« naklo- njeno gasilskim društvom v ptuj- ski občini, ki bi se z njim pogo- dila za vse opuščene stolpe pod ugodnimi prevzemnimi pogoji, bo imelo območje ptujske občine vsdj pet trdnih rdzglednih stol- pov, kar bo gotovo zelo ugodno vplivalo na razvoj turizma v teh predelih Slovenije. V. J. Ocensko spretnoslno tekmovanje mopedistov V zadnji številki »Tednika« smo poročali o ocenskem spret- nostnem tekmovanju mopedistov 7. avgustd 1966 v organizaciji AMD Ptuj v počastitev občinske- ga praznika. Najboljši tekmovalec bo pre- jel pokal Občinske skupščine Ptuj, ditigo in tretje uvrščena tekmovalca in najboljša tekmo- valka pa bodo prejeli praktična darila. Avto moto društvo Ptuj in Ki- dričevo vabita mopediste na tek- movanje v čimvečjem številu. Za Ptuj sprejema prijave dnevno od \7. do 19. ure AMD Ptuj v društ- venih prostorih. Cvetkov trg (pri kinu) oziroma na startu v nede- ljo, 7. avgusta 1966, ob 7. uri zju- traj pred zgradbo Občinske skup- ščine Ptuj. Ne uničuj cvetja Vsi prebivalci, ki na Tratah živimo, na vrtovih prav radi vrtnice gojimo. Zadnjič pripeljal otroka ;o mimo nek tep in s prvim cvetom na vrtnici iztrgal še cep. Kdor je sam skušal vrtnice cepiti ve, da je treba prej podlago vzgojili. Pomislite, tovariši, kdo ne bil bi hud, ko v hipu uniči dveletni ti trud. Kcinur cvetja vonj ne ugaja, naj se ob Dravi po birih sprehajd. Vsi vrtičkarji bi mimoidoče prosili, naj bi cvetje pri miru pustili. To naj bo v opozorilo vsem, drugič pa krivca po imenu povem. Zinka Oglašujte^ v Tednikii