Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Dla; za lat« zemstro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din. celoletno 48 1)14, Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, št. 10.711. Poštnina plačana v gotminh " Posamezna Stav. Oin Štev. 18. a_V Ljubljani, dne 1. maja 1930. Leto XIII. Naprej na skupno delo za napredek domovine Kakor smo že zadnjič javili, je prišlo med (Domovino* in «Kmetskim listom« do važnega sporazuma. Oba ljudska tednika sta se kot enakopravna borca za napredek našega kmetskega ljudstva i 11 našega malega človeka sploh dogovorila, da bosta v vsem svojem delu roko V roki trajno postopala po enotnih načelih ter složno še uspešneje služila kralju, državi in narodu. Dogovor je izveden tako, da bosta združena uredniška konsorcija «Kmetskega lista» in «Domovine» tvorila skupno vodstvo obeh listov ter skrbela, da bosta oba tednika še intenzivneje delala za konsolidacijo in vsestranski napredek Slovenije, Jugoslavije in vsega njenega prebivalstva. Skupni uredniški konsorcij *je določil obema listoma naslednje glavne smernice: (^Priznavajoča kmetski stan kot temelj naše narodne države in upoštevajoča življenjsko važnost vselj ostalih delovnih slojev bosta «Kmet-ski list» in (Domovinam še krepkeje pospeševala in utrjevala njihovo socijalno in gospodarsko solidarnost. Stoječa v delu za organično narodno edinstvo na tradicionalnih tleh slovenskega jezika kot žive in pozitivne kompo- nente v jugoslovenski sintezi, videča v Jugoslaviji našega najmočnejšega zaščitnika in pravo mater domovino, bosta vedno in povsod čuvala in krepila med ljudstvom narodno in državno jugoslovensko zavest. Priznavajoča verstvo, predvsem krščanstvo, kot pozitivno silo v življenju našega naroda, stojita oba lista slej ko prej na stališču, naj vse javno življenje temelji na pozitivnih normah etike. Posvečujoča tako vse svoje sile napredku naroda bosta «Domovina» in «Kmetski list» mogla v bodoče še uspešneje vršiti nalogo, ki jo je manifest Nj. Vel. kralja naložil vsem iskrenim Jugoslovenom dobre volje.»» To so lepe besede in z vso vnemo se jih bomo držali. A vsi naši prijatelji široin domovine naj naše delo kar najbolj podprejo. Združujte povsod svoje sile, sodelujte vneto in složno na vseh poljih narodnega napredka, zlasti pa v gospodarskih in prosvetnih organizacijah, bodite si odkriti prijatelji in pomnite, tla je srečna bodočnost naše drage domovine Jugoslavije odvisna od sloge vseh naprednih in narodnih ljudi! Zadružna industrializacija kmetijstva Poslednje čase beremo in čujemo na vsakem oglu razglabljanja o industrijalizaciji našega kmetijstva. Ko se že toliko govori o tem, poglejmo, kaj je prav za prav ta novotarija in kaj bi nam utegnila koristiti. Vemo, da je večina kmetijskih pridelkov taka, da potrebuje do uporabnika še nadaljnjo predelavo. Tako so potrebne tovarne, da predelujejo sirovo peso v sladkor, da izdelujejo iz krompirja moko in škrob, da napravijo iz svežega svinjskega mesa prekajeno svinjino in tako naprej. Za to predelavo je seveda treba neke industrije, ki naj preobrazi kmetijstvo, da ne bi izvažalo več sirovin, temveč že industrijske izdelke. Tako preobražanje kmetijstva imenujemo industrializacijo kmetijstva. Navadno izvedejo ta preobrat posamezne družbe, ki imajo za seboj banke. Če pa se osnujejo iz samih proizvajalcev sirovin, to je iz kmetov, take zadružne industrije, imenujemo to zadružno industrializacijo kmetijstva. Toliko o pojmu samem. Industrializacija kmetijstva je v bistvu prav zdrav pojav, saj je dobiček dvojen: kmet ni v stiski za kupovalce svojih pridelkov, a zraven najdejo delavci, njegovi otroci, doma zaslužek. Kmetijstvo bi se na ta način oteplo raznih posrednikov in ostal bi ves dobiček doma. Mimo tega pa ostanejo še razni odpadki za živinsko krmo. Tako so nastale na Češkem, v Nemčiji in v drugih deželah razne kmetijske zadružne industrije, ki prav lepo uspevajo. Kaj naravno je, da je tudi oko naših narodnih gospodarjev zadelo pri iskanju poti iz naše kmetijske krize na industrializacijo kmetij- stva. Saj so pa tudi na videz dani pri nas vsi pogoji za to panogo. Na videz, pravimo, če pa pogledamo globlje v zadevo, vidimo, tla nam manjka dvojega, kar je ubilo doslej vse poskuse za industrijalizacijo kmetijstva pri nas. Manjka nam potrebnega kapitala in kupoval-cev za predelane kmetijske proizvode. Lepa je parola, ki je rada na jeziku: kmečki denar kmetu! Vendar pa ostane ia blesteči rek vse dotlej prazno mamilo, dokler bo romal kmečki zadružni denar po bankah v industrijska podjetja, ki predelujejo tuj bombaž, tuje železo in druge tuje proizvode, ter v trgovine, ki je bilo v deželi še vedno dovolj za seme in hrano, so zaslužile razne družbe in zadruge na škodo domačini pridelovalcem mnogo denarja, ko so po nepotrebnem uvažale slab, cenen krompir iz inozemstva in ga drago prodajale. Uvažamo še danes v vinorodno banovino vagone slabega vina iz drugih pokrajin države ter gre po nepotrebnem iz dežele denar, ki sa ne vrne nikdar več. Kaj pa kupujejo pri nas tiste pokrajine? Kmetski denar tako ne služi v korist kmetijstva, temveč v izkoriščanje kmeta in za tlačenje cen domačih kmetijskih pridelkov. Za zadružno industrializacijo kmetijstva ni denarja, saj ga še kmetijstvo samo strada. Za kmetijske industrijske izdelke je pa treba predvsem kupovalcev, bodisi na domačem, bodisi na tujem trgu. Ko govorimo o zadružnih tovarnah, na primer za krompirjev škrob, pozabimo, da že imamo take tvornice v Banatu, kjer so dani vse pogoji za industrijski krompir. Poglejte na njihove zaloge, ki se ku-pičijo iz leta v leto, ko ni domačih odjemalcev, ker je uporaba škroba za domačo platnarsko industrijo pičla. Povsem drugače je na Češkoslovaškem, r Nemčiji in v drugih industrijskih deželah, kjer najdejo le-ti izdelki kmetijskih zadružnih industrij doma kupce. Pa nam ostanejo še tuja tržišča, boš morda ugovarjal. Nimamo nikjer več prostora. Kp smo uganjali celo desetletje brezplodno poli-tizranje, je spalo naše gospodarstvo, dočim so si razdelili drugi narodi svetovni trg med seboj. Prav radi kažemo na lansko, za tri sto milijonov dinarjev aktivno trgovinsko bilanco. Nihče pa ne pomisli, da je dal ta presežek v glavnem pospešen izvoz pšenice, ki smo ga dosegli tako, da smo šli znatno pod svetovno ceno. Na tak način bi mogli nemara tudi prodajati izdelke naše kmetijske industrije. Kdor pa gospodari z izgubo, kmalu dogospodari! Za zadružno industrijalizacijo kmetijstva nam manjka torej glavnih pogojev; kapitala in kupovalcev. Dokler pa ne bomo imeli tega dvojega, je vse pisanje o zadružni industrijali- uvažajo tuje kmetijske pridelke, čeprav j zaciji kmetijstva le prazna peseni, ki utegne imamo boljišh domačih v izobilju. Lansko po-.prinesti našemu kmetijstvu novih razočaranj mlad, ko je zmrzilno mnogo krompirja, a ga | in omajati temelje zadružne miselnosti. Vsi v boj proti jetiki Jetika je najzavratnejša bolezen, ki neusmiljeno divja med vsemi sloji in stanovi naroda. Njena kosa žanje med revnimi in bogatimi in nikogar med nami skoro ni, ki ne bi imel sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne bi trpel na tej bolezni v ostrejši ali milejši obliki. Okuženju po tej bolezni smo vsi brez izjeme izpostavljeni noč in dan, doma in izven doma. Zdravljenje in zatiranje jetike je težavno in naporno. Vendar pa je tudi jetiko mogoče zdraviti in ozdraviti ter zajeziti njeno prodiranje. Treba je zato imeti le voljo in dobro izvedeno organizacijo, ki v sebi združuje vse niti proti-tuberkuloznega boja in ki pri sebi zbira najširše vrste naroda, tako da ni kraja v domovini, ki zdravljenju in zatiranju jetike ne bi posvečal organizirane pažnje. Tako organizacijo predstavlja pri nas Osrednja protituber-kulozna liga v Ljubljani s svojimi krajevnimi protituberkuloznimi ligami. Zdravljenju in zatiranju jetike mora vsa naša javnost posvetiti svojo skrb in pažnjo. Eden v tej, drugi v drugi obliki, vsi pa skladno hiteči za skupnim ciljem: jetična obolenja med .narodom omejiti na najmanjše število. Mnogi imajo po svojem poklicu dolžnost, da skrbe za zd rava stanovanja, mnogi morajo širiti splošno zdravstveno naobrazbo meti narodom, zlasti med mladino; mnogi imajo organizacijske zmožnosti, da vse, ki imajo v kraju po zakonu ali po svojem poklicu dolžnost, zatirati razmah jetike, združijo v požrtvovalno bojno četo; mnogi imajo priliko, da utrjujejo telesno odpornost; marsikdo vidi, kako slabo se pri nas še skrbi za razkuževanje okuženih stanovanj; marsikdo ima vpliv, da more zboljšati gmotni položaj jetiki podvrženih oseb. Marsikdo ima sredstva, da more gmotno podpreti protituber-kulozna stremljenja. Vsakdo ima možnost, da pri proti tuberkuloznem boju sodeluje. V dneh 3., 4. in 5. maja, ko solnce in zrak oživljena sipljeta na zemljo novo zdravje in novo voljo do življenja, se vrše po državi proti-tuberkulozni dnevi. Njih namen je, vzdramiti vsakega posameznika iz brezbrižnosti napram jetiki. V teh dneh mora vsak posameznik storiti sklep, da hoče vstopiti v organizirano borbo proti jetiki. V protituberkuloznih dnevih imajo naša telovadna, športna, prosvetna in dobrodelna društva dolžnost, da svoje članstvo v eni ali drugi obliki opozarjajo na potrebo proti-tuberkulozne borbe; ta dan naj dobre roke sip-ljejo bolnim in potrebnim tolažbe. Po domovini mora iti klic: Dajmo deci solnca in zraka, kajti deca je najbolj ogrožena! Raz prižnic naj narod sliši poučno besedo o jetiki. Po odredbi oblastev imajo pri protituberkuloznih dnevih sodelovati državni zdravstveni in socialni uradi, zdravniki, šole, kratko vsi, ki morajo po svoji službeni dolžnosti imeti zanimanje na tem, da med narodom vzbudimo koristno zanimanje za zdravljenje in zatiranje jetike. Pri resnih zdravstvenih in socialnih vprašanjih se pokaže globina narodove prosvete. Pripravljajino se, da bodo protituberkulozni dnevi dobro organizirani! Še nekaj o deliktih zoper imovino V najobširnejše poglavje novega jugosloven-skega kazenskega zakonika (kazniva dejanja zoper imovino, o katerih smo razpravljali že v nekaj številkah) spadajo končno določbe o igrah na slepo srečo in pa določbe o poškodbi tujih stvari in imovinskih koristi. Igre na slepo srečo ali z drugimi besedami hazardne igre so one, katerih izid je odvisen popolnoma ali po veliki večini od slepe sreče, od naključja in ne od spretnosti ali sposobnosti igralca. Katere so te igre, ni našteto v zakonu, marveč je prepuščeno sodniku, da presodi glede vsake igre, ali spada med one na slepo srečo ali ne. Pa tudi one igre, ki so prav gotovo hazardne, niso vedno kaznive. . Primeri kaznivh dejanj glede hazardnih iger so namreč samo ti-le: 1.) Obrtno igranje na slepo srečo. Tako igranje se kaznuje v denarju do 20.000 Din, v ponovnem primeru pa tudi s strogim zaporom do enega leta in z izgubo častnih pravic. 2.) Mamljivo zavajanje k igranju hazardnih iger se kaznuje enako kakor ravnokar rečeno. 3.) Igranje hazardnih iger na javnem kraju (kavarna, gostilna, park, uradni prostor itd.). Storilec se kaznuje le denarno. 4.) Sleparska hazardna igra. Kdor upotrebi pri igri na slepo srečo napačne karte ali drugače kakšno slepilo zaradi osebnega dobička, se kaznuje z robijo do petih let in v denarju. Predmeti igre na slepo srečo kakor tudi denar, zaplenjen pri taki igri, se odvzamejo v korist fonda. Glede pomoči pri igranju na slepo srečo, je treba vedeti naslednje: Lastniki in najemniki kavaren, krčem in drugih podobnih javnih prostorov, ki dopuščajo igre na slepo srečo ali dajo igralcem možnost za takšno igro, ali jih prikrivajo, se kaznujejo v denarju. V ponovnem primeru jih sme sodišče obsoditi tudi na strogi zapor do enega leta in na odvzem pravice za obratovanje trajno ali za nekaj časa ter odrediti, da se ta obsodba objavi ob njihovih stroških v novinah. Kdor neupravičeno prireja loterijo srečk ali stvari, kakor tudi, kdor prodaja take srečke ali stvari, se kaznuje v denarju do 10 tisoč dinarjev, v ponovnem primeru pa tudi z zaporom do šestih mesecev. Z isto kaznijo se kaznuje tudi, kdor ima neupravičeno v posesti inozemske srečke zase, ali za prodajo. Predmeti kaznivega dejanja se odvzamejo. Poškodba tujih stvari in imovinskih koristi. Tu imamo neke predpise, kakršnih stari kazenskih zakonik sploh ni poznal. Poškodba tujih stvari in imovinskih koristi je kaznivo dejanje, ki se preganja le na predlog oškodovane osebe, po službeni dolžnosti pa samo takrat, če je poškodovana javna dobrina. Krivec je oni, ki poškoduje ali uniči tujo stvar, ali jo stori za neporabno ali kdor odvaja tujo elektriko, parno ali drugo podobno silo (energijo) z namenom, da bi drugega oškodoval. Storilec es kaznuje z zaporom do treh let ali v denarju do 30.000 dinarjev. Če ne znaša vrednost poškodbe nad 300 dinarjev, se kaznuje storilec z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 Din. V posebno lahkih primerih ga sme sodišče tudi oprostiti vsake kazni. Če je povzročil storilec škodo nad 10.000 dinarjev, se kaznuje z robijo do petih let ali s strogim zaporom. V starem zakoniku ni bilo posebne določbe za tatvino električnega toka ali druge take energije, temveč so se smatrale take tatvine kot običajna tatvina ter jih niso kaznovali tako strogo, kakor sedaj po novem kazenskem zakoniku. Važne so še naslednje določbe: Kdor odvrača z izmišljanjem, prevarnimi navedbami, sumni-čenjem ali z drugimi nečastnimi sredstvi zoper prodajalca kupce od namerjanega kupovanja blaga pri tem prodajalcu, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju. Preganjati se začne na zasebno tožbo. Kdor izda drugemu tvorniško ali trgovinsko tajnost, za katero je izvedel v službi, se kaznuje i zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. Preganjati se začne na zasebno tožbo. Kdor, zastopajoč imovinske koristi izvestne osebe ali skrbeč za njeno imovino, ne izpolni svoje dolžnosti z namero, da bi oškodoval to osebo ali zlorabil njemu dana pooblastila, se kaznuje zbog te zlorabe zaupanja z zaporom do treh let. Kdor stori to z namero, da bi pridobil GUSTAV STRNIŠA: Francozi in rokovnjači (Dalje.) «Ne vem, zakaj ge danes tolikokrat spomnim na starega Krajčka. Že zjutraj, ko sem se napotil, sem ga videl v mislih. Zdaj že spet. Prav takole je ležal nad Kokro kakor zdajle jaz. E, ni mu bilo baš prijetno tiste zadnje ure v Šmajdovem gradu! Kakojepo šumi pod menoj Kokra! Šumi in poje tiho, mirno, da kar uspava človeka. Kar milo mi postane, če jo poslušam. Na svojo mladost se spomnim, pa na mater, ki me je že otroka zapustila in umrla. Pa sem postal rokovnjač. Sam nisem vedel, kdaj sem se tako razdivjal in celo moril ljudi. Ej, ej! Bedni rokovnjači smo, miru in pokoja ne poznamo! Naše glavice nam vedno trepetajo na ramah v večni nevarnosti, da jih ne izgubimo! Pridi k meni, vranec moj dragi!« je kriknil lepemu črnemu konju, ki ga je vedno jezdil. Konj je pridirjal. «K meni se vlezi, živalca zvesta!» je ukazal Dondež in mu zamahnil s prstom. Konj se je takoj spustil v travo in naslonil svojo glavo na mogočna rokovnjačeva prsa. «Ej, konjiček, prijatelj moj najzvestejši, kdaj se vendar spočijeva midva? Menda nikoli. Oba sva črna rokovnjača nemirne krvi. Oba žene po svetu usoda brez oddiha!« Konj ga je žalostno pogledal s svojimi velikimi očmi. «Le glej me, le! Vem, da si mi zvest! In rad te imam! Nate, samo nate lahko brezskrbno naslonim svojo glavo, na drugega pa na nikogar ne! Vse zaupanje sem izgubil v svoje ljudi. Vsi so hinavski in zahrbtni! Včasi mi pride, da bi vse pustil, prav vse razen tebe! Pograbil bi denar, kar sem ga naropal, in odjezdil s teboj daleč po svetu. Pa ne morem! Privezala me je k sebi ženska. Pa še misli trapa, da je ne maram. E, če jo bijem, ji ne bo škodovalo, saj vem, da ni kaj prida. Toda rad jo imam, preveč rad! Kako to, da se baba tako dolgo ne vrne s tem smrdljivim mešetarjem? Nazadnje se bo koza še zaljubila vanj. Rokomavharice so pač sramota naših poštenih deklet! Zdaj pa vendar nekdo lomasti skozi veje. Menda je res mešetar!« je zaključil Dondež in prisluhnil. Zagledal je Rezo z mešetarjem. «0, Dondež! Zdavnaj te že nisem videl! Kar pogrešale so te moje oči!» je hitel mešetar. «Menda si tudi ti že menil, da niso moje kosti več cele?« je zbodel glavarja, saj je vedel, da so mu na Dondežev ukaz pri Jelenu puščali kri. «Ne žlobudraj neumnosti! vedno si me sle-paril, kjer si bil le poleg! Jezen sem bil pač nate, pa ne brez vzroka! No, dobil si svoj delež, zdaj pozabiva! Sam se ti nisem silil. Rokovnjaške kupčije pač niso slabe, zato jih ne moreš opustiti. Saj te imam sicer kaj rad, ker vem, da si eden onih zanesljivih, ki nas ne bo nikoli izdal!« «Tisto pa ne! Čemu neki? Kaj mi mar rokovnjači? Kupčija je kupčija! Če napravim z rokovnjači dobro kupčijo, zakaj pa ne? Ali ima kdo na hrbtu zapisano, da je rokovnjač? Če pa jaz vem, da je, ni treba, da bi komu pravil, da vem nekaj, kar nikogar prav nič ne briga!« je govoričil mešetar Lukec Brenk in žvečil smrdljivo črno cigaro. Mahoma je zabobnal v bližini biriški boben. Dondež je skočil kvišku. Pripognil je vejevje in videl, da je od vseh strani zajet «Jur je dobro izvršil svojo nalogo«, si je dejala Reza in se potuhnjeno smehljala. «Vrag vas vzemi!« je kriknil Dondež z divjim glasom. Izza pasa je potegnil dolg nož. Od daleč je videl biriče in vojake. «Kako sp mogli vedeti zame?« ga je presu-nilo vprašanje. Nezaupno je pogledal svojo ženo. «Ti si me izdala!« je kriknil. Priskočil je k nji in ji hotel poriniti nož v prsa. Glasno je zakričala in se mu umaknila. «Ne boste me dobili!« je zavpil Dondež, pogledal v Kokro in se obrnil: »Reza! Zakaj si to storila?« Njegov glas je bil mehak, žalosten. «Vendar sem te rad imel in zaradi tebe bi še želel živeti!« Objel je vrat svojega konja. Vojaki so se bližali, krog se je ožil. «Moj zvesti vranec, ti moj edini!« Hipoma se je pognal nanj: cPcjdiva v smrt!« Konj je pokimal, kakor bi ga bil razumel. Dondež se je okrenil. Nameraval je prodreti krog, pa če bi poginil. Pa je videl povsod puške obrnjene proti sebi. «Brezpomembno!» je zamrmral. Spet se je obrnil. Konja je potegnil par korakov nazaj in zavpil: «Pojdiva, prijatelj moj!« Zdirjala sta proti brezdnu. Vranec je nad prepadom divje dvignil prednje noge. Že se je pognal čez pečine. Začul se je votel udarec. Kokra je zabobnela in zahrumela. Nesrečni rokovnjaški glavar je obležal v dolini mrtev s tem sebi ali komu drugemu imovinsko korist, se kaznuje s strogim zaporom najmanj treh mesecev in v denarju. Preganjati se začne na predlog. Kdor odvrača koga na javni prodaji ali javni dražbi od draženja s tem, da mu obljubi ali da kakšno korist, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. Kdor karkoli kupi od osebe, ki nima 15 let, brez vednosti njenih roditeljev ali varuhov, kdor karkoli proda taki osebi ali karkoli vzame v zameno od take osebe, ter jo s tem odškoduje, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. Preganjati se začne na predlog. Kdor se da izplačati v primeru, kjer je določilo ceno izvestne stvari ali odškodnino za izvestne posle oblastvo, ali zahteva več, kot je odrejeno, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. Kdor si samolastno pribavlja kakšno imovinsko pravico, se kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3000 dinarjev. Ta poslednji stavek je osobito važen. Vzemimo primer, da si nekdo prisvoji stvar, ki je po vseh božjih in človeških pravicah moja lastnina. Zbog tega nimam pravice vzeti mu to stvar samovoljno nazaj, temveč moram zadevo prijaviti oblastvu, da ono odredi vrnitev moje stvari. Tudi za razne hiromante, ki s človekove dlani prorokujejo svojemu bližnjemu bodočnost, je poskrbel novi kazenski zakonik. Enako tudi za one ženščine — pri nas običajno ciganke — ki iz kart govore ljudem, da jih čaka paradiž na tem svetu, pa jih plašijo, da bodo morali kmalu pod rušo. Ta določba se glasi: Kdor opravlja obrtno vedeževanje, razlaganje sanj, proroko-vanje iz kvart ali slepi kako drugače, izkoriščaje praznovernost drugega, ter si ustvarja s tem dohodek za življenje, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 dinarjev. Kdor sodno zahteva zavarovanje ali plačilo dolga, o katerem ve, da mu je deloma ali čeloma poravnan, se kaznuje z zaporom do dveh let in v denarju do 20.000 dinarjev. Preganjati se začne na predlog. (Prihodnjič zaključna razprava.) Vesela vest Pismo z dežele Na letošno veliko noč smo doživeli nekaj veselega, kar smo sicer pričakovali prej ali slej, a še ne tako hitro. Za praznike nas je obvestilo Jutro, da je prišlo do skupnega in enotnega dela med «Domovino» in «Kmetskim listom®. Odslej bosta imela oba lista skupno vodstvo; oba lista bosta pisala složno v dobro ter napredek našega gospodarstva, predvsem kmetijskega in ljudske prosvete ter sploh za blagor naše lepe domovine Jugoslavije po želji našega dobrega in skrbnega vladarja. Ta novica je nas kmete na deželi prav razveselila. Za nas ni bilo hujšega zadnja leta kakor prav razdor med narodnimi in naprenimi ljudmi, ki pa smo sicer vedno zavedali, , ji je sladko odvrnil. «Dolgo že nisva govorila.* «Pusti me, midva sva se že o vsem domenila ...» «Eh, ne bodi vendar taka! Soseda sva, kaj bi se črtila...» «Pojdi, Jernej. Dobro veš, kaj si storil... Moja rana se še ni zacelila .. .> «Jaz ga nisem, Minka. Moja nedolžnost je jasno dokazana.* «Pred svetom, toda Bog te bo obsodil.* «Pazi, kaj mi očitaš. Ali boš dokazala?* LJUTOMER. Naša glasbena šola priredi svojo ubičajno zaključno javno produkcijo v nedeljo 25. maja ob 3. popoldne. Domača in okoliška društva se naj blagohotno ozirajo na to zanimivo prireditev, ki je za povzdigo naše glasbe zelo potrebna. SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Tukajšnje novoustanovljeno sokolsko društvo bo imelo v nedeljo 4. maja ob 15. uri prvi javni telovadni nastop. Vabijo se na poset sokolska društva iz bližnje okolice in sploh vsi prijatelji sokolske ideje. Pri tej priložnosti prirede tudi mariborski Sokoli majniški izlet k Sv. Antonu v Slovenskih goricah. SV. JURIJ OB PESNICI. (S m r t n a kosa.) Na veliik teden je umrl daleč na okrog znani voznik Jožef Škrinjar, star 87 let. Po čudnem naključju se mu je izpolnilo to, kar je dolga leta trdil, da bo namreč pokopan istega dne kakor Jezus Kristus. Ko so na veliki fetek dopoldne v cerkvi Sv. Jurija ob Pesnici opravljali obred Odrešenikovega polaganja v grob, so nesli k pogrebu tudi starega voznika. Pokojnik je prevozil v svojem življenju 476.000 km. Blag mu spomin! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PROTI GROZDNEMU IN JABOLČNEMU MOLJU. To sta dva škodljivca, ki delata s svojimi črvički veliko škodo na grozdju in jabolkih. Prvi škodljivec je znan tudi z imenom seneni črviček, pozneje pa kisli črviček. Prvi razjeda grozdno cvetje, drugi pa zelene jagode, ko so ze debele kot grah. Ta škoda je lahko ogromna, saj se je že pripetilo, da je šlo več kot polovico letine v zgubo. V Nemčiji je pred nekaj leti uničil do malega vso letino. Težko ga občutimo pa tudi pri nas, in sicer že nekaj let sem. Jabolčni molj nam škoduje tudi s svojimi črvički, ki jih zareja na jabolčnih plodovih, kjer nam povzročajo znano črvivost ali piška-\ost. Taka jabolka odpadejo, preden so zrela, če pa dozore, dobimo malo vreden sad, ki ni kot namizno sadje porabno. Tudi ta škodljivec 1 se nevarno širi in dela veliko kvaro sadnemu pridelku. Proti obema škodljivcema imamo danes dobro sredstvo v «Urania-zeIenilu», ki je hud želodčni strup za to golazen in s katerim je zaradi tega ravnati z vso previdnostjo. Črvički da mora jo pri objedanju dobiti v svoj želodec, tla poginejo. S tem pripomočkom moramo napadeni grozdni in jabolčni zarod pravočasno škropiti, da se iz jajčec izlegli črvički zastrupe in pokončajo. Na 100 1 tekočine potrebujemo 12 tlek Urania-zelenila. Najbolje storimo, da primešamo Urania-zelenilo raztopini modre galice in apna, torej galičnemu škropivu, kakor ga rabimo za škropljenje vinogradov. S tem zatiramo hkrati na trsju pogubno peronosporo, na jabolkih pa škrlup ali fusikladij, ki napravlja bolno listje in pegasto ali krastavo sadje. To zmes Urania-zelenila in galičnega škropiva moramo pa zaradi boljše učinkovitosti pripraviti na sledeči način: Najprej je — da dobimo 1001 takega škropiva — zmešati 12 dek Urania-zelenila in 2% do 3 kg apna v gosto brozgo, katero je dobro pregnesti, da se obe tvarini popolnoma zmešata. Nato je to brozgo razredčiti s 50 1 vode. Prav tako je raztopiti v drugih 50 litrih vode 1% kg modre galice. Ko je ena in druga tekočina pripravljena, jih je zmešati, in sicer tako, da zlijemo raztopino modre galice v apneno tekočino, in ne narobe, in da oboje skupaj dobro premešamo. S tako pripravljeno tekočino je o pravem času škropiti. To je posebno važno. Grozdni zarod (kabrnke) je škropiti, preden se med cvetjem vgnezdi in zaprede seneni črviček, tedaj v drugi polovici maja, kakor hitro se zlezejo črvički, ki jih zaplodi grozdni molj, tako da so črvički prisiljeni glodati poškropljene kabrnke (grozdni zarod). Drugič pa moramo škropiti v drugi polovici julija, ko se prikažejo kisli črvički in še preden se zavrtajo v grozdne jagode. Važno je zaradi tega, da nastop škodljivca budno opazujemo. Proti jabolčnemu molju pa škropimo prvič takoj, ko jabolčno cvetje odpade, drugič pa tri tedne pozneje. Vinogradniki in sad jarji naj bi se te obrambe splošno poprijeli, da bo več 'uspeha! Sejmi 4. maja: Domžale, Kočevje, Krško, Litija, Lož, Jesenice na Gorenjskem, Slovenska Bistrica. 5. maja: Brežice, Vinica, Št. Gotard pri Trojanah, Kranj (živina in blago), Poljane, Novo mesto (živina), Sv. Jurij ob južni železnici, Čren-sovci, Gornji grad, Črna, Šmarje pri Jelšah. 6. maja: Šmarje pri Ljubljani, Veržej, Mart-njaci. 7. maja: Sevnica. 8. maja: Toplice pri Novem mestu, Sv. Miklavž v Polju. 9. maja: Dravograd. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8'50 do 9 Din, poldebeli voli 7'75 do 8 Din, biki za klanje 850 do 875 Din, klavne krave debele 8 do 9'50 Din, plemenske krave 5 do 7 Din, krave za klobasarje 4 do 475 Din, molzne krave 5 do 8 Din, breje krave 5 do 8 Din, mlada živina 8 do 8'50 Din. Mesne cene (za 1 kg): volovsko meso I. vrste 18 do 20 Din, II. vrste 16 do 18 Din, meso od bikov, krav, telic 10 do 14 Din, telečje meso I. vrste 20 do 25 Din, II. vrste 16 do 20 Din, svinjsko meso sveže 15 do 28 Din. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 28. aprila (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 245 do 257'50 Din, r ž, baško, po 202'50 do 205 Din, t u r š č i c o, baško, po 142 50 do 145 Din, ječmen, baški, po 162-50 do 165 Din, oves, baški, po 180 do 185 Din, moko «0» po 400 do 405 Din. JAJCA. Na zunanjih tržiščih živahno povpraševanje. Zato se je nakupna cena malo okrepila. Pri nas plačujejo eno jajce povprečno po 72 par in morda še malo več. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za: 1 dolar okrog 5620 do 56"40 Din; dne 28. aprila v devizah za 100 šilingov 795"50 do 798'50 Din; «Boli me, ker me sovražiš. Živiva v miru in prijateljstvu, kakor se spodobi sosedom. Kaj malega sem se morda res pregrešil, kar mi odpusti in pozabi.> «Pusti me! Zaradi mene ne boš trpel na onem svetu. Moli za Albina!* «Minka, ne bodi vendar taka! Sprijaniva se; kar je bilo, je minulo...* Dekle je zaihtelo: «Albina ni več, v najlepši mladosti je moral umreti...* «Fantov je na izbiro*, jo je skušal razvedriti. ^Samica ne boš zato ostala.. .* «Nehaj!» ga je pogledala s studom, vedela je, kam namiguje. «Za teto ne boš doma. Oče hira in peša, pri yas se bo kmalu spremenilo.. .> je odločno ponovila. «Odpusti, ako sem te razžalih, se je potuhnil, dasi bi bil najrajši odločno nastopil. «Gozd res ni pripraven kraj za take pogovore, doma se bova pomenila...» «Nikar se mi več ne prikaži.* — Mladenka si je oddahnila, ko se je Jernej naposled vendarle odstranil, Nič se ni poslovil, kar ji je dalo upanje, da jo bo pustil v miru, saj je lahko sprevidel, da ne bo ničesar opravil. Zal ji je bilo, da mu je sploh odgovarjala; tako bi mu, bila očitno pokazala, kako ga prezira. Zaradi srečanja z Jernejem je bila ves teden zamišljena in potrta. Tavželj je slutil, kaj se ji je primerilo, a ni je hotel vprašati, ker se je bal, da bi mu ne omenila Jerneja. Strah ga je bilo že njegovega imena, kaj šele, kadar se mu ni mogel izogniti. cerkev k popoldanskemu opravilu, Minka se je kratkočasila s šivanjem v senci na vrtu. Stresla se je po vsem telesu, ko je stopil izza ogla Jernej, tiho kakor lisica, kadar zalezuje perutnino. Ako bi ga bila zapazila prej, bi mu bila ubežala. Zdaj pa je primoraua ostati. Dolgo je premišljal, kako bi jo nagovoril. Naposled ji je rekel: «Tako grdo me gledaš, da bi kar pobegnil...» «Saj ti ne branim,> mu je zabrusila. «Zdaj pa nalašč ne grem,» je sedel v travo. « Kakor hočeš.> «Sama si doma, zato sem prišel na pomenek... Začniva tam, kjer sva zadnjič nehala ...* «Kje?» je vprašala brez zanimanja. «I EIE2EEEMBBI V. Lil I n DIREKTNO TOVARNE . v v rir$fntholu, Hfir • -ja, ! .Mt-' u .louaroV*:-X!3di:<3 t: —*— '■**7Ti OfHC *. '* / Ai / fgSfcop' fimUr ME>» TftffBtfRt Mtn .. X-Ž^mof^I——d 104-B. MEINEL HEROLD.Maribor m želite moj nasvet, tedaj ostanite kakor jaz enkrat za vselej pri Feller-jevih Elsa milih zdravja in lepote (milo iz lilijine-ga mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo, brivsko). Popolnejših za nego telesa ni! Njihovo izvrstno delovanje izvira iz njihovega zdravilnega sestava. — Jaz ne rabim nikdar drugih mil! Za plemenito nego obraza jemljem ELSA-CREME-POMADO! Beiajta tudi tli take — pomagalo bo tudi Uam! 5 komadov EIsa-mila na izbiro stane 52 Din franko, če se denar pošlje naprej; po povzetju 62 Din. Dobiva se povsod. Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Etsatrg 360. Srečen zob. 2ena (znana klepetulja): «Janez, ali slišiš? Zob sem dala izdreti!« Mož: «Srečen zob, da je rešen bližine tvojega jezika! Dobro vzgojen sinko. Z ljubljanskim tramvajem se je vozil Otožnik s svojim sinkom. Komaj si je priboril sedež ter vzel sinka na kolena, ker zanj ni bilo mesta na klopeh. Kmalu je vstopila mlada gospodična in se vstopila baš pred Otožnika. Sinko je nekaj časa gledal ta prizor in ker je bil dobro vzgojen, je vstal z očetovih kolen, se obrnil proti lepotici in dejal: «Prosim, gospodična, izvolite sesti na moj prostor...» Vsaka beseda 80 par. Najman]9 znesek 7 Dta. Zenita! oglasi, dopisovanja Is trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb ia dajanje naslovov ie posebej 2 Din. Znesek Je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE*. LMbHina. PreJernova ulica CL4. Telefon SL3491 Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija*, Ljubljana, Dunajska cesta $t. 46, telefon št. 2820. 80 Morda že pokailjujot«! 86 Skrajni čas je, da pustite kajenje! NIKOPROST, ki stane samo 56 Din, Vas odvadi kajenja takoj! Če ne verjamete, pridite se prepričat. Kdor naroči pet steklenic, dobi poštnine prosto. Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 17 Urarska popravila izvršuje najceneje in najprecizneje Franc WolIiing, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 40 Kateri Sloveneo 203 v Franciji bi mi preskrbel delo in garancijo. Stroške povrnem. Jožef Karlin, Rinkel št. 11, Škof j a Loka, Jugosl. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93 Oblastveno koncesionirana Zenltna ponudba. Pošten mladenič, absolvent kmetijske šole iz dobro situ-irane kmetske družine želi nevesto poštene preteklosti, ki bi imela posestvo ali trgovino ali kakšno drugo nepremičnino. — Ponudbe pod .Srečen dom" na upravništvo .Domovine" Tajnost zajamčena. 204 Dnevno 200, 300 dinarjev in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor.