»- SV( i, o« t, V ' p' at AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER »0, . 295 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 17, 19.40 LETO XLIII. — VOL. XLIII. bgleška armada je udarila že reko meje v italijansko Libijo ®2evna sezona v Afriki bo morda nekoliko zadrževala prodiranje angleških čet, toda ustavila jih ne bo. Graziani namerava postaviti libijsko armado proti Angležem. vso LEVILO ZAJETIH ITALIJANOV PRESEGA ŽE 74,000 Kaira, Egipt, 17. dec. — Najnovejše vesti poročajo, da so jMeške čete danes doživele prvo večjo zmago na Italijani, ko so »Žele važno pristanišče Salum in trdnjavo Gapuzzo. Salum se taja oet milj od libijske meje na egiptovski zemlji. To je zad-Postojanka, ki so jo imeli Italijani še v Egiptu. Prihodnja proti kateri se bo zdaj zagnala angleška armada je prista-Bardia, ki leži pa že v italijanski Libiji. Italijani so se silo- I ubirali pri Salumu, za katerega se je vršil ljut boj neprestani dni in tri noči. Končno so se morali Italijani umakniti z 'kimi izgubami. aira, 16. dec. — Prednje angleške armade v vzho- II Puščavi so že prekoračile me-v italijanski Libiji, kot poro-a*igleški glavni stan. Priznala se, da Italijani še vedno ^ strategično važno točko Sa- » ki je pristanišče pet milj Wno od libijske meje. V tem Ju se vrše že tri dni in tri no- "ePrestani boji za posest te- ^istanišča. i vrftiadi pomagajo angleški ki poletavajo nad ita-j^ke baze. Včeraj se je vršila tekom slepečega puščav-v peščenega viharja. Angle-^ete so se pomaknile v naj-dežju mimo Saluma, ka-imajo še Italijani. Angle-"No za cilj laška pristanišča I®. Tobruk in Bardia v se-I' Afriki. Afriki je sedaj zimsko de-i> ki bo gotovo oviralo pohod "eske irmade, toda ustavilo ^ najbrže ne bo. Italijani ,.°trpe, ker jih napadajo An-'}s treh strani: na suhem, v ,11 in pa bojne ladje na obre-1 Tudi še ni znano, če je po- lijanski armadi slal maršal Graziani ojačenja proti meji, toda pričakuje se, da bo poskušal vse, da bi zastavil Angležem pot v Libijo. Angleži bi zdaj radi dobili v pest predvsem pristanišče Salum, ker bi potem sem vozili vojaštvo in potrebščine, katere morajo zdaj vlačiti preko puščave. Ako pade Angležem to pristanišče v roke, se bodo najprej tukaj dobro utrdili, predno začno z na-daljnim prodiranjem v italijansko Libijo na celi črti. Kolikor je dozdaj na razpolago poročil^ znaša šteyi|o ujgtlh Italijanov že nad 74,000. Zajeti vojni material pa gre v milijone dolarjev. Cela vrsta trukov, obloženih do vrha z municijo in živili stoji ob potu, po kateri so bežali Italijani iz Egipta. V zajetih taboriščih so pa dobili angleški vojaki v svoje največje veselje polno dobrih jedil in mnogo sodčkov slavnega italijanskega vina chianti. V častniških jedilnicah so dobili celo srebrn pribor. Angleški vojaki kar ijajo nad to luksuznostjo v ita- I Albaniji gredo Grki naprej k h ne, 16. dec. — En italijan-General in en polkovnik sta .^nes ubita, ko so Grki na-^'i italijanske pozicije. Osta-, sti so pobegnili, pustivši •iišču mnogo mrtvih. To se , ^°dil0 na južni fronti, kjer ,i ll"ajo Grki proti pristanišču b vrhovno poveljstvo po-• da so se Italijani postavili 1 Grkom na važni postojan-'atero so grški vojaki nasko-. italijanski general in pol-I sta stala s samokresi v ro-..'P silila vojake, da branijo Oba sta bila zadeta od in ubita. i Na severni fronti pri Pograd-cu v smeri proti Elbasanu so Grki zavzeli nove postojanke. Silni snežni viharji so nekoliko ustavili napredovanje grških čet. Za grško armado je zdaj velik problem dovažati potrebščine vedno napredujoči armadi. Toda, dozdaj se to vrši brez vsakega zastoja. Italijanski vojni ujetniki pa pripovedujejo, da je ravno to pri italijanski armadi največji nedostatek. Kljub slabemu vremenu, so pa grški bombniki vedno v službi in neprestano napadajo zbirališča italijanske armade. Clsti in ognjegasci °proščeni vojaščine ^Postni direktor Ness je doda clevelandski policisti in . e£asci ne bodo oproščeni ^Pe vojaške službe, če bodo sposobni in če bodo vpokli-. Varnost dežele je prva, je ^rektor Ness, ki je tudi iti k vojakom, če bo 'can. y 19. obletnica q cetrtek ob sedmih se bo * v cerkvi sv. Lovrenca za-*'ca N za pokojnim Frank m v spomin 19. obletnice smrti. Sorodniki in so vabljeni. Važna seja Starši godbenikov sv. Vida so prošeni, da se polnoštevilno udeleže seje jutri ob osmih zvečer. Seja se bo vršila v stari šoli sv. Vida; to bo letna seja in volitev odbora za leto 1941. Tudi godbeniki so vabljeni, da pridejo. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica z i pokojnim John Lenarčičem a spomin tretje obletnice njego ve smrti. V nedeljo ob 11 pa v cerkvi sv. Kristine. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Angleži poročajo, kako so razbijali po Berlinu London, 16. dec. — Angleški bombniki so obiskali Berlin, Frankfurt, Kiel in Bremen tekom noči, in prizadeli Nemcem ogromno škodo. Najbolj je trpel od tega napada Berlin, trdi poročilo. Angleški letalci niso metali bomb kar vprek, ampak so si izbirali posamezne tarče. Trije angleški bombniki se s poleta niso vrnili. Iz Berlina se poroča, da so Angleži sinoči obiskali Berlin, da so bombe ubile štiri osebe in jih 12 ranile, da je bilo poškodovanih nekaj hiš, dve bolnišnici in železniška proga v predmestju. V splošnem pa, da Angleži niso napravil kake posebne škode. Nemški bombniki so pa sinoči prileteli na mesto Sheffield in to že drugič v enem tednu. Nemci so odleteli o polnoči, toda proti jutru se jih je zopet nekaj vrnilo, ki so metali bombe po južni Angliji. -o- Nemška policija ima dovolj opravka London. — Nemški radio je apeliral na državljane, naj se zglasijo za službo pri tajni policiji. To dokazuje, da ima tajna policija opravka čez glavo po okupiranih deželah, kjer so nemiri na dnevnem redu in sedanje število nemške tajne policije kmalu ne bo zadostovalo. Ti zlomek, ti! Tisti, ki je delal načrte za italijanske bojne, ladje, ga je zelo polomil. Ladje so bile zgrajene z namenom, da bodo v boju vednp napadale in nikdar bežale.; Zato imajo topove samo na sprednjem delu aH na frivcu. To pa zelo prav pride angleškim bojnim ladjam, Iti pode italijanske po Sredozemskem morju. Bežeči Italijani namreč ne morejo streljati nazaj na Angleže, ker .so njih topovi obrnjeni samo naprej. Anglija prosi Ameriko za denar Nov grob v domovini Frank Blatnik iz 8906 Union Ave. je prejel iz vasi Lopata, fa-ra Hinje, sporočilo, da je bila v koliziji z motornim kolesom ubita Angela Blatnik, žena Rudolfa Blatnika, ki se nahaja nekje v državi Pennsylvaniji. V stari domovini zapušča sina. Ker sorodniki ne vedo za naslov prizadetega soproga, ga tem potom obveščajo o smrti njegove žene. Božični radio program Mrs. Albina Novak nam sporoča, da so se zavzele lokalne podružnice Slovenske ženske zveze in bodo priredile na božični dan zanimiv slovenski radio program, ki se bo oddajal na postaji WGAR od 3:15 do 3:30 popoldne. Gotovo bomo z velikim užitkom poslušali ta program naših deklet. ♦ Važna seja Nocoj ob osmih se vrši seja staršev pevskega zbora Slavčki. Seja je v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Delavski vodja Bridges je priznan kot komunist Miami Beach, Fla.i— Šef ameriške tajne policije, Edgar Hoover, je danes izjavil, da je poslal na justični oddelek ameriške vlade poročilo, v katerem dokazuje, da je Harry Bridges, delavski vodja na zahodni obali, komunist. Dalje dokazuje to poročilo, da propagira komunistična stranka strmoglavljenje ameriške vlade. Bridges, ki je avstralski državljan, bi moral biti že davno deportiran, toda zanj se je pognala delavska tajnica Miss Perkins. Sam trdi, da ni komunist. Njegov slučaj se nahaja že več mesecev pri justičnem oddelku, ki bo končno odločil, če se ga iz-žene iz dežele ali ne. , Društvo št. 162 KSKJ Društvo sv. Marije Magdalene! št. 162 KSKJ je izvolilo za leto 1941 sledeči društveni odbor: Duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Helena Mally, podpredsednica Louise Mlakar, tajnica Marija Hoche-var, 21241 Miller Ave., tel. IVanhoe 0728-W, blagajničarka Frances Mačerol, zapisnikarica Julija Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Skulj, Dorothy Strniša; rediteljica in za-stavonošinja Frances Kasunič; zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Zadnik, in Jo-hana Mišmaš; zdravniki: Dr. M. F. Oman, dr. J. M. in J. F. Se-liskar, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Skur in dr. C. Opas-kar. Seje so vsak prvi pondeljek v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Iz bolnišnice Mrs. Mary Glavich, 1531 E. 70. St. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Izvanreden rekord Pri društvu Napredni Slovenci št. 5 SDZ nimajo skrbi na letnih sejah, kje bodo dobili tajnika za prihodnje leto. Že zadnjih 25 let se glasi: "Predlagam sedanjega tajnika!" Ta se malo nasmehne in pravi: "No, bom pa vzel! Ampak povem vam, da sa mo še za eno leto!" Tako redno vsako leto obljubuje zadnjih 25 let in to bo ponavljal prihodnjih 25 let in bo morda za zlati jubilej izpregel, ker so mu cenjeni sobratje obljubil za takrat pokojnino. In to je vrli naš društveni delavec, Mr. Geo. Turek, lastnik poznane Turkove dvorane. V nedeljo je bil izvoljen pri imenovanem društvu že pet in dvajsetič za tajnika. Vsa čast požrtvovalnemu možu! Madžarski minister zbolel v Ljubljani Ljubljana, 16. dec.—Madžarski zunanji minister grof Csa-ky, ki je v Belgradu podpisal prijateljsko zvezo med Jugoslavijo in Madžarsko, se je mudil dva dni v Sloveniji na lovu, ko je bil z uradnim delom gotov. Tukaj mu je prišlo nenadoma slabo in prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Toda po nekaj urah je prišel toliko k moči, da so mu ljubljanski zdravniki dovolili, da je lahko nadaljeval pot proti Budimpešti. Ž njim je bila tudi njegova žena, grofica Csaky. -o- Lepo božično darilo Pri družini Mr. in Mrs. Rudolf Kasunic so prinesle vile rojenice krepkega fantka za božično darilo. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Matt Haffner iz 14218 Thames Ave. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo, ker se je včeraj vrnila domov. Naše čestitke ! Opozarjamo na račun! V današnjem listu boste našli računsko stanje North American Mortgage Loan Co. Račun je sestavljen jako natančno in iz njega lahko razvi-dite, kako stoji premoženje stare ali zamrznjene banke do zadnjega centa. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Laddie Sadar, 19512 Cherokee Ave. Obiski niso dovoljeni. Prošnja za denarno pomoč je bila že izročena, toda natančna vsota še ni znana. Razume se da mora vsako eventuelno posojilo odobriti ameriški kongres. Washington, 15. dec. — Iz uradnih krogov se je danes zvedelo, da je angleška vlada izročila vladi Zed. držav uradno prošnjo za denarno pomoč, da more nadaljevati vojno z Nemčijo. Informacije so prišle od visokega vladnega uradnika, katerega ime je pa prikrito. Tudi ni še prišla v javnost natančna vsota zahtevanega posojila, niti način, po katerem bi se posojilo izvedlo. Namiguje se pa, da se vprašanje za denar ne sme smatrati kot "prošnjo za posojilo." časnikarski poročevalci so se takoj obrnili za zakladniškega tajnika Morgen-thaua za pojasnilo v tej važni zadevi. Morgenthau se je izognil direktnemu odgovoru in samo rekel, da imajo poročeval-i v rokah "prave" informacije. Še nedolgo tega je zakladniški tajnik zanikal, da bi bila Anglija vprašala za denarno pomoč.' Danes pa tega ne zanikuje več. Ko so ga vprašali, če je prišla prošnja za posojilo do štirih popoldne, se je Morgenthau iz-' • ognil vprašanju s tem, da je smeje odvrnil, da se mu je ura ustavila. Potem je pa rekel, da mora priti vse tozadevno pojasnilo naravnost iz Bele hiše. Izjavil je tudi, da ni govoril glede tega posojila z nobenim kon-gresnikom, a ponovno zatrdil, kot pred dnevi, da bo moral vsako eventuelno posojilo Angliji odobriti kongres, ker vlada sama ima vezane roke. Ko so vprašali zakladniškega tajnika tudi, če bi bilo, po njegovem mnenju, boljše Angliji dati denar kot ga pa posoditi, je odvrnil, da nima glede tega ničesar pripomniti. Gotovo pa je, da to niso samo prazne govorice, ampak ima Anglija resen namen vprašati Zed. države za denarno pomoč. Ko bo prišla ta delikatna zadeva pred kongres, bo nastala tam velika debata, ker kazalo se bo na pet bilijonov dolarjev, ki jih dolguje Anglija Zed. državam, na katere ne plačuje niti obresti, kaj šele, cla bi plačala kaj na kapital. -o- JE PRIZNAL TRI UMORE PRED 12 LETI Clevelandski policiji se je posrečilo izsiliti od nekega bivšega detroitskega butlegerja priznanje, da je leta 1928 umoril tri osebe. Policija se je pri tem poslužila posebne naprave, ki pokaže, če oseba laže, ali govori resnico. Policija je dobila tajno obvestilo, naj gre na gotov naslov, kjer bo dobila dober plen. Označena je bila neka hiša na 123. cesti blizu Euclid Ave. Tam so prijeli nekega moškega in ga peljali na glavni stan. Pritrdili so mu na srce tisto "vest," ki s posebnimi kazalci pove, če človek govori resnico ali ne. "Kako ti je ime, ga je vpra- šal policaj. "Frank Maro," je odgovoril jetnik. Kazalec v stroju se je začel silovito majati, v znak, da jetnik ne govori resnice. Policija mu je to razložila, nakar je ta priznal: "Dobro, moje ime je Frank Gentile." Kazalec v detektorju je ostal miren. Ko so ga vprašali, če ga zasleduje policija in je to zanikal, je kazalec zopet začel nihati na vse pretege. Jetnik je priznal na to, da je ubil leta 1928 tri moške v Detroitu. Podal je tozadevno pismeno izjavo, da je vse tri ubil, ker so bili razžalili njegovo ženo. Zbežal je v Kanado in od tam prišel pred par meseci v Cleveland. -o- Kam pripelje človeka igralska strast Tukaj je žalostne zgodba člo- dolar, ki sem ga mogel dobiti v veka, ki se je vdal hazardiranju in padal pri tem vedno globlje, da je postal od odličnega in spoštovanega šolskega ravnatelja navaden goljuf, ki sedi zdaj v ječi radi ponarejenega čeka v vsoti $35.00. Pač malo vsota v primeri $80,000.00, katere je zaigral po igralnicah v zadnjih petnajstih letih, da je ž njimi polnil žepe sleparjev, ki preže na žrtve z zaznamovanimi kartami, goljufivimi kockami, z igralnimi stroji in podobnim. To je zgodba Josepha Deetza, bivši šolski nadzornik v Solon in Independence in načelnik šol v Holmes okraju. Graduiral je na Kent univerzi in nadaljeval študije na Columbia univerzi. Sam pripoveduje o sebi sledeče: "Za življenje sem malo porabil, nisem pil ,niti kadil. Vsak roke, sem zaigral. Vse, kar sem mogel vzeti od svoje letne plače 1,000, vrhu $20,000, ki sem jih podedoval po očetu, je šlo za igranje. V petnajstih letih sem zaigral najmanj $80,000. Polovico tega je dobil Harvard klub, Thomas klub nekako $20,000 in Arrow klub kakih $10;000. "Ponovno in ponovno sem šel nazaj v igralnice, da 'bi dobil nazaj izgubljeno. Nek večer sem priigral $20 manj kot $2,000. Toda hotel sem imeti ravno $2,-000. Premenjali so kocke in vse sem zopet zaigral. "Včasih sem se zbudil ponoči, pa sem se oblekel in hitel v kako igralnico. Včasih sem prečul vso noč v igralnicah, potem sem pa delal ves dan v šoli z največjim naporom. "Bilo je pred 10 leti, ko se mi je rodil sin. Izposodil sem si takrat $800 iz banke, da bi plačal za bolnišnico in druge stroške. Od tega denarja sem zaigral vse, razen $150. "Moja žena, ki je izvežbana bolničarka, je puščala otroka doma in šla delat. Hotela je, da bi imel najin sin nekoč kaj boljšega. Toda jaz sem sproti vse zaigral. "Končno sem izgubil dobro službo, padal sem vedno nižje in danes sedim v ječi med navadnimi zločinci." * Sodnik Lausche je prestavil obravnavo proti Deetzu radi ponarejenega čeka do 18. januarja ter je rekel: "Deetz je žalosten zgled človeške podrtije, ki je postala žrtev brezvestnih igralnic v okraju." Armadno letalo v vlogi Miklavža Washington, D. C. — Vojni oddelek je ukazal, da armadno transportno letalo prepelje 18-letnega James Phenixa, ki je zbolel za paralizo, iz San Fran-cisca domov v Montgomery, Alabama. Fant je bil v CCC taborišču, kjer je bil v avtni nezgodi, ko je vozil truk. Truk se je prevrnil nanj in mu stri križ. Od 30. maja je fant že v bolnišnici. Njegov oče je naprosil vlpdo, naj mu pošlje sina domov za praznike. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. James Grdina, 15301 Waterloo Rd. je teta štorklja prinesla krepkega fantka v St. Ann's bolnišnici. Mati in dete se dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Josephine Zalar, srečni ata je pa sin Anton Grdinove družine. Naš poklon! Državljanska šola Učitelj za ameriško državljanstvo v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. naznanja, da dva tedna ne bo pouka, to je od 23. decembra do 6. januarja. Na 6. januarja zvečer se pa zopet prične s poukom. Ta šola je pod nadzorstvom Citizens Bureau. IZ NAŠIH NASELBIN Milwaukee. — Dne 6. novembra so našli 57-letnega Jožeta Novaka, ki je bil drugače znan pod imenom Gorenc, obešenega. Doma je bil od nekod na Dolenjskem in tu je bil od leta 1905 s svojimi starši, ki so tu umrli. Ker ni bil pri nobenem društvu, se ni izvedelo o njegovi smrti do 28. novembra. Pogreb sta mu oskrbela Louis Bewitz in pogreb-nik Ermenc. — K vojakom sta odšla 25-letni Ed. B. Magister in 29-letni John Kozjak. — V bolnišnici se nahajajo Jennie Oblak, Louis Medved in Fr. Planovšek. Chicago. — Dne 1. t. m. je v So. Chicagu naglo umrla slovenska pionirka Mary Encimer, ki je bila doma iz Stare vasi pri št. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča moža ,dve hčeri in sestro. — Istega dne je v bolnišnici umrl Fr. Vidmar, 2041 W. 22nd Pl., ki je bil rojen v Sv. Lenartu nad škof jo Loko in zapušča ženo, sina in hčer, v Pittsburghu pa brata. — Dne 30. nov. je umrl Louis Kovačič, star 58 let in doma iz Ljutomera na štajerskem; v Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo in tri sinove. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalčih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c ____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0 S and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c _ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____ No. 295 Tues., Dec. 17, 1940 IzEuclida Italija v zagati Grške zmage v Italiji, neoporečena oblast angleške mornarice v Sredozemlju, vedno bolj občutljiva angleška blokada, vse to je pritisnilo Italijo ob steno, da lovi sapo in hlasta po svežem zraku ko riba na suhem. Italija je zdaj prvič v večji krizi, v katero jo je vrgla vojna, katere ni Italija nikdar pričakovala bojevati in za katero ni bila niti najmanj pripravljena. Najb6ij izrazit poraz v vojaškem oziru je doživela Ita lija v Albaniji, ko so Grki zavzeli Argirokastro, glavno italijansko bazo v južni Albaniji ,vsled česar se je morala umakniti italijanska armada iz južne Albanije vse do morja. Da je bil to za italijansko armado zares občuten udarec, vidimo iz tega, ker kmalu zatem je začel Mussolini s čistko pri poveljnikih. Na "lastno prošnjo" je stopil v pokoj maršal Badoglio, ltajzmožnejši častnik laške armade. V tistem času so prišli vasovat angleški bombniki na Turin, kjer so potrkavali po vladnem arzenalu. Angleška mornarica je popolnoma izolirala italijanske Dodekaneške otoke v Sredozemlju, ki se morejo vzdržati samo še določen čas. V Egiptu, kjer je ležala armada maršala Grazianija dva meseca v puščavskem pesku, se je nekega lepega jutra znašla vsa osupnjena pred angleškimi bojnimi tanki. Predno so se Italijani dobro zavedli, so bili že obkoljeni od angleških utrjenih čet. (Kiakih 30,000 jih je padlo v ujetništvo prvih pet dni, ostali so pa bežali nazaj proti Libiji, odkoder so pred nekaj meseci napravili pohod proti Egiptu, v namenu iti naravnost do Sueza. Poraz italijanske armade v Albaniji je za nekaj časa ustavil pohod osišča na Balkan. Nemška diplomacija je nekoliko odnehala s pritiskom na balkanske države. V Jugoslavijo je bil poslan madžarski zunanji minister grof Gsaky, ki naj sklene z Jugoslavijo prijateljski pakt. Jugoslovanski premier Cvetkovič je sicer pozdravil "novi red" v Evropi, a je obenem brez ovinkov povedal, da se bo Jugoslavija uprla vsakemu napadalcu. Bolgarija je otipavala v Turčiji, če bi ne bilo možno napraviti kak sporazum, da bi Turčija vzela sedaj svoje armade od bolgarske meje. Pojavila se je bila celo govorica, da bo Nemčija naprosila turško vlado, naj posreduje v Atenah za premirje z Italijo. Očividno je, da je ugriznil Mussolini v večji založaj mesa, kot ga pa more prebaviti. Iz Italije že prihajajo poročila o nemirih in narod že godrnja radi vojne, radi pomanjkanja in radi draginje. Naglas si narod sicer še ne upa godrnjati, ker so še fašisti pri moči. Toda mogočna fašistična stavba se je pričela majati. Fašistično časopisje že priporoča palico, ricinovo olje in celo smrtno kazen za nezadovoljneže. To dokazuje, da je položaj v Italiji resen in da se fašistom tresejo hlače. Mussolini se ozira okrog, kje k dobil grešnega kozla, na katerega bi zavrnil krivdo radi poraza laške armade v Albaniji in Afriki. Toda naj že zavrne krivdo na kogar hoče, nazadnje bo le on glavni krivec/ker on je ukazal vojno, ki je narod ni maral. Anglija je previdna in dasi prizna, da drvi fašizem v Italiji v prepad, pa mu je treba šele zadati zadnji in usode-polni udarec. Izmed vseh evropskih držav je Italija najbolj prizadeta radi angleške blokade Italija je odvisna za 80% vseh potrebščin na inozemstvo. Zdaj, ko ji je Anglija zaprla pot iz Gibraltarja in Sueza, je Italije odvisna samo od Nemčije, ki bi pa sama raje vzela kot pa dala. Zato je pa trenutno Italija bolj udarjena radi blokade, kot pa radi porazov armade. V Londonu prerokujejo, da Italija sicer še ne bo od gladu umrla in bo pretolka zimo z manjšimi porcijami živeža, toda koncem drugega leta bo pa Italija že iz vojne. Kot se poroča, ima Hitler pripravljenih 30 divizij na prelazu Brenner, da bodo šle na pomoč Mussoliniju, če bo njegov prestol v nevarnosti. To pa tudi pomeni, da je Mussolini popolnoma odvisen od Hitlerja. Kako se je miza za-brnila! Ko je pred šestimi leti Hitler prvič zagrozil, da bo zasedel Avstrijo, je poslal tedaj mogočni Mussolini nekaj divizij vojaštva na prelaz Brenner in zagrozil Hitlerju, naj pazi, kaj dela. Danes je pa Mussolini popolnoma odvisen od Hitlerja. Ko je prišel Mussolini za diktatorja v Italiji, je vpeljal geslo: Mussolini ima vedno prav! No, zdaj italijanski narod uvideva, da se tudi Mussolini včasih zmoti in zmotil se je zelo, ko je šel v to vojno Kralj Viktor Emanuel, ki je vzel Mussolinija k vladi in mu prepustil vse vajeti, se ni nikdar strinjal z Mussolinije-vimi idejami. Kot realist pusti Mussoliniju vladati, dokler bo to hotel trpeti narod. Dobro pa kralj ve, da bo zopet kralj, ako bo Italija poražena v tej vojni. Saj je še za časa vojne v Etijopiji rekel: "Če zmagamo v Etijopiji, bom abe-sinski cesar, če izgubimo, bom kralj Italije." Kralj, prestolonaslednik, papež in odlični katoliški voditelji v kalij i zrejo z upanjem na poraz armade, ker s porazom bo prišel konec Mussolinijevega vladanja. Morda bo Mussolini v skrajni sili poklical Hitlerja na pomoč in tedaj bo postala Italija vazalka Nemčije. Da ne boste mislili, da smo euelidski "Škrjančki" zaspali s zimo vred, smo se namenili, da priredimo kakor navadno bo-žičnico s petjem, igro in godbo. Ker se občinstvo raje smeje kakor joka in je tudi bolj zdravo, vam bomo podali burko "Oh ta Polona." Videli jo boste v vsej njeni kmečki nerodnosti in kako zna dobro posodo razbijati, pa tudi zvita zna biti, če hoče. Da si jo natančneje ogledate, pridite 22. decembra ob 3. uri v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Peli bomo tudi več novih pesmi. Po programu pa pride že tako težko pričakovani Miklavž. In ker se je letos preselil v Združene države, zbal se je namreč, da ga ne doseže Hitlerjeva roka tudi tja na Severni tečaj in se sedaj nahaja v tako bogati deželi. Upajmo, da bo toliko bolj radodaren, imel bo naml-eč darilo za vsakega, ki ga pride pogledat. Za ples bo igrala godba Yan-kovič, kar že ime "Yankovič" pove, kako bo fletno. Za popo-len užitek vam zagotavljamo "škrjančki," naš pevovodja g. Louis Šeme in pa naš režiser g. Frank Požar. Končno prav vljudno vabimo vse naše ljubitelje, podporne in častne člane. Veter pa naj zapiha tudi tja, proti našim sosedom Colinwoodčanom. Po programu pa ne domov, ker imeli bomo vseh dobrot, kar jih bodo zahtevali naši želod-čki. Naročili smo namreč kuharico kar iz Statler hotela. S pozdravom se vam priporočamo "Škrjančki" ter vam želimo vesele božične praznike! Violet Vogrin. da naj si kar sami pomagamo. Seveda mi pa tudi nismo bili leni in smo ga naložili, da smo imeli dovolj. Hvala vama Mr. Božeglav in Mr. Smole. Pri vinski trgatvi so bili fa-rani zelo veseli in smeha smo imeli na koše. Stražniki so bili jako pazljivi, kdor je že samo poželjivo pogledal po grozdih, ali pa se ga celo dotaknil, ta se je že pregrešil in odtiran je bil v zapor in potem pa pred stroge sodnike. Ta večer so imeli pravico v rokah Frank A. Turek, Andrej Tekauc in Joseph Okorn. Bili so strogi pa tudi usmiljeni, ker niso hoteli imeti zaprtih jetnikov, ampak so jim kar naložili globo, seveda z naročilom, da naj nikar več ne grešijo. Prav prisrčna hvala vam, gospodje sodniki, vi ste nam pomagali do velike zabave in tudi do lepega gmotnega uspeha. Želim vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Na zadnji seji 27. novembra smo sklenili, da v decembru ne bo seje, ampak se bo vršila naša letna seja 22. januarja, 1941. Opozarjam vse stare in nove zastopnike, da ne pozabite tega važnega dneva. Na tej seji bo tudi volitev odbora za leto 1941. Pozdrav, Louis Eršte, predsednik. -o- Hvala vsem Društvo sv. Kristine št. 219 RSKJ Skupna društva fare sv. Vida Precej pozen sem že s tem mojim dopisom, a pravijo, da je bolje kasno kakor nikoli. V prvi vrsti se želim zahvaliti Rudy Božeglavu iz 60. ceste in Louis Erštetu na St. Clair ju, ki sta nam darovala mošt, ki se bo spremenil v sladko vince, če se že ni. Torej Mr. Božeglav nam ga je podaril kar cel sod in tudi sod. Mr. Eršte pa je daroval 20 galon kar gotovega vina. Pri tem je pa še dostavil, da kadar ga bomo še potrebovali, da kar pridimo iskat in se nam ni treba nič bati ali pa ubijati z moštom, Prav lepa hvala Mr. Božeglavu in Mr. Erštetu. Rojaki ne pozabite teh trgovcev za božične praznike in novo leto. Sedaj moram pa še malo popisati našo vinsko trgatev, katera se nam je prav dobro obnesla. Naj vam povem kako smo dobili grozdje. Šli smo k našemu rojaku Smoletu, ki ima svojo gostilno ravno nasproti šole sv. Vida. Malo so se nam že hlače tresle (če verjamete al' pa ne), saj si lahko mislite, kako je, ko smo pa vedno nad njim. Takoj je bil zadovoljen in nam je dal še korajžo, češ, da kaj takega mora biti. Od tu pa smo šli še k Rudy Božeglavu v skrbeh, kaj bomo pa tukaj zvedeli. Srce se nam je pomirilo, ko nam je prijazno rekel: "Menda ja, saj moramo drug drugega podpirati in si pomagati. Tukaj je grozdje, "help yourself," ali imate avto za prevoz, ali naj vam ga jaz potegnem do šole?" Lahko si predstavljate naše veselje, ko smo nakladali in po-| tem pripravljali brajdo. Bilo : je še precej praznega prostora, zato pa smo jo ubrali kar preko ceste k Smoletu, ki nam je bil že prej obljubil. Pokazal nam je kopico grozdja in rekel, Članice našega društva opozarjam, da se gotovo udeležite glavne letne seje, ki se bo vršila 18. decembra zvečer ob sedmih v šolski dvorani pri sv. Kristini, na 222. cesti v Euclidu. Na tej seji boste lahko dobili tudi jednotine koledarje. Večkrat si mislim, da je naše članstvo že pozabilo kje naše društvo zboruje. No, mesec december je tu, le pridite vsak na sejo in povejte svoje dobre ideje in nasvete ter ukrenit« kaj koristnega za društvo v bodočem letu. V preteklem letu smo bili precej leni ali zaspani, ne vem kako bi povedal, da bi bilo prav. Priporočam vam, da si izberete odbor za leto 1941, ki bo vsem po volji in ki bo resnično delal za napredek društva. Prosim vas, pridite na sejo 18. decembra, kajti dolžnost vsakega člana in članice je, da se vsaj letne seje udeleži. Sesterski pozdrav vsemu Članstvu našega društva, Terezija Zdešar, tajnica. -o- Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine ter ro- Ne veva, kako bi se vsem dostojno in najlepše zahvalila, ki ste se odzvali klicu najinih otrok, kateri so nama priredili tako lep večer 23. novembra. Zavedava pa se, da se morava najprej zahvaliti Bogu, ki nama je dal dočakati 25-letnico srečnega zakonskega življenja. Zadnje štiri mesece me je trla bolezen, da večkrat nisem mogla zapustiti postelje. V tej bolezni sem se večkrat priporočala svetniku škofu Baragi in moje molitve in prošnje so bile uslišane, da sem sedaj popolnoma zdrava. Priporočam tudi vsem rojakom in rojakinjam, da se tudi vi v svojih nadlogah in boleznih zatečete k njemu. Kakor sem bila jaz uslišana, tako boste tudi vi, če se zaupno priporočite njemu, katerega je bila že v življenju sama dobrota in svetost. Seveda pa ne smem pozabiti naših častitih gospodov duhovnikov : kanonika Omana in Rev. Slapšaka tudi ne smem pozabiti, saj so nas v času bolezni vedno obiskovali in nas tolažili, posebno pa mene, ki sem bila na bolniški postelji. Prav lepa hvala vsem udeležencem, vsem, kateri ste kaj prispevali ob najini 25-letnici. Naj vam bo vsem na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Prav lepa hvala Mrs. Kic in Mrs. Hočevar, ki sta se toliko trudili v kuhinji, da sta napravili vsega v obilici. Bodite prepričani, da imava do vseh hvaležno srce, se;veda pa nama ne bo mogoče vsem že tu na zemlji povrniti, zato pa naj vam povrne dobri Bog. Ker se pa približujejo božični prazniki, želiva vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem prav zadovoljne, srečne in blagoslova polne božične praznike. Naj novorojeni Zveličar sveta razprostre svoje ročice nad vami in vas vse obilo blagoslovi. Leto 1941, katerega, če bo božja volja, kmalu nastopimo, pa naj bo za vse polno radosti in zadovoljstva. To vam želiva hvaležna vam, Joseph in Mary Novak. Budha, ustanovitelj budizma, je živel od 622. do -524. leta pr. Kr. in se je imenoval Sidarta. lihe Budha je dobil v svojem "5. lotil in to po šestih letih zdr-žnega življenja. Na glavni seji društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine vršeča se dne 7. decembra, je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1941: Louis Kraus, predsednik; Anton Sternad, podpredsednik; Frank A. Hochevar, 21241 Miller Ave., tajnik; Anton Slapko, blagajnik; Peter ža-lič, zapisnikar; Anton Potokar. Frank Schmaltz in Anton Zorko nadzorniki; Frank Berus, maršal ; Frank štef ančič in Leo Tro-ha, zastopnika za Slovensko zvezo društev Najsv. Imena. Andrej Zdešar, banderonoša. Med drugimi važnimi točkami je bilo sklenjeno, da se vršijo seje v prihodnjem letu vsak prvi petek zvecer""po'"cerkveni 'pobo-žnosti. Društveni praznik se obhaja v nedeljo, dne 12. januarja z skupnim prejemanjem sv. obhajila pri sv. maši ob 7. uri zjutraj in zvečer pa z kazanjem slik. Kakor druga leta, bo društvo tudi letos preskrbelo da Miklavž obdari naše šolske otroke. Cenjeni sobratje; novi odbor jc izvoljen po vaših željah in je tudi pripravljen delovati za dobrobit društva, to je pa le mogoče, ako vi sodelujete z njim. To storite ako spolnjujete svoje dolžnosti s tem, da se udeležujete cerkvenih opravil, sej in raznih prireditev, ki se prirejajo v korist društva in pa da ste vedno ponosni na dejstvo, da ste člani te svetovne katoliške bratovščine. Saj ravno s tem pridobite druge dobre katoliške može za člane. Naznanjam tudi, da ^e preminul naš sobrat Frank šlajpah, katerega so člani spremili k zadnjemu počitku dne 10. decembra. Spominjajmo se ga v molitvah. H koncu želim vsem članom in uradnikom društev in zveze Najsvetejšega Imena, vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. Naj bi nam vsem prineslo obilo uspeha. Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. •-o- Čas zapravljanja Res čudno je na svetu, da te enkrat ljudje spoštujejo, če šte-diš, potem pa pridejo časi, da te še bolj spoštujejo, če pa zapravljaš in ljudem lažeš. Kar poglejmo naše politikar-je, če bolj zapravljajo in ljudi vlečejo, bolj jim volivci verjamejo. Kdor ne verjame, naj kar pogleda na našega župana kako zna lepo zapravljati milijončke, zato je bil pa tudi izvoljen v kongres, kajti če bi ne znal zapravljati, bi gotovo ne bil izvoljen. Zakaj ljudje spoštujejo zapravljanje je kaj težko razumeti. Zdi se mi, da so ljudje za večje davke samo zato, ker so nevoš- kj Mr. Louis Rupnik Sr., s svo-čljivi. že sam sem slišal na svoja lastna ušesa, ko so se med seboj pogovarjali, da bodo volili za višje davke, češ, saj jih mi itak ne bomo dosti plačevali. To se mi zdi, da je nevoščljivost, če le vidijo, da ima eden izmed rojakov malo lepšo hišico kot drugi, pa ga že zavidajo. Sedaj pa poglejmo malo šolski odbor, že zopet zahteva višje davke in več denarja, a zakaj ga potrebuje, tega pa nihče ne ve. Saj vedno poročajo, da je čim dalje manj otrok v šolah kakor jih je bilo pred leti. Šole večinoma popravlja WPA in kljub temu hočejo vedno več denarja in ljudi strašijo, da če ne bodo dobili denarja, da bodo zaprli šole. Le zapomnite si, da če dobijo več denarja ali ne, se to ne bo prav nič poznalo pri šolskem pouku. Ali se še spominjate kako so jokali pred dvema leti, da ni denarja za šole. Ko so pa dobili denar, ali se ne spominjate kako hitro so si povišali svoje plače. Predsednik šolskega odbora si je povišal za celih $2,500.00 na leto itd. Seveda, če se tako dela z ljudskim denarjem, potem ga res ne more biti nikdar dovolj, čudno se mi vidi, da je še mogoče dobiti ljudi, ki gredo in trobijo volivcem, da če ne bo več denarja, da bodo zaprli šole. Le nikar ne poslušajte in ne verjemite takim budalostim. Taki kričači ne vedo kaj govorijo, ali pa so navadni plačani kričači. Prav tako plačujejo oglase politikarji tudi v časopisih in zato pa vedno zmagajo in dobe kar zahtevajo ter tako lahko kar na debelo zapravljajo. Sem le radoveden, kdaj se bodo ljudje izpametovali. Frank Opas.kar, st. —-o- jim štabom; pri bari pa zna" rojak Mr. Peter Staudohar, M s svojim štabom. , Pridite v obilnem številu ^ blizu in daleč, da se bomo skupno malo po domače pozabaval' krogu svojih prijateljev, skupno pričakali novega leta. t® si voščili vse najboljše za v Prl hodnjem letu itd. To leto zare nam ni bilo preveč naklonj«11?' nadejamo se, da bo prihod« boljše v vseh ozirih. V tej nadi, vam kličem vse®; skupaj: na veselo svidenje "Silvestrov večer" v Slov. »ar' domu na 253 Irving Ave" Brooklyn, N. Y. Obenem izs želim vsem našim rojakom j akin j am v Združenih drŽav > v Kanadi in stari domovini P vesele božične praznike ter čno in zadovoljno novo leto 1 Z rojaškim pozdravom. Anthony SV®" član in poročevalec Sloven ga pevskega mešanega zk°ia New Yorku, ter tajnik Sl<^ skega pevskega društva van," iz Brooklyna, N. Y. -o-— Pot brez vrnitve Znani francoski pisatel "f i, land Rorgeles je napisal v* ^ Slovensko božično radio petje v New Yorku Tem potom prav vljudno naznanjam naši slovenski javnosti širom Združenih držav in Kanade, da bo slovenski pevski mešani zbor iz New Yorka, pel bo-žičnei pesmi na tukajšnji veliki ladio postaji WJZ (Red Network) in sicer v pondeljek, dne 23. decembra 1940, od 6. do 6:15 zvečer, po tukajšnem newyor-škem standard času, pod vodstvom Mr. Jerry Koprivška Jr. Rojaki in rojakinje širom Združenih držav in Kanade, naj vam omenim da je tukajšna radio postaja WJZ ena največjih v tej deželi, ter boste zamogli ta program slišati vsi, pa če ste še tako oddaljeni od New Yorka. Vprašajte v bolj oddaljenih krajih pri svojih lokalnih radio postajah, katera vaših postaj ima zvezo s tukajšno radio postajo WJZ. Blagovolite sporočiti vaše mnenje glede petja, po tem programu potom pišem ali dopisnic, katera naslovite na: Slovenian Mixed Chorus, Station WJZ, New York City. Pomnite, da kolikor več tozadevnih pisem in dopisnic prejme omenjena radio postaja, toliko lažje nam bo zopet nastopiti z našo slovensko pesmijo v bodoče na tako veliki radio postaji. Nadalje prav vljudno naznanjam, vsem našim rojakom in rojakinjam iz Greater New Yorka in okolice, da priredi slovensko pevsko društvo "Slovan," svojo veliko zabavo s polnočnim prizorom, in sicer na: "Silvestrov večer" dne 31. decembra 1940, v dvorani Slovenskega narodnega doma na 253 Irving Avenue, Brooklyn, New York. Začetek ob 8 urj zvečer. Vstopnina 50 centov. Za ples bo igrala izvrstna godba. "Slovan" bo zapel nekaj lepih temu večeru primernih pesmi itd. Kar se tiče raznih in okusnih jestvin, kakor različne kapljice najboljšega kalibra, pa preskrbi tozadevni odbor Slovenskega narodnega doma in sicer v kuhinji bo na razpolago naš poznani rojak in mojster v kuharski stro- coskem tedniku "Gringoire slednje "Naša srca so se od jju, nja skrčila, ko smo gleda'1^ di, ki jih je zajela panika 1 , c x__x —„«„1— V * .J4 za1 bežali čez špansko mejo ■ ^ ali pa ladje, imen so se t""«- nl« , . • i\e 1111 5] da so izpraznili svoje uc; ^ zakladnice in obiskali z .'^a trgovine, kjer so nakup11, ^ gocenosti. Tega dela bež^'^ tokratje niso mogli bolj® • nakit' ki $ viti: pokupili so ves »"-jim je prišel pod roke. ce ri družinski nakit in 513 narodne noše. , y0j Medtem ko so francoski ^ ki krvaveli na bojiščih, s°latj)i ljudje drenjali po da bi izmoledovali vizum ^ bi rešil njihovo dragocen« ^ N I !anf lo "1 lilo' "i "i S tem begom so ljudje^pr dajočih plasti Francije je vili najbolj gnusno deJ vsej tej vojni. Naj si Pa ^ dje ne utvarjajo, da f^'y mogli še kdaj vrniti v f da bi tam nadaljevali s^^jj[> vanje; pot, ki so si 3° je brez vrnitve . . ." Merilo kulture ^ Nedavno so sestavih £ ko kopalnic za ves svet- ^ nali so, koliko kopalni ^ na vsakih 1000 prebila^ kord imajo Američani, k° ^ de namreč 35 kopalnic prebivalcev. , m Pri tem je treba števati, da je stanova^ tura v Ameriki mlada & I mere v toliko ugodni ^ Angleškem ima tisoč V ^ cev 31 kopalnic, v Nen1 $ na Danskem, Holandske1^! Švici po 20, v Belgiji 1& ciji 14, Japonski 12, v N. i v Ko Ne 0] ti \ Air jlf % >«tiš KI' fo; Ttfl1 vaški 10, Norveški 8, v x ____ Madžarski po 4, v Jugoslaviji po 1. •iiiiiiiiiiiiimm: Če verjamete al' pa ne iiiiimiiiiiiiiiiin "No, ali boš kaj ? predpustom? Ali im»s izbrano?" 0 e"1 "Aha, imam, pa ne sa v"1 ampak kar dve. Zdaj P® 1 katero bi vzel. Priliko ^ {o* » de* se oženim z bogatim ^Z1 : katerega ne maram, a^ p^ ' vno deklico, ki jo ljubi1*1', mi, Tone, kaj bi naredi1;■ f "Mene poslušaj in ne boš kesal. Poslušaj ^ p M jega srca in vzemi d©1 ljubiš. Meni pa daj tiste bogate naveste.' nas ,10* "D en "h H "t "S "K fO-p>IrrrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTXXXXTXTXŽtXTrXXrXm mi SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya g&TTTTTTIIITTIITIITITITIiriTIITITIIIKIIIimrrm' 5ho S'l n% AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1940 Nemudoma sta ubogala. Zvezali smo mormona in ga rf^esli na trato. Ni več kričal, 0 je ležal. "No, master Melton," sem ga Govoril po angleško, "povej-■t ali sem res odklonil srečo? me je res zapustila za veno?" "Prokleti lopov!" je siknil. "Ali se ni prav tako zgodilo ^or sem napovedal? Ali ni-v kratkem doživeli, da si '5ain tudi sam pomagati? Ze !ted dobro uro sem čul žvižga-kroglo, ki ste mi jo namenili. J°mišljevali ste si, da ste pa-letnejši premetenejši ko Jz> prevariti ste me mislili, pa !evkljub svoji namišljeni premetenosti tako neumni, da lah-otrok ugane vaše misli. Ze ^aymasu sem vas spoznal." Jaz pa vas!" je škrtal. "Old atterhand ste!" 'Je res! Dobro sem vedel, da e me spoznali, pa vam nisem ^azal. Ko šolar ste se obna- ko začetnik. Kaj nameravate z izseljen- o M 11 s' K m in)', Hi rsK' p!« pf« t, * sta ti "Nič." Seveda! Vem, da mi ne bo-e izdali svojih naklepov. Le boriti sem vas hotel, da vem rsikaj o izseljencih in o vas da sem vzel rojake v svoje lfstvo. Kaj vse vem in kaj 1,1 storil, tega vam ne povem. ^Pak svarim vas! Pazite, da kje spet ne srečava, utegne hoditi, da ne bodete tako po-^ odnesli cele kože!" ^Ustil sem ga in mignil Mim-tet)jem. Mormonu ni bilo tre-slišati, kaj sem jim mislil počiti. štirje smo in enega samega imamo. Peš ne moremo Jt°vati, za vsako ceno moramo ^'ti konje, sicer smo izgub-i- Za življenje nam gre in ^kem slučaju morajo utih-. vsi pomisleki. sem prosil haciendera za J|)je, mi jih ni hotel dati, bo-56 Yumov. Sami si jih mora-. vzeti in zato se bom sedaj le 'i na haciendo in odpeljal konje s paše. Ioji bratje bodo medtem ^ili ujetnika. Ne more nam '' Pa previden človek mora ^nati di z nepredvidenimi ^ajj." °ld Shatterhand se sme za-ti na 'naju!" je zatrjeval Lti^ejši Mimbrenjo. "Izvršila roj3 se at jjtf Pl p o iZi" ;Pr< j« lil bo1 ,cij| B1 t* tip" K<1 A fp v? a> kar je naročil, ^ftipak žalostna sva, da poj-,,Sam po konje." Zakaj?" sem vprašal, če-,'v sem dobro razumel, da mu ^'Željnost narekuje njegove Sam bi bil rad šel —. Naš brat misli, da sva pre-. °dna in da ne znava krasti b poznal sem šege in naziranja kancev. Konja ,ukrasti Zahvala je ''«vo za takega mladega In-Nca. prav rad sem mu pokazal, ^u zaupam, posebej še, ker v se s takim zaupanjem pn-njegovemu očetu Nalgu Al1 ašiju. In njega sem potre- ^tolažil sem dečka. Ne mislim, da bi bila nero-Videl sem, kako pogum-^ v sta se branila spodaj v, so-Res prava junaka sta! r nič ne dvomim, da sta -^na in izurjena v vsem, kar j^a znati mlad bojevnik, in je" j. 8e znata tudi neslišno pripla-^ 'do črede konj. rt Is 0 vaJu vprašam, ali bi ra-™„5J»na šla po konje?" i(1 ^a!" sta odgovorila veselo .^oglasno. ^obro! Ni mi treba poveda- '„kje jih najdeta?" ^e. Videla sva jih na paši. !> jih težko dobiti." Tri potrebujemo." samo dva!" "N, e, tri! Samo enega ima- mo, mi pa smo štirje." "Samo dva! Enega ima ujetnik." "Ne vemo, kje ga je skril." "Nam bo že povedal. Ali pa si ga sama poiščeva." "Pa tudi ne maram njegovega konja. Jezdil ga je od Lobo-sa sem, utrujen je. Na paši pa dobita sveže konje. Še več bi vama rad povedal, pa pomenimo se pozneje. Pojdita!" "Kje bova našla Old Shatter-handa?" "Počakal bom tule na vaju." Odšla sta, besedice nista rekla sestri. Legel sem poleg mormona v travo in radoveden čakal, kako bodeta opravila. Mormon je ležal, kot bi bil mrtev. Prepono-sen je bil, da bi me nagovoril ali pa celo prosil usmiljenja. Le včasi je težko zasopel, roki sta ga boleli. Za Mimbrenja si nisem bil v skrbeh. Konja ukrasti ni težka naloga za takega mladega indijanskega poba. Nepreviden slučaj jima je seveda lahko otežkočil delo ali celo onemogočil. Da pa bi se dala iznenadi-ti ali ujeti, na to niti mislil nisem. V najslabšem slučaju sta se vrnila brez konj. Dve uri sta minili. Že sem se skoraj dolgočasil. Tedaj pa je nenadoma komaj štiri (korake pred menoj vzrastla iz trave majhna postava. V hipu sem bil na nogah, iz-drl sem samokres. Pa ni bilo nevarnosti. Starejši Mimbrenjo je bil. "Moj brat je —?" sem dejal začuden. "Zakaj pa je prišel tako tiho?" "Pokazal bi bil rad Old Shat-terhandu, da me nihče ne sliši in ne vidi, če nočem." "Tvoj korak je neslišen ko polet metulja! Dober bojevnik še bo kedaj iz tebe! Kje pa je brat?" "Šel sem naprej, da te vprašam, ali sme ujetnik videti konje. Tamle čakajo." Tiho je govoril. '?Naj jih le pripelje!" sem dejal glasno. "Ujetnik jih sme videti, ne more nam škodovati. Vaju nihče ni opazil?" "Pastirji so slepi in gluhi. Celo toliko časa je bilo, da sva lahko izbirala. Najboljše konje sva pripeljala." Zažvižgal je, konji so zatopo-tali. Pripeljala sta jih čisto blizu, pa nič nisem slišal. Prav ponosna sta bila, da jima je uspelo premotiti Old Shatter-handa. Konji niso bili slabi, kolikor sem presodil v temi. Eden je bil osedlan. "Kje pa sta sedlo dobila?" sem vprašal. "Moj slavni beli brat nima sedla. Pa sva poiskala ujetni-kovega konja, mu vzela sedlo in ga izpustila. Ujetnikove roke so izvinjene, ne more ne zaja-hati in ne držati za vajeti, konj mu je za nič, peš bo šel na haciendo." Res pameten, preudaren, pa tudi navihan deček je bil! Mormon je seveda videl konje in si je lahko mislil, čigavi da so in kako smo jih dobili. "Konjski tat!" je dejal za-ničljivo. "Slavni Old Shatterhand ni nič druga ko čisto navaden tat In lopov!" Mesto da bi se kazal užaljenega, sem mu snel vezi in dejal: "Svobodni ste, master morilec! Poberite se odtod pa povejte hacienderu, da smo si konje izposodili v sili. Najbrž jih dobi nazaj, ali pa mu jih plačamo. Če ne, pa si jih naj napiše j na svoj račun! Sam je kriv, da smo mu jih vzeli! (Dalje prihodnjič.) V prav prijetno dolžnost si štejeva, da se tem potom zahvaliva najinim dragim prijateljem, ki so nama v počast pripravili tako lepo presenečenje (surprise party) dne 19. oktobra ob priliki 35 letnice najinega zakonskega življenja. Popolnoma nič nisva slutila ali kaj takega pričakovala. Kar nenadoma so pričeli prihajati v hišo ljudje, da sva bila resnično iznenadena, ker pa sva videla, da ni Hitlerja med njimi, sva se pa kmalu potolažila in sva vedela, da ne bo prehudo. Med temi so bile: Alojzija Zupančič iz 77. ceste, Mary Barle iz 78. ceste, Sofi Tomasello in Rose Glavič. Te so se najbolj potrudile za najpotrebnejše namreč, da so pripravile in prinesle s seboj toliko dobrih jedil. Toliko so bile napravile vsega, da smo se prav imenitno zabavali in gostili pozno v noč. Prav lepo se zahvaliva za krasni šopek in za veliko darilo v obliki čeka. Hvala natakarju Charles Novaku, ki je z drugimi vred skrbel, da ni nihče trpel žeje in prav tako lepa hvala F. Novaku, ki je skrbel, da so se vsi lahko zavrteli. Najlepšo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Zupančič, Mrs. Mary Barle E. 78th St., Mr. in Mrs. Tomasello, Družina Joe Marincic, Mr. in Mrs. F. Ma-rincic Jr., Mr. in Mrs. R. Handler, Mr. in Mrs. F. Glavic, Mr. in Mrs. L. Ferfolia, Dr. A. J. Perko, Mr. in Mrs. A. Kordon, Mr. in Mrs. F. Stefij, Mr. in Mrs. L. Gliha, Mrs. Mary Novak, E. 73rd St., Mr. in Mrs. J. ICodek, Mr. in Mrs. ,F. Kocjancic, Mr. in Mrs. C. Novak, Mr. in Mrs. F. Novak Jr., Mr. in Mrs. L. Novak, Mr. in Mrs. J. Cercek. Mr. in Mrs. L. Arh, Mr. in Mrs. A. Mustar, Mr. in Mrs. J. Milavec, krene barve, bi to bilo razumlji- Mr. in Mrs. F. Zupančič, Mr. in Mrs. J. Cvelbar, Mr. in Mrs. J. Zupančič Jr. Mr. AntOn Hrovat, Mr. Joe Barle Sr., Miss Pauline Turk, Mr. in Mrs. R. Kenik, Mr. in Mrs. M. Planisek Jr., Mr. in Mrs. Zeleznik, Mr. Anton Fink, Mr. in Mrs. Sadar, E. 80th St., Mrs. Skul, Lucy in Bob Krusol, Mr. in Mrs. P. Zupančič, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. F. Barle, Issler Ct., Mr. in Mrs. Bol-din, Mrs. Frances Sever, E. 77th St., Mr. in Mrs. Curk, Mr. in Mrs. Cook, Mr. in Mrs. Golla, Mrs. Starmic, St. Clair, Mr. in Mrs. Svete, Randall, Mr. in Mrs. Adler, Reno Ave., Mrs. Frances Lipnos, .Mr. in Mrs. J. Jemec, Mr. in Mrs. J. Fortuna, Maple Hegihts, Mr. in Mrs. Breznikar, Maple Heights, Mr. in Mrs. A. Papež, Mr. in Mrs. J. Posash; Mr. in Mrs. Sowinski. Torej še enkrat, prejmite vsi najino najprisrčnejšo zahvalo za jedila in pijačo kakor tudi za tako veliko darilo, katerega ste nama izročili. Bodite uverjeni, da kolikor bo v najini moči, da bova skušala povrniti vsaj nekoliko. V vsakem slučaju hvala tudi onim, če bi bilo mogoče slu- J čajno katerega ime izpuščena, prosiva, da nama to oprostite. Prav prisrčna hvala vsem skupaj, vam hvaležna, Frapk in Angela Marinčič, 3516 E. 75th St. -o- Gospod profesor in njegova hrqska čuden naslov, boste rekli. Pa je nekaj podobnega, kakor na primer: Hlapec Jernej in njegova • pravica, Martin Krpan in njegova, kobila itd. Kakšna zveza naj je med profesorjem in hruško? ičie bi bil mišljen tisti izrastek obraza, ki mu včasih pravijo tudi hruška ali tepka, če je bolj bujen in ba- vo, posebno ker se tudi med profesorji dobijo ljudje s tako "hruško." V našem slučaju pa je šlo za pravo pravcato hruško, za tako, ki raste na vrtu in ne na človeški glavi. Torej gospod profesor je imel do predkratkem na svojem vrtu lepo, mlado hruško, plemenite in žlahtne sorte. Imel je nad njo prav posebno veselje, ker ima zato dovolj časa, kajti gospod profesor je že penzionist, pa tudi velik humorist, turist in morda še kak drug — ist, samo ne socialist in ne jurist, še nekaj naj povem. Gospod profesor je sila natančen mož, kakor to že njegov poklic s seboj prinese, če je kedaj slamnat udovec in mora obedovati zunaj, natančno pre-šteje, koliko fižolov mu prineso za prikuho. Tako so mu nekoč dali v gostilni "pri Pilatu" točno sedemintrideset fižolov. Zato je imle natančno prešteto in zapisano v svojem notesu, koliko lepih hruškic je obrodila njegova žlahtna hruška. Bilo jih je ravno sedeminsedemdeSet, tako da jih je še šibko, drobno stebelce komaj nosilo. Vsako jutro jih je ves srečen opazoval in prešteval ter ob mislih na bodoči sladki užitek mlaskal z jezikom. Tekli so vroči avgustovi dnevi. Hruškice so se z vsakim dnem vidno debelile in gospod profesor je z vsakim dnem imel večje veselje nad lepo hruškino dru-žinico, večje, kakor svoj čas nad najpridnejšim učencem. Pa je že tako: prave, neskaljene sreče na svetu ne uživa Zemljan. Zgodil se je zločin, ki je gospodu profesorju najmanj za kak mesec zagrenil življenje. V neopaženem trenutku se je splazil k vrtni ograji dvanajstleten paglavec, ki se mu je zaželelo prepovedanega sadu. Stegnil je svojo hudodelsko roko po vrvi, s katero je bil skrbni gospod profesor povezal svojo ljubljen- so hoteli nastopiti proti kartu- Na sliki vidimo novega mehiškega predsednika. Manuel Avila Camacho ob priliki zaprisege. Novi predsednik je posebno poudarjal potrebo skupnega nastopa vseh ameriških držav za, obrambo našega kontinenta. Za svoj govor je žel velikansko odobravanje navzoče množice. Slika n<:m t'že kako sijajna je bila udeležba ob pnliki žogometne tekme med Army-Navy v Municipal Stadium v Philadelphiji. Ob tej priliki je nastopilo tudi -'/,400 vojaških kadetov iz Anapolisa in West Point vojaških šol. Navzočih je bilo 102,000 oseb. ko, in atentat je bil izvršen. Hruška ponos in veselje gospoda profesorja, se je prelomila. Tisti večer je prišel sicer vedno vedri veseli in dovtipov prekipevajoči gospod profesor v svojo družbo v krčmi "Lekarna za zdrave" bolj kislega obraza, kot so bile kisle njegove še nezrele hruškice. Povešane glave, srepega pogleda je zasedel svoj stalni prostor, do katerega je imel edino on pravico, kakor bi moral imeti edino le on pravico do nepozabne hruške. Somizniki advokat Mežar, inšpektor Hal, kasir Remark in drugi so mislili, da se je moralo nekaj posebnega zgoditi, da je gospod profesor vpoklican ali da je London padel. Pa je gospod profesor žalostno pomežiknil z levim očesom in povedal žalostno his-torijo o polomljeni hruški in mladem zločincu. Razvila se je debata, šlo je za pravno vprašanje, kakšna kazen naj zadene hudodelca. In ko je advokat skušal gospoda profesorja potolažiti in mu obrazložiti, da pri nas otrok ne zapirajo, je gospod profesor samo zmajal z glavo: O tempora, o mores! Quousquetandem,? Potem ni čudno, če je vojska po vsem svetu. Kam bomo prišli! Tisti večer je gospod profesor, ki nazivi j a svojo četrto merico "četrtek," od same žalosti prišel celo do "petka." Assi. -o- Zadnji ljubimec Mate Hari-jeve V kartuzijanskem samostanu blizu Barcelone v Španiji je živel tudi brat Rihard. Pod tem imenom se je skrival pred svetom mož, ki je bil zadnji ljubimec slavne plesalke Mate Hari-jeve, katero so v prejšni svetovni vojni ustrelili v Franciji zaradi vohunstva v prid Nemčiji Redovnik Rikard je bil v resnici Pierre de Mortisac. Po svojih starših je bil podedoval veliko premoženje. V Parizu je imel hišo, v Angliji lep grad, v Italiji pa vilo. Živel je torej lahko, kakor se mu je hotelo. Nekega dne se je seznanil v Parizu z Mato Harijevo in takoj se je zaljubil v njo. Toda lepa plesalka ga je odklonila. Razočaran se je vrgel v vrtinec življenja, da bi pozabil svojo ljubezen. Ko je pa drugič srečal kraljico svojega srca, je še bolj podlegel njenim čarom. Kmalu je Mata Harijeva odpotovala v Pariz, kjer je bila aretirana. Ko je Pierre de Mortisac izvedel to, je odhitel za njo. Mata Harijeva je bila pa obsojena na smrt in Mortisac je storil vse, da bi lepo vohunko ve šil. Rotil je ves svet, da je nedolžna in da je postala žrtev maščevanja. S pomočjo denarja je na vse načine poskušal priti do nje v ječi, toda pri tem je prišel v roke slepar j em, ki so mu lagali, da bo Mata Harijeva rešena, češ da imajo dobre stike z jetniškimi pazniki in z oficirji za usmrtitev vohunite določene čete. Vse te da bi bilo treba podkupiti. Sleparji so mu potem zatrjevali, da so jih že podkupili in da bo plesalka le na videz ustreljena. Kot navidezno mrtva da bo lahko ponoči vstala iz krste ill pobegnila čez mejo v Španijo. V svojem obupu je Mortisac verjel vsaki besedi in radodarno podpiral sleparje z velikimi zneski. Ko je pa prišel dan usmrtitve, je Mati Harijeva na morišču zares izkrvavela. To je Mortisaca tako potrlo, da ni nikjer več našel miru. Le redko so ljudje še kaj slišali o njem. Svojemu premoženju se je odpovedal v korist dobrodelnim zavodom, sam je.pa odšel v samostan kartuzijancev. Leta so mirno tekla. Ko je nastala v Španiji krvava državljanska vojna, vladni vojaki ni- zijancem, ker je bilo znano, da žive ti redovniki zelo skromno in da nimajo nobenega premoženja. Nekega dne se je pa razširila vest, da je v kartuzijanskem samostanu skrito orožje. To je zadostovalo, da je vdrla v samostan četa revolucionarjev in aretirala vse menihe, zbrane pri polnočni službi božji. Temeljito so samostan preiskali, pa niso našli ničesar. Pri zaslišanju so menihi molčali, ker jih vezala zaobljuba večnega molka. S tovornim avtomobilom so jih odpeljali v bližno taborišče, kjer so jih obsodili. Pa tudi pred revolucionarnim sodiščem so menihi molčali. Ko so jim zastavijlaM vprašanja, so samo tiho molili. Prizane-seno je bilo samo dvema, ker sta bila tujca, drugi so pa morali na bojišče. Od teh dveh je svet zvedel, da je bil ustreljen tudi brat Rikard, zadnji ljubimec Mate Harijeve. IZ DOMOVINE —Nesreče pri podiranju drevja. 26 letni posestniški sin Ivan Dobaj iz Sobra pri. Sv. Križu nad Mariborom je v gozdu podiral drevje. Po nesreči je eno drevo padlo nanj ter mu zlomilo obe nogi, hujše pa poškodovalo tudi roke in glavo. — S kolesom v lokomotivo. Nenavaden karambol se je te dni dogodil v Slovenigradcu. Kolesar se je namreč z vso silo zaletel v lokomotivo. Kolesar, tekstilni delavec Ivan Razgor-šek je z veliko naglico vozil po cesti proti železniškemu prelazu. Vozil je brez skrbi, ker v tem času ni nobenega vlaka. Ni pa kolesar mislil na to, da bi mogla voziti ob tem času kaka lokomotiva. Ko je z vso naglico privozil do žel, prelaza, ga je lokomotiva baš pasirala. Kolesar se ni mogel umakniti, tudi ustaviti ni mogel kolesa, pa je zato treščil v lokomotivo, ki ga je kakih 10 metrov vlekla po progi, nato pa sunila v jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. -o- MALI OGLASI Prašiči naprodaj Dobro rej eni prašiči so naprodaj. Oglasite se zanje pri Joe Grgat Bennett Rd., Madison, Ohio. -,(297) Dekle dobi delo Dekle, staro nad 21 let, dobi delo v restavraciji in nočnem klubu za ponočne ure. Stalno delo in dober zaslužek. Vprašajte pri Blackveil Inn., 3839 Payne Ave. (297) Proda se trgovina z grocei-ijo, sadjem in zelenjavo. Nahaja se na jako prometnem prostoru v sredi slovenske naselbine. Cena samo $720. Vprašajte pri Matt Petrovich, 253 E. 151. St. KEn-more 2641-J. (dec 17, 19, 21) Lepa prilika Proda se dobro idoča mesnica. Lastnik gre v drugo podjetje. Naslov se izve v uradu tega lista. (298) Odad se v najem opremljena soba za fanta ali dekleta; jako lepa okolica. Vprašajte na 18604 Chickasaw Ave., telefon IVanhoe 3929-W. -(2195) Naprodaj Proda se dobra hiša za 2 družini, vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Dvojna veranda; furnes in garaža. Nahaja se na Edna Ave. Cena je $5,200. Vprašajte pri P. P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (295) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTtOM Pohištvo ln vse potrebičlae aa dom 6612 ST. CLAIR AVJ5. (TCndPVium 287H Sigrid Undset II.—ŽENA AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1940 The v SKUPNE OBLIGACIJE ................................$ 33,903.19 Čisto imetje ........................................$1,666,735.38 Gori omenjena čista vrednost je zapopadena kakor sledi: Vloge (participation certifikati) ..................$1,447,760.19 Osnovna glavnica ..............................................................................500.00 Vrednost imetja prejetega od stare banke dne 1. oktobra, 1934, nad sprejetimi obligacijami ................................................. 232,500.47 $1,680,760.66 Odštevši stroške nad dohodki od l.okt. 1934 do 1. okt. 1939 ......................................$47,924.01 Dobiček od 1. okt. 1939 do 1. okt., 1940 ...................................... 33,898.73 Skupni ostanek stroškov nad dohodkov za časa likvidacije ..........................................$ 14,025.28 Čisto imetje 1. oktobra 1940 ..............$1,666,735.38 POJASNILA Dne 1. oktobra, 1934, je čisto imetje znašalo $2,185,435.65, in 1. oktobra, pa $1,719,862.62. Gori omenjeni dolg pri Central National banki je sedaj popolnoma plačan ; Pla" čalo šfe jč tiamreč po 30. septembru, 1940. Knjižna vrednost bondov in delnic ne predstavlja aktualne sedanje tx'žne vrednosti, ki je, v kolikor se more ugotoviti $503,528.49. V zadnjem letu so se vloge (participation certificates) znižale za $87,025.97-To je nastalo vsled tega, ker se je v gotovih slučajih, kjer ni bilo drugega izhodf' knjižice jemalo v delno ali polno plačilo zadolžnic in deloma obresti na posojilih, in največ pa pri prodaji posestev. Kakor je bilo že lansko leto pojasnjeno, vsota $232,500.47 predstavlja razl^0 med knjižno vrednostjo imetja, katerega je The North American Mortgage Company prejela ob času reorganizacije in tedanjimi sprejetimi obligacijami, gornjem poročilu se rabi le v svrho knjigovodstvenega ravnotežja. Od 30. septembra 1939 do sedaj se je plačalo Central National banki dolg, in sicer, $110,000.00 in obresti. Od začetka likvidacije do danes se je nad en milijon in pol dolga. RAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV V POSLOVNEM LETU MED 1. OKTOBROM 1939 IN 1. OKTOBROM 1940 Dohodki: Obresti od bondov......................$26,307.94 Obresti od posojil ...................... 17,741.55—$44,049.49 Skupni stroški ..........................$35,315.98 Izravnave: Zguba pri prodaji obveznic......$ 2,916.73 Zgube pri odpisanih zadolžnicah ............................ 22,226.21 North American Mortgage Loan Co. STANJE IMETJA IN OBLIGACIJ Z DNEM 30. SEPTEMBRA 1940 IMETJE Gotovina .....................................j...........................................$ 2,220.17 Bondi in delnice, knjižna vrednost........................................ 1,226,392.23 Zadolžnice, krite z zastavljenjem................$ 16,544.35 Zadolžnice, nekrite ........................................ 36,093.87 Hipoteke (mortgages) .................................. 237,884.86 Skupaj ............................................$290,523.08 Obresti dolžne prejšni banki in sedaj prej te. $ 318.33 Skupaj ............................................$290,841.41 Odštete neplačane obresti ............................ 3,413.42—$ 287,427.99 Zemljišča, cenjena v vsoti posojil in stroškov............................................163,847.80 Razno ......................................................................................................6,063.48 Denar zmrznjen v zaprtih bankah, tržna vrednost okrog $16,289.60 ..........................................................................26.42 Predujemi za davke, zavarovalnino itd..............................................................14,660.48 SKUPNO IMETJE ........................................$1,700,638.57 OBLIGACIJE Zadolžnica pri Central National banki ........$ 42,500.00 Odštevši plačilo na dolg z dnem 2. okt. 1940 8,596.81 Dividpnde od delnic ........................................ 8,035.90 Poravnave na participation certifikatih ........ 29,675.13 Dobiček od prodanih posestev........................ 10,806.70 Iztiranje zadolžnic že odpisanih v prejšnjih letih .............................................................. 1,494.43 Razni dohodki.................................................. 296.00 Skupni dohodki ......._,......................................$ 94,357.65 Izdatki: Stroški nad dohodki od posestev $15,125.37 Obresti na dolg .......................... 1,794.72 Plače uradnikom in uslužbencem .......................... 8,340.00 Pravni stroški, itd....................... 6,010.30 Najemnina, luč, telefon ............ 398.77 Davki .......................................... 1,048.42 Razno .......................................... 2,598.40 Skupaj Skupni preostanek..............................$ 33,898.73 POJASNILA Vsota $15,125.37, omenjena v stroških je bila porabljena za izboljšavo P0^' stev poleg denarja prejetega od najemnin. V slučajih idočih ustanov bi se POP1"^ morale zanesti med imetje, toda ker smo v likvidaciji so bili pregledovalci mnenja, je bolje, če se ta vsota zanese pod stroške, kar je končno vse eno. Pravni stroški so letos nenavadno visoki. Dočim odvetniška tvrdka, Loch® ' Gren.and Woods, ki nas zastopa, prejme za vsa njej izročena odvetniška dela $200-mesečno, se je razlika morala potrošiti deloma za iztiranje zadolžnic in deloma v bi, katero je začel en vlagatelj proti N. A. M. Loan Co. in njenim uradnikom. ,u Kakor razvidno iz gornjega, skoro ena tretjina dolga plačana v tekočem je bila plačana iz preostanka. Za direktorij: DR. J. M. SELISKAR, predsednik iiiiiiiimnimiiiiniiHinmmmniimmMiininiiiiiHioiunm Ko so hoteli v gornjici sesti za mizo, je nastal majhen hrup. Skule in Ivar sta pričela vekati, hotela sta sedeti med materjo in rednico, kot sta bila navajena. Lavrans je bil mnenja, da se ne spodobi, da bi Ramborg sedela nižje doli kot služabnica in sestrini otroci — zato je povabil hčer, naj sede k njemu na častni sedež, ko bo vendar kmalu vzela slovo od doma. Mali dečki s Husabyja so bili nemirni in videti je bilo, da ne vedo prav dobro, kako se je treba vesti za mizo. Niso še dolgo sedeli pri jedi, že je zginil mali, svetlo plavi Gaute pod mizo in spet prilezel na dan pri klopi ob Simonovem kolenu. "Ali smem pogledati to čudno nožnico, ki jo imaš na pasu, sorodnik?" je rekel; govoril je počasi in resno. V mislih je imel veliki, s srebrom okovani tok za žlico in dva noža, na katerega mu je bil zadel pogled. "Seveda smeš, sorodnik. Kako ti je ime, bratranec?" "Gaute Erlendsson mi je ime, bratranec." Odložil je svoj kos slanine na Simonovo srebrno sivo obleko iz flamske-ga sukna, potegnil nož iz toka in si ga natančno ogledal. Nato je vzel nož in žlico, s katerima je Simon jedel, in vtaknil vse, kamor je spadalo, da bi videl, kako vse jedilno orodje tiči v toku. Držal se je zelo resno in po obrazu in prstih se je ves svetil od masti. Simon mu je smehljaje se gledal v drobni, ljubki, razvneti obrazek. Takoj nato sta tudi starejša dva stala ob moški klopi, dvojčka pa sta se skotalila pod mizo in se pričela tamkaj igrati med nogami gostov — nato sta prilezla na dan in planila k psom pri peči. Odrasli so imeli le malo miru pri jedi. Sicer sta jih oče in mati mirila in jih prosila, naj lepo mirno sedejo za mizo, toda otroci se niso zmenili za to; tudi sta se jim oče in mati ves čas smejala in videti je bilo, da njihovega razgrajanja ne jemljeta preveč zares — še tedaj ne, ko je Lavrans s (precej ostrim glasom prosil enega izmed svojih mož, naj spravi male dečke v spodnjo sobo, da bo Človek vsaj mogel slišati svojo lastno besedo. Določeno je bilo, da bodo lju-1 je s Husabyja spali na izbi, in ko so po večerji prinesli na mizo še več pijače za moške, je Kristina z deklami odvlekla otroke v kot, da bi jih slekla. Pri jedi so se bili tako zamazali, da jih je hotela mati malce umiti. Toda manjši so se branili umivanja, večji so pljuskali vodo okoli sebe, vsi skupaj pa so letali po sobi, kadar so jim bile ženske slekle kakšen kos obleke. Končno so bili spravljeni vsi skupaj na "eno posteljo, tam pa so še nadalje rogovilili in drug drugemu nagajali, se suvali, smejali in kričali, razmetavali blazine, odeje in rjuhe, da se je kadilo od prahu in da je po vsej sobi dišalo po senu. Kristina se je smejala in ravnodušno rekla, da so otroci zato tako živahni, ker so v tuji hiši. iRamboyg je odšla z zaročencem ven in ga spremila kos poti skozi pomladno noč. Gyrd in Geirmund sta bila odjahala že poprej. Simon je obstal in ji voščil lahko noč. Imel je eno nogo že v stremenu — tedaj pa se je še enkrat okrenil proti dekletu, jo objel in nežnega otroka tako stisnil k sebi, da je pri tem vsa srečna tiho zaječa-la. "Bog ti daj srečo, Ramborg — kako si ljubka in lepa — vse preljubka in prelepa zame," ji je zamrmral v razmršene kodre. Ramborg je obstala in gledala za njim, ko je jezdil od nje skozi megleno mesečino. Po-drgnila se je po rami, njegov objem je bil tako krepak, da jo je bolelo. Vsa iz uma od veselja je mislila na to, da je zdaj samo še tri dni do poroke ž njim —. Lavrans je stal s Kristino pred otroškim ležiščem in gledal, kako preklada mala telesca. Starejša dva sta bila že velika dečka z mršavim trupom in vitkimi, suhimi udi, mala dva pa sta bila lepo okrogla rožnato rdeča z gubami in jamicami v zgibih. Zdel se mu je prelep pogled, ko so tako ležali vsi zardeli in gorki, z bujnimi lasmi vlažnimi od potu, enakomerno dihajoč v spanju. Bili so zdravi, lepi otroci — a tako slabo vzgojenih dečkov, kot so bili ti njegovi vnuki, ni bil še nikdar videl. Kako prav je bilo, da sta bili Simonova sestra in svakinja ta večer odsotni. Sicer pa on ne sme govoriti o vzgoji otrok, on —. Lavrans je poti-homa vzdihnil in napravil nad droibnimli glavicami znamenje križa. Potem je Simon Andresson odhajal svatbo z Ramborgo Lavransovo in vse se je v vsakem oziru izvršilo lepo in praznično. Ženin in nevesta sta bila videti vesela in mnogim se je zdelo, da je Ramborg na svoj slavnostni dan ljtabkejša, Skot je bila Kristina — ne tako omamno lepa kot Kristina, pač pa mnogo bolj vesela in krotka; vsi so mogli na čistih, nedolžnih očeh te neveste videti, da danes z vso častjo nosi zlato krono rodu Gjeslingov. Veselo in ponosno je sedela z zavitimi lasmi v naslanjaču pred poročno posteljo, ko sso gostje prvo jutro po svatbi prišli k mlademu paru v gornjicO. Smeje se in polni veselih šal so gledali, kako Simon mladi ženi deva zavijačo na glavo. Sobo so napolnili pozdravni vzkliki in žvenket orožja, ko je Ramborg vstala in podala možu roko, vsa vitka in rdečelična pod belo ruto. Ni se kdo ve kaj pogosto dogajalo, da bi se vzela dva pdtomca imenitnih rodov iz iste srenje, dostikrat se je pokazalo vse preveč bližnje sorodstvo, če so sledili rodove po vseh vejah. Zato so vsi to svat- bo smatrali za velik praznik. VI Takoj izpočetka je bilo Kristino zbodlo v oči, da so izginile vse tiste stare moške glave, ki so nekoč krasile vetrnice na slemenih. Zato pa so bili postavili na novi kašči stolpič z listovjem, ptiči in pozlačeno vetrnico. Tudi stare stebriče pri častnem sedežu v zimski sobani so nadomestili z novimi. Stari so bili izrezljani v podobi mož, bili so dovolj grdi — a stali so tamkaj prav gotovo, odkar je bila hiša zgrajena, in bila je navada, da so jih za pra-žnje dni namazali z mastjo in polili s pivom. Na novih ste-bričih je bil oče izrezljal dva moža s čeladami in ščiti z znamenjem križa. Rekel je, da tO ni sveti Olaf sam, kajti po njegovem mnenju se ne spodobi, da bi grešni ljudje imeli v svoji hiši podobe svetnikov, ne da bi pred njimi opravljali molitve — dva vojščaka izmed zvestih spremljevalcev svetega Olafa bi pa že mogla biti. Vse stare lesene rezbarije je bil Lavrans sam na drobno razsekal in sežgal — hlapci si niso upali. Po malem so jim še zmerom dovoljevali, da so v svetih nočeh nosili jedila na veliko skalo vrh jorundgaardskega hriba - Lavrans je menil, da bi bilo vendar greh, ako bi prakmeta prikrajšal za tisto, kar je bil navajen dobivati, odkar so na tem dvoru živeli ljudje. Tisti kmet je bil umrl že dolgo pred prihodom krščanstva na Norveško, tako da se mu ne more šteti v zlo, ako je bil pogan. ^ Ljudem ni bilo všeč, da Lavrans Bjorgulfsson dela take spremembe. On to že lahko počne, ker si varščino lahko drugod dobi. Ta varščina ni bila videti nič manj izdatna, kajti Lavrans je imel pri kmetovanju isto srečo kot prej. Vendar pa so ugibali, če se duhovi ne bodo maščevali, kadar pride na dvor kdo drugi, ki bo manj pobožen in ne tako radodaren pri vsem, kar se tiče cerkve. Za reveže je bilo seveda ceneje, dajati darove starim hišnim duhovom, kakor je bilo v navadi kot pa zameriti se jim in se potem zatekati k duhovnom. (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska 13 Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, Inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18