Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
Majda Merše
Predpreteklik je bil trdna sestavina Dalmatinovega časovnega sistema, kar dokazujejo 3004 zapisi v DB 1584. Izkazuje funkcionalno bolj raznoliko rabo, kot so jo uspele odkriti in prikazati slovnice slovenskega jezika do srede 20. stoletja. Oblike ni mogoče razlagati s kalki-ranostjo iz nemščine, saj je primerjava DB 1584 in LB 1545 odkrila komaj polovično ujemanje glede njene rabe.
The Past Perfect was a significant, firmly established component of Dalmatin 's tense system, as testified by its 3004 occurrences in his 1584 Bible. Its use is functionally more diversified than the uses of the Past Perfect discovered and described by Slovene grammar books until mid-20th century. It cannot be explained as a simple caique following the German model; a comparison of Dalmatin's and Luther's Bibles reveals that in their uses of the Part Perfect they agree in only half of the cases.
0 Predpretekliku v slovenskem jeziku so bile že namenjene posamezne raziskave. Breda Pogorelec (1960/61, 152-160) je raziskala njegovo funkcijo v slovenskem knjižnem jeziku 20., deloma pa tudi druge polovice 19. stoletja. Ugotovila je, daje predpreteklik glede na pomen odvisna (relativna) glagolska oblika, ki opozarja na razmerja med preteklimi dejanji, lahko pa izraža tudi oddaljeno preteklost ali opravlja naklonsko vlogo. Zaradi možnosti označevanja nastopa stanja izstopa iz osnovnega časovnega razmerja in dobiva predznak ekspresivne oblike. Milena Hajnšek (1962/63, 240-245) je zasledovala rabo oblike od 16. do 20. stoletja in ugotovila, da predpreteklik v slovenščini nima stalne funkcije in daje kot sredstvo za izražanje preddobnosti zamenljiv s preteklikom do vršnega glagola.
0.1 Raba predpreteklika v 16. stoletju še ni bila podrobneje raziskana. Nekaj splošnih ugotovitev prinaša obravnava Milene Hajnšek (1962/63, 241).1 Potrjujejo in razširjajo jih obrobnejša zapažanja v razpravah z drugačno problemsko naravnanostjo (npr. Orožen2 1984, 166-168; 1984/85,222; 1986, 33, 35; Merše3 1993, 233-234; 1995,509-510).
1 M. Hajnšek ugotavlja, da so slovenski protestantski pisci predpreteklik pogosto uporabljali in da jim je po nemškem zgledu služil predvsem kot izrazilo pretekle preddobnosti.
2 M. Orožen v citiranih razpravah omenja razvojno pogojene razlike v razvrstitvi časovnih
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
oblik, kijih odkriva s primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega jezika (1986, 33, 35) ter Dalmatinovega in Japljevega prevoda biblije (1984, 166-168; 1984/85, 222). Osnovni ugotovitvi sta, da je Dalmatin v nasprotju s Trubarjem uveljavil opisne časovne oblike, med katerimi je trdno mesto imel tudi predpreteklik, ter da je najopaznejšo spremembo časovnega sistema, izpričanega v Japljevem prevodu, povzročil prav izpad predpreteklika, ki gaje Dalmatin uporabljal pogosto in ustrezno, v mlajšem katoliškem prevodu pa gaje nadomestil preteklik.
3 M. Merše navaja med tipi prevodnih razlik, ugotovljenih s primerjavo Dalmatinove Biblije in Lutrovega prevodnega zgleda, tudi Dalmatinovo dokaj neodvisno rabo predpreteklika.
4 Toporišič (1987) naštete izraze prevaja s »pretekli dovršilnik, pretekli nedovršilnik« in »predpreteklik«.
5 O predstavitvi predpreteklika v Bohoričevi slovnici prim. Kolarič (1971, 65) in Toporišič (1984, 209-211; 1987, 302-303). Toporišič (1984, 211) ugotavlja, da seje v Bohoričevi slovnici preteklik mešal s predpreteklikom.
0.2 Prvo omembo predpreteklika v slovenščini je mogoče zaslediti v Bohoričevi slovnici (1584, zlasti 108-109). V okviru preterita, ki je naveden kot eden od treh časov, avtor razlikuje »praeteritum imperfectum« (fim fekal), »praeteritum perfectum« (fem bil fekal) in »praeteritum plusquamperfectum«4 (fim vshe bil fekal ali fim vshe bil sdaunaj fekal). Med drugo in tretjo obliko, ki sta v resnici predpreteklika, je predvidljiva pomenska razlika, ki jo neposredno kažeta poimenovanji, posredno pa zgledi. V drugi zgled za predpreteklik je vključen prislov sdaunaj, ki razkriva vlogo izražanja davne preteklosti.5
Nepolni dve stoletji kasneje je isto časovno shemo v obeh izdajah slovnice (1768,1783) ponovil Pohlin, le daje namesto latinske uporabil nemško terminologijo (razlikuje »halb-, ganz-« in »längstvergangene Zeit«). Pri zgledu za pretekli in davno minuli čas je namesto Bohoričevega nedovršnega v obeh izdajah uporabil dovršni glagol, čeprav razloga zamenjave ni posebej utemeljil (sem dal, sem bil dal, sem fhe fdavnej dal bil (1768, 62-63); sem se bil usekal in fhe fdavnej sem se bil usekal (1783, 73)). Za davno minuli čas še pripominja, daje tako v govoru kot v pisavi redko rabljen. Oba slovničarja sta skušala med enakima oblikama razlikovati tako, da sta funkcijo predpreteklika poudarila z dodanim prislovom. Predstavitvi predpreteklika v prvih dveh slovnicah slovenskega jezika stanja v knjižnem jeziku 16. stoletja ne povzemata, saj oblika npr. samo v DB 1584 izkazuje funkcijsko bogatejšo in bolj raznoliko rabo, kot sojo uspele odkriti in prikazati tudi vse kasnejše slovnice do srede 20. stoletja.
1 Pogosta raba predpreteklika v DB 1584 (3004 zapisi) je dokaz, daje bil pomembna sestavina njenega časovnega sistema. Na 140 straneh štirih starozaveznih besedil (PERVE SAMVELOVE BVQVE (1,149a-1,168a), DRVGE SAMVELOVE BVQVE (I, 168a-I, 182a), PERVE BVQVE TEH KRAILOV (I, 182b-I, 201b), DRVGE BVQVE TEH KRAILOV (1,202a-1,220a)), ki so bila (tudi zaradi dogajalne razgibanosti) izbrana za primerjavo z Lutrovo prevodno predlogo in z dvesto let mlajšim Japljevim prevodom, je mogoče našteti skorajda 600 primerov. Dalmatin je predpreteklik veliko uporabljal v različnih vrstah odvisnikov, nekoliko manj pa v
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
glavnih in prostih stavkih. Med vsemi stavčnimi tipi je daleč najpogosteje rabljen v časovnem odvisniku, saj je tovrstnih primerov v primerjalno preverjenem besedilu kar 240.
1.1 V DB 1584 je oblika najpogosteje uporabljena kot izrazilo pretekle preddobnosti. S predpreteklikom v odvisnem ali neodvisnem stavku je izraženo dejanje, ki seje končalo bodisi pred drugim preteklim dejanjem ali pred nastopom stanja v preteklosti.
1.1.1 V časovnih odvisnikih je predpreteklik v tej funkciji tako pogost, da ga je mogoče obravnavati kot slovnično sredstvo za izražanje pretekle preddobnosti. Dalmatin je z namenom, da bi dogajalno zaporedje, predstavljeno v zloženih povedih, prikazal jasneje in bolj plastično, predpreteklik vključeval tudi v druge tipe odvisnikov, bodisi prvo- ali drugostopenjskih. Oblika je pogosto rabljena še v predmetnih, prilastkovih in načinovnih odvisnikih. S predpreteklikom so v zloženih povedih hkrati označena tudi dejanja, ki v primerjavi z drugimi segajo najglobje v preteklost. Npr.: Kadar je Raguel letu flifhal,fe je preftrafhil, sakaj on je vejdil, kaj [e je tém jedrnim Moshem bilu sgudilu, katerim je on poprej [vojo Hzher bil dal, inu Je je bal, de bi letimu tudi taku nefhlu (II, 150b). Preverjanje veččlenskih naštevalnih nizov je pokazalo, daje vzvratna dogajalna perspektiva z rabo ustreznih časovnih oblik manj natančno in dosledno izoblikovana kot tista, kije usmerjena proti sedanjosti.
1.1.1.1 Posamezni primeri kažejo, da seje predpreteklik uporabljal kot izrazilo preddobnosti dejanja odvisnega stavka v razmerju do dejanja, ki je izraženo z medmetom, ali je iz sobesedila celo eliptično izpuščeno. Npr.: INu'kadar je Elisa v'to hi[ho bil prifhàl, pole, tu je ta Hlapzhizh na njegovi pofteli mèrtou leshal (I, 204b).
1.1.1.2 V ustaljeno izmenjavo predpreteklik - preteklik, ki jo izpričujeta časovni odvisnik in ustrezni nadredni stavek, se občasno navedeni uvodni stavek z glagolom v pretekliku PErgudilu Je je pak, ki napoveduje nov dogajalni sklop, odvisnostno ne vključuje. Npr.: PErgudilu [e je pak, kadar je on blisi Ieriha bil prißial, je en Slépez Jedil pèr potu, inu je petlal (III, 42b).
1.1.1.3 Pri dejanjih, kijih uporabljeni predpreteklik opredeljuje kot preddobna, je večinoma ugotovljiva še dodatna vsebinska razsežnost. V časovnem odvisniku je s predpreteklikom navadno izpostavljeno dejanje, ki odpira nov dogajalni sklop. Npr.: KAdar je ona vshe bila ismolila, je gori vjtala, inu je poklizala Jvojo Deklo, Abro, inu je dolijhla v 'hijhoje is Jebe djala taShakil, inu je Jvoj Vdovjki gvant Jlejkla, inu Je je vrnila, inu Je je shalbala s 'drago vodo, inu je Jvoje lajjy Jplela, inu Je je v 'eno Aubo ü'vesala, inu je Jvoj lép gvant oblejkla, inu Je je v'Jnashila s'Shperami, s'pèrjtani, inu je vje oblejkla, kar je lépiga iméla (II, 136a). Logična je tudi večkrat zaznavna pogojenost nastopa sledečega dejanja z dovršitvijo predhodnega, ki stoji v predpretekliku. Npr.: Inu kadar [mo bily eno Barko nafhli, katera Je je v 'Phenicio pelala, [mo v'njo [topili inu fino Je tja pelali (III, 73b).
1.1.1.4 Zasledovanje omenjene pomenske vloge predpreteklika v odvisnih stavkih kaže na ustaljeno rabo ob glagolih, ki se uvrščajo v isto pomensko skupino.6
6 Strokovni izrazje uporabljen v pomenu, kot ga opredeljuje France Novak (1986, 100).
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
V časovnih odvisnikih, kijih uvaja veznik kadar, s katerim je Dalmatin nadomeščal da, als ali nachdem iz Lutrove Biblije, je predpreteklik največkrat rabljen ob glagolih premikanja {priti, pristopiti, oditi, iti v pomenu 'oditi' itd.). Npr.: Kadar je ona pak h 'timu Boshjimu Moshu na to gorro bilapri\hla, je ona njega sa njegove noge popadla (I, 204b). Zgledi rabe v predmetnem odvisniku kažejo, da je z njim poudarjena preddobnost dejanja, kije postalo predmet videnja, slišanja, vednosti, pripovedovanja ipd. Npr.: 1. Kadar \te pak vy vidili, de je nahas, Ammoniterfkih otruk Kraji, super vas bil prtfhel, /te vy k'meni djali (I, 155b); 2. Šakal on je dobru vejdil, de Jö ony njega bily is nyda isdali (III, 18a); 3. lonatan pak nej $li$hal, de je njegou ozha ta folk bil saklel (I, 156b).
1.1.1.4.1 Z oblikovnim nasprotjem predpreteklik - preteklik je večkrat poudarjeno tudi vsebinsko nasprotje dveh zaporednih dejanj, ki sta v razmerju napovedi, zapovedi ali obljube, kar zlasti v okviru načinovnega odvisnika najpogosteje izražajo glagoli reči, djati, zapovedati, poročiti, ter uresničitve oz. izvršitve. Npr.: SAmuel je [turil, kakor je njemu gospvd bil rekal, inu je prifhàl v'Betlehem (I, 158b). Nasprotje predpreteklik - preteklik lahko površinsko razkriva tudi vzročno-posledično razmerje dejanj. Vzporednemu namenu poudarjanja vzročnosti najbolje ustreza raba predpreteklika v vzročnem odvisniku ter v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja. Npr.: 1. Obtu fo njega njegovi Priateli satoshili per Eupatoru, inu fo ga ozhitu imenovali eniga Ferratarjâ, satu, ker je on ta otok cyprum, kateri je njemu Philometor bil porozhil, antiohu timu shlahtnimu bil is dal (II, 201a); 2. KRajl Alexander pakje bil taifti zhas v 'Cilicij, sakaj ondi bila nekotera mé$ta od njega padla (II, 189a).
1.1.1.4.2 V odvisnih stavkih je s predpreteklikom pogosto izražena preddobnost, v odnosu do vsega sledečega pa tudi dogajalna »neaktualnost« tistih dejanj, ki so bila v predhodnem sobesedilu tako ali drugače napovedana ali pa predstavljena kot še trajajoča oz. kot že dovršena. 1. inu je rekal kfvoim Synom: olledlajte meni 0[la. inu kadar Jö ony njega bily otfedlali, je on fhàl tjakaj (I, 193b); 2. INu kadar je Vriafova Shena flifhala, de je nje Mosh Vrias mèrtou bil, je ona trourala po [voim gospodarju. kadar je pak ona bila $trourala, je David tjakaj pofl'al, inu je njo puftil vfvojo hifho pèrpelati (I, 173b); 3. inu kadar je bil mlad Méfiz prifhàl, je kraji kfmy si \edil k'jédi. kadar je pak kraji bil \edil na svoje mejJtu /.. J je lonatan gori vftal, de jeAbner fédil Saulu na ftran, inu fo Davida sgréfhili na njegovim mej f ti (I, 161b). Pri drugem zgleduje na dokončno dogajalno preseženost in z njo neaktualnost dejanja, izraženega s trovrati, istočasno opozorjeno s predpreteklikom in z dovršnikom, tvorjenim s predpono z-/s- v pomenu 'absolutna dovršitev dejanja'. Predpreteklik in predpone, ki kot sestavine dovršnih glagolov označujejo absolutno dovršitev dejanja, sestavljajo zaradi pogostega sopojavljanja trdno kombinacijo.
1.1.2 Ista pomenska vloga predpreteklika je pogosto uresničevana tudi v glavnih in prostih stavkih, le da jo je običajno treba preverjati v okviru širšega sobesedila. Npr.: 1. INu dokler je on fhe govuril, pole, tedaj je Iudas, téh dvanajft eden, prifhàl, inu shnym ena velika mnoshiza /. J inu ta ferratar je bil nym dal enu snaminje, inu je djal: Kateriga jeft kufhnem, taifti je (III, 17a); 2. inu samuel je bil
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
legel v 'Tempil tiga GOSPVDA, kerje Boshja Skrynja bila, prej dan je Boshja Lamp a vgafnila (I,150b). Tudi v vezalnem priredju je z rabo predpreteklika pri prvem členu daljšega, vezniško povezanega niza navadno poudarjen začetek novega dogajalnega sklopa. Npr.: RVben je pak bil vunkaj fhàl v'tem zhaffu pfhenizhne Shetve, inu je na/hal Dudaim na püli, inu je nje domou pèrnejfel fvoji Materi Lei (I, 19b).
1.2 V DB 1584 je predpreteklik pogost tudi v vlogi izražanja oddaljene preteklosti. Uresničujejo v različnih stavčnih tipih. S predpreteklikom je označeno dejanje ali sklop dejanj, ki so od opisovanega, strnjenega dogajanja odmaknjena bodisi le za nekaj let, za čas, ki ga zahteva izmenjava rodov, ali za cela stoletja. Npr.: 1. Ioas pak fe je vèrnil, inu je vsel is Benhadadove /.../roke, ta Méfta, katera je on is loahafove, njegoviga ozheta, roke bil vsel, s'bojom (I, 2 lib); 2. Inu David je fliàl tjakaj, inu je vsel Saulove kofty /.../od teh Purgarjeu v 'Gabesi v 'Gileadi (katere fo bny bily is Gaffe v'Bet Jani vkradli, kamer fo je bily Philifterji obe f sili, ta zhas, kadar so bily Philifterji Saula pobyli na tej Gorri Gilboa) inu je teifte od ünod fem gori pèrnejfel (I, 180a); 3. Inu ony fo vseli Abfaloma, inu fo gav'Gosdi vèrgliv'eno veliko jamo /.../Abfalom pak fi je bil en Steber gori po ftavil, dokler je fhe shiu bil (I, 178a).
1.3 Predpreteklik je kot izrazilo preddobnosti samo eno od sredstev za predstavljanje dogajalne zaporednosti v časovni perspektivi. Slednja je običajno bolj ali manj jasno nakazana že s samim sobesedilom, tu in tam pa k bolj plastični predstavitvi prispevajo tudi prislovna določila. V takih, posebnih primerih je bil predpreteklik neobvezno rabljen in pogrešljiv, kar dokazujejo zgledi z nadomestnim preteklikom. Npr.: 1. INu David je fhe vezh Shen inu ravenshen vsel v'Ierusalemi, potehmal, ker je iz Hebrona bil prifhàl, inu je njemu fhe vezh fynou inu hzhery bilu rojenu (I, 171a); 2. NAtu je Anna vftala, kadar je bila v'Sili odjedla inu pyla (I, 149a); 3. Inu zhes try dny, kadar Jim je fi bila rodila, je ona tudi rodila (I, 185a); 4. Moj Go f pud, my Jmo poprej bily lejjem doli prifhli Shpendjo kupovat, inu kadar Jmo bily v 'Ojhtarioprijhli, inu najha vrejzha odvesali, Pole, tu Jo bily vjakiga denarji osgoraj v Jvoim vrejzhi (I, 29a); 5. Kadar Jopa njega vji ty vidili, kateri Joga poprej snali, de je s 'temi Preroki prerokoval, Jo vji mej Jabo djali (I, 154b).
1.3.1 Vzporedne primere bi bilo mogoče navesti tudi za predpreteklik kot izrazilo davne preteklosti. Npr.: S. Duh Jtém vuzhy, de tu nej bil ta pravi Samuel, od kateriga potle Jtojy, de bi ga bila ta Zoperniza naprej perzoprala, sakaj Samuel je bil vshe sdaunaj poprej vmèrl (I, 166a).
1.4 Primerjava slovenskega prevoda z Lutrovim kaže, da je Dalmatin za izražanje pretekle preddobnosti v posameznih primerih uporabljal preteklik namesto predpreteklika v nemški predlogi. Nadomestljivost je razvidna tudi iz skladenjsko in vsebinsko docela enakovrednih primerov, v katerih sta tako Dalmatin kot Luter posegala po pretekliku. Pri časovnih odvisnikih so taki primeri redki, saj so sam stavčni tip, dovršni glagol in predpreteklik praviloma vzporedno nastopajoči elementi. Npr.:
1. DB 1584: KAdar je David v'Mahanaim prifhal, fo prinefli Sobi /.../ inu Mahir /.../ inu Barfilai /.../ Ouce inu Goveda, Syr, Davidu inu timu folku, kateri je pèr njemu bil, kjédi (I, 177b);
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
LB 1545: Da Dauidgen Mahanaim konten war / da brachten Sobi /.../ vnd ^ Machir /.../ schaf vnd rinder / kese zu Dauid vnd zu dem Volck das bey jm war zu N    essen (I, 603);
2. DB 1584: Inu kadar $ta doliprifhla na konez Méfta, je Samuel Saulu ^    rekàl (I, 154b);
O LB 1545: Vnd da sie kamen hin ab an der Stadt Ende, sprach Samuel zu
m    Saul (I, 522);
r* 3. DB 1584: Inu on je fturil, kar je GOSPVDVhudu dopadlu, kakör je njegou
O    Ozha Jtortf''(I,219b);
^ LB 1545 : Vnd thet das dem HERRN vbelgefiel / wie sein Vater gethan hatte
Z    & 736>-
^ 1.5 Med opazne vloge predpreteklika v DB 1584 se uvršča tudi izražanje
stanja. Zaznavno je v odvisnih (najpogosteje v predmetnem, načinovnem in N    prilastkovem odvisniku) ter v neodvisnih stavkih (zlasti v vezalnem priredju). Npr.: >     1. Onu je pak obuje bilu milu viditi, de je ta folk mej \abo le bil taku preltralhil, inu de je ta Vifhifar v 'taki veliki fkèrbi bil (II, 195b); 2. Inu pole, tuf o sgul Koprive gori bile, inu je polnu Offata ftalu, inu Syd le je bil podèrl (I, 325b). ^ 1.5.1 Vzporejanje slovenskega prevoda z nemškim prevodnim zgledom kaže,
7\ daje Dalmatin večkrat krenil po svoji poti in daje v nasprotju z Lutrom za izražanje ^    stanja raje izbiral predpreteklik kot druga sredstva. Npr.:
1. DB 1584: INu ta Shena je noter fhla k'Saulu, inu je vidila, de le je on bil ^    lilnu preltralhil, inu je djala k'nemu (I, 166b);
# LB 1545: VND das Weib gieng hin ein zu Saul / vnd sähe / das er seer
erschrocken war / vnd sprach zu jm (I, 164);
2. DB 1584: Inu Abraham je fvoje ozhy vsdignil, inu je v 'gledal sa fabo eniga ^    Ouna v 'enim tèrnji, de je bjl sa rüge obviHel (I, 14a);
^ LB 1545: Da hub Abraham seine Augen aufj7 vnd sähe einen Wider hinder
^    jm / in der Hecken mit seinen Hörnern hangen (I, 60).
1.6 Redkeje so zaznavni primeri, v katerih je predpreteklik služil Dalmatinu za označevanje sočasnosti dveh dejanj (1. in 2. zgled) oz. dejanja in stanja v preteklosti (3. zgled). Izjemoma gaje uporabil tudi ob dejanju, ki je v preteklosti sledilo drugemu (5. zgled), ali ob dejanju, kije zaključilo dlje časa trajajoče stanje (4. zgled). Npr.: 1. Inu kadar je on k'Iordanu bil prilhal, lo ty Iudoulki Moshje v'Gilgal bily prilhli, de bi doli fhli pruti Krajlu (I, 178b); 2. Sakaj kadar je Ablatar, AhiMelehou fyn, h 'Davidu béshal v 'Kegilo, je on Ephod labo doli bil nellel (I, 163a); 3. KAdar je pak Elisa Ipet v'Gilgal bilprilhàl, je bila dragyna v 'desheli (I, 204b); 4. Sakaj ony fo dvanajft lejt flushili Kedorlaomeru, ali v'tretymnajltim lejti, lo ony od njega bily padli (I, 8b); 5. Iesus je bil svejdil, de f o ga vunkaj pahnili (III, 53 a).
Če bi v primerih, kot je npr. kadar je on blisi Ieriha bil prilhàl, je en Slépez fedil pèr potu, inu je petlal (III, 42b), šlo za izpust enega izmed zaznavalnih glagolov, potem bi predpreteklik opravljal funkcijo izražanja preddobnosti. Ker zanesljive potrditve zanj ni, je predpreteklik najverjetneje uporabljen v redki in manj tipični vlogi označevanja sočasnosti. V njej je praviloma zamenljiv s preteklikom, vprašljiva
14
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
7 O dvovidskih glagolih pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prim. M. Merše (1995, 207-223).
pa je tudi ustreznost izbora vrste podredja, saj je s časovnim odvisnikom, ki navadno ločuje prej uresničeno od kasnejšega, hkrati opravljena večja zareza v dogajalni potek.
1.6.1 Tudi primeri rabe v časovnem odvisniku, kjer predpreteklik ne izraža pretekle preddobnosti, so se primerjalno z Lutrom izkazali kot Dalmatinova posebnost. Zaradi pogoste rabe oblike v tem stavčnem tipu sije tovrstne zglede mogoče razlagati kot avtomatizme, čeprav je pomenska vloga spremenjena. Npr.: DB 1584: Davidje trydejjeti lejt bil Jtar, kadar je bil Kraji po[tal, inu je krajloval JhtirideJJeti lejt (I, 170b); LB 1545: Dreissigjar war Dauidalt/da er König ward/ vndregirete vierzig jar (I, 577-578).
1.6.1.1 Na vezanost rabe predpreteklika na tip odvisnika kaže tudi obvestilno podvajanje, do katerega npr. prihaja zaradi hkratnega besednega in glagolsko-oblikovnega izražanja preddobnosti: Inu kadar je Iacob bil dokonjal te sapuvidi pruti [voim Otrokom, je on fvoje noge v 'kup djal (I, 33a).
1.6.2 V DB 1584 je predpreteklik le izjemoma rabljen v neposrednem razmerju s sedanjikom, še redkeje pa s prihodnikom. V tovrstnih primerih se mu je Dalmatin praviloma izogibal. Tudi nasprotje predpreteklik - zgodovinski sedanjik je redko, kar je hkrati odraz redkosti zgodovinskega sedanjika v DB 1584. Slednji je uporabnostno omejen predvsem namedbesedilne in robne opombe. Npr.: 1. danafhni dan vidio tvoje ozhy, de je GOSPVD danas tebe v'mojo roko bil dal, v'tej lami (I, 163b); 2. David dèrshy to prifego, katero je Ionatanu bil [turil (I, 180a).
1.6.2.1 Primer KAdar je on taku bil isguvoril, gre en lud tjakaj pred nyh vféh ozhima, inu offruje Malikom na Altar ju v 'Modini, kakor je Kraji bil sapovédal (II, 179b) kaže, daje bil z rabo predpreteklika na začetku in koncu povedi dosežen poseben stilni učinek. Vseh možnosti, ki jih je pri stopnjevanju stilne učinkovitosti ponujala doslednejša raba predpreteklika, pa Dalmatin ni izkoristil. V zgledu INu GOSPVD je obyjkal Saro, kakor je bil oblubil, inu je njej f tur il, kakor je govoril, inu Sara je pozhela (I, 13a) bi Dalmatin z vključitvijo predpreteklika tudi v drugi načinovni odvisnik stavkoma dal stilno učinkovitejši refrenski prizvok.
1.7 Dalmatin predpreteklika ni omejeval samo na rabo ob dovršnih glagolih, ampak gaje uporabljal tudi ob nedovršnikih: npr. ob govoriti, iti, piti, jesti, bežati, prebivati, kraljovati, zašpotovati, postiti se, prepirati se itd. Nekateri od njih sodijo v kategorijo pravih ali le potencialno dvovidskih glagolov.7 Pri dvovidskih glagolih je s predpreteklikom praviloma poudarjena do vršna uresničitev. Npr.: Natu je Paulus te Moshe k'febi vsel /.../inu je Jhal v 'Tempel, inu Je je pujtil viditi, koku je on dèrshal te dny tiga ozhijzhovanja, dokler je sa vjakiga mej nymi Offer bil offral (III, 74a).
V posameznih primerih je trajanje dejanja natančneje določeno z bližnjim sobesedilom, drugje pa prav tako s sobesedilom pokazano, daje nedovršni glagol rabljen dovršno. Kadar so v časovnem odvisniku v predpretekliku uporabljeni nedovršni glagoli, je z vrsto odvisnika, dogajalnim zaporedjem, z izbrano časovno glagolsko obliko, včasih pa tudi z ustreznim prislovom jasno pokazana preddobnost sicer trajajočega ali ponavljajočega se dejanja. Slednje seje po dogajalni logiki ne
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
glede na čas trajanja moralo končati pred nastopom naslednjega dejanja. Npr. : KAdar ^    f0 Ie Pak dolgu bily prepirali, je Petrus gori v/tal, inu je djal k 'nym (III, 70a). N 1.7.1 Primerjava z Lutrom kaže glede rabe predpreteklika ob nedovršnikih
dokajšno mero skladnosti. Odstopanje je opazno le pri glagolih rekanja, ki jih je ^ Dalmatin z ozirom na glagolski vid pogosto zelo približno prevajal. Isti glagol iz O Lutrove predloge je pogosto preveden z vidsko različnimi slovenskimi ustreznicami: cz* sprach - je djal, und sprach - inu je rekàl, gesagt hatte - je pravil Prav vidski r* popravki pa so pogosto ozko vzročno povezani z uvajanjem ali opuščanjem O predpreteklika. Iz vzporejanja obeh Dalmatinovih izdaj Mojzesovega Peteroknižja8 ^ in iz primerjave Dalmatin - Luter je jasno vidno opuščanje predpreteklika ob 2    nedovršnikih v DB 1584. Npr.:
^ 1. DB 1584: Inu Bug je gori Jhàl od njega, od tiga mej/ta, na katerim je
shnym govoril (I, 23a); N LB 1545 : Also fuhr Gott auff von jm / von dem Ort / da er mit jm geredt hatte
>    (1,90);
2. DB 1584: Inu Bug je fedmi dan shegnal, inu ga je pofvetil, satu, ker je on *~<    na taiftipozhival, od vJV/f \vojh del (I, 2a);
r^ LB 1545 : Vnd segnete den siebenden Tag vnd heiligt jn / darumb / das er an
dem selben geruget hatte von allen seinen Wercken (1,27). *~* 1.7.2 Nedovršniku v predpretekliku seje Dalmatin nekajkrat izognil z do vršnim
razumevanjem pri Lutru uporabljenega nesestavljenega glagola ali s preprostim ^ odmikom od prevodne predloge v obliki vidskega popravka, ki ga razkriva raba #     predponskega dovršnika. Npr. :
1. DB 1584: Inu David je nje pobil /.../ de nyh obedàn nej vbéshal, kakor le
fhtiriftu Hlapzhizhou, kateri [o bily na Kamele [kozhili, inu vbéshali (I, 167a); ^ LB 1545: VND Dauid schlug sie /.../ das jr keiner entran / On vierhundert
^    Jüngelinge / die fielen auff die Kamelen / vnd flohen (I, 567); ^ 2. DB 1584: Inu kadar je Boas bil odjédel inu pyl, je njegovu ferce dobre
volepoftalu (I, 148a);
LB 1545 : Vnd da Boas gessen vnd getruncken hatte / ward sein hertz guter
dinge (I, 502).
1.8 DB 1584 in LB 1545 se glede rabe predpreteklika v preverjenem besedilu skladata le v dobri polovici primerov. Najmanjša stopnja ujemanja je zaznavna v časovnih odvisnikih (slaba četrtina primerov) ter v glavnih in prostih stavkih, kjer je ujemanje polovično.
1.8.1 Dalmatin je uporabljal predpreteklik pogosteje in bolj dosledno kot Luter. Zanj seje običajno premišljeno odločal. Kot sredstvo za izražanje preddobnosti gaje
Primerjava prve in druge Mojzesove knjige iz leta 1578 z ustreznimi odlomki v Bibliji je pokazala, daje popravkov, ki zadevajo predpreteklik, zelo malo (5 primerov). Dalmatin je v Bibliji z redkimi dodatnimi primeri predpreteklika le dopolnjeval že ustaljeno rabo v stavčnih tipih. V DB 1584 je predpreteklik dosledneje rabljen ob dovršnikih. Npr.: DB 1578: INV GOSPVD ie obiskal Saro, kakor ie bil gouoril, inu je nei f turil, kakor ie bil gouoril (17a); DB 1584: INu GOSPVD je obyfkal Saro, kakor je bil oblubil, inu je njej f turil, kakor je govoril (I, 13 a).
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji_
uvedel takrat, kadar dogajalno zaporedje iz sobesedila ni bilo povsem jasno razvidno in bi bilo pretekli dejanji možno razumeti kot sočasni. Na obratne primere opuščanja predpreteklika, če je bila preddobnost enega dejanja razvidna iz sobesedila, je bilo že opozorjeno. Npr.:
1. DB 1584: Tiga GOSPVDA Duh pak je bilprozh fhàl od Saula, inu en hud Duh od GOSPVDA je njega filnu nepokojniga delal (I, 158b);
LB 1545: DER GEIST ABER DES HERRN WEICH VON SAUL / vnd ein böser Geist vom HERRN macht jn seer vnrügig (I, 537);
2. DB 1584: Inu Israelfki Krajl je premejnil fvoj gvant, inu jé /hal v'boj. Syrers ki Krajl pak je bil sapovédal tém Vif him zhes fvoja Kulla /.../ inu je djal (I, 201a);
LB 1545: Der könig Jsrael aber verstellet sich auch / vnd zoch in den streit. Aber der König zu Syrien gebot den Obersten vber seine wagen /.../vndsprach (I, 680).
Predpreteklik je »sistemsko« rabljen tudi takrat, kadar seje Dalmatin odločil za večjo ali manjšo prevajalsko svoboščino v odnosu do Lutra, bodisi daje namesto Lutrove imenske besedne zveze uporabil odvisnik ali če je premi govor preoblikoval v odvisnega. Npr.:
1. DB 1584: TEdajje Ioab tjakaj poflal, inu je puftil Davidu povedati, vfe kar le je bilu v'boju pèrgudilu (I, 173b);
LB 1545: DA sandte Joab hin vnd lies Dauid ansagen allen Handel des Streits (I, 588);
2. DB 1584: V Tem fhtiriftu inu offemdeffetim lejti, od tiga kar lo Israelfki otroci is Egyptoufke Deshele, vunkaj bily fhli /.../je on sazhel GOSPVDV hifho sydati(l, 186a);
LB 1545: JM VIER HUNDERT VND ACHZIGSTEN JAR NACH DEM Ausgang der kinder Jsrael aus Egyptenland/.. ./ward das Haus dem HERRNgebawet (I, 633);
3. DB 1584: KAdar fo pak letu Davidu bily povedali, de Vria nej bil tja doli fhàl v'fvojo hifhoje David k'njemu djal (I, 173b);
LB 1545: DA man aber Dauid ansagt / Vria ist nicht hin ab in sein Haus gegangen / sprach Dauid zu jhm (I, 587).
1.8.1.1 Dalmatin je pri označevanju sklopa dejanj iz bolj ali manj odmaknjene preteklosti včasih doslednje uporabljal predpreteklik kot Luter. Spet drugje je bil manj dosleden, saj je na časovno odmaknjenost dogajanja pokazal le s predpreteklikom ob prvem dej anj u. Npr. :
1. DB 1584: Inu David je fhàl tjakaj, inu je vsel Saulove kofty /.../ od téh Purgar j eu v 'Gabesi v 'Gileadi (katere [o ony bily is Gaffe v'Betfani vkradli, kamer fo je bily Philifterji obefsili, ta zhas, kadar fo bily Philifterji Saula pobyli na tej Gorri Gilboa) inu je teifte od ûnod fem gori pèrnejfel (I, 180a);
LB 1545 : Vnd Dauidgieng hin vnd nam die gebeine Saul /.../von den Bürgern zu Gabes in Gilead (die sie von der gassen Bethsan gestolen hatten /dahin sie die Philister gahenget hatten /zu der zeit / da die Philister Saul schlugen auff dem berge Gilboa) vnd bracht sie von dannen er auff(l, 613);
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
2. DB 1584: Kadar je pak Ioab inu v Ja vojfka shnym bila prifhla, je bilu njemu povédanu, de je Abner, Nerou Syn, h 'Krajlu bil prifhàl, inu de ga je on od lebe pultil, de je s'myrom prozh Jhàl (I, 169b);
LB 1545: Da aber Jo ab vnd das gantze Heer mit j m war komen / ward j m angesagt /das Abner der son Ner zum Könige komen war/vnd er hatte jn von sich gelassen / das er mit friede war weggegangen (I, 575).
Za razliko od Lutra Dalmatin tudi nekaterih prirednih zvez ni v celoti zajel s predpreteklikom. Z njim je večkrat časovno »izpostavljen« le prvi člen dogajalne verige. Postopek se pretvarja v pravilo pri drugem glagolu rekanja, če gaje Dalmatin razumel kot napoved premega govora. Npr.:
1. DB 1584: Sakaj Erodesh je billoannela vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, savolo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, S'hene (III, 10a);
LB 1545: Denn Herodes hatte Johannem gegriffen/gebunden vnd in das Gefengnis gelegt / von wegen der Herodias / seines bruders Philippus weib (III, 1994);
2. DB 1584: PO tém je Ierobeam s'ovfem folkom k'Rehabeamuprifhàl na tretji dan, kakor je Kraji bil rekàl, inu je djal (I, 192b);
LB 1545: ALso kam Jerobeam sampt dem gantzen volck zu Rehabeam am dritten tage / wie der König gesagt hatte/vnd gesprochen (I, 654).
1.8.2 Določene tendence se nakazujejo tudi pri opuščanju predpreteklika iz Lutrove predloge in pri njegovem nadomeščanju s preteklikom. Pokazano je bilo, da se mu je Dalmatin rad izogibal ob nedovršnih glagolih. Opazno je tudi nadomeščanje ob sedanjem času ter raba preteklika, če gre za izražanje sočasnih dejanj. Toda večje doslednosti ni niti v enem niti v drugem primeru, saj je predpreteklik večkrat zapisan tudi ob sedanjem času, uporabljen pa je tudi za izražanje pretekle istodobnosti. Npr.: DB 1584: left hozhem Iuda tudi f pred moj ga oblizhja djati, kakor fim Israela prozh djal, inu hozhem letu Méftu savrézhi, kateru lim isvolil (I, 218b); LB 1545: Jch wil Juda auch von meinem Angesicht thun / wie ich Jsrael weggethan habe / vnd wil diese Stad venverffen, die ich erwelet hatte (I, 734).
Razlog za opustitev predpreteklika predstavlja tudi skladenjsko preurejena pripoved, ki ji ustreza preprostejša časovna slika. Dalmatin se mu je izogibal tudi tako, daje namesto aktiva pri Lutru uporabljal pasiv. Npr.:
1. DB 1584: INu Davidje Ihàl tja zhes na üno Itran, inu je ftopil na vèrh te Gorre(l, 165a);
LB 1545: DA nu Dauid hin über auff jenseid komen war / trat er auff des Berges spitzen (I, 560);
2. DB 1584: Vlutru pakje lonatan vunkajfhàl na pule, kamer je Davidu bilu poltaulenu (1,161b);
LB 1545: DES morgens gieng Jonathan hinaus auffs feld / dahin er Dauid bestimpt hatte (I, 548).
Nekaj primerov kaže, da Dalmatin Lutru iz oblikovnega razloga ni mogel slediti, saj predpretekliku glagola sein 'biti' lahko v slovenskem prevodu ustreza le preteklik glagola biti. Npr.: DB 1584: Inu Amrije fturil, kar je GOSPVDV hudu dopadlu, inu je bil hujfhi, kakor vfi, kateri l o pred nym bily (I, 196a); LB 1545: Vnd
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
Amri thet das dem HERRN vbel gefiel / vnd war erger / denn alle die vor jm gewesen waren (I, 665).
1.8.3 Dalmatinov in Lutrov prevod biblije se glede rabe predpreteklika preveč razhajata, da bi bilo obliko, kije prepričljivo včlenjena v Dalmatinov časovni sistem, mogoče opredeljevati kot kalkirano. Zelo pogosto pojavljanje v časovnem odvisniku daje slutiti zakoreninjenost v živem govoru.
2 Ugotavljanje razvojnih sprememb v rabi predpreteklika je potekalo na osnovi primerjave Dalmatinovega in Japljevega biblijskega prevoda.
Preverjanje rabe predpreteklika v prvem katoliškem ali »Japljevem prevodu biblije« je pokazalo precejšnje odstopanje od Dalmatinove prakse.
2.1 Prva značilnost, ki jo je opazila že M. Hajnšek (1962/63,242),9 je močno zmanjšano število zapisov. Primerjava zastopanosti predpreteklika v Dalmatinovem in Japljevem prevodu prvih dveh Mojzesovih knjig kaže številčno razmerje 3 : 1 (natančno 287 : 93). Še bolj skopa raba je značilna za Japljev in Šrajev prevod štirih Bukev od krajlov (600 : 30), kar kaže, da seje odnos do predpreteklika spreminjal celo znotraj samega katoliškega prevoda, odvisno od naravnanosti in ustvarjalnega deleža prevajalcev, ki so poleg Japlja še sodelovali.10 Komaj polovico Japljevih zapisov predpreteklika se ujema z Dalmatinom glede pojavnega mesta, povsem skladnih primerov pa tudi med temi ni veliko. Razlogov za opuščanje predpreteklika je bilo več.
2.1.1 Številni primeri preprostega nadomeščanja s preteklikom kažejo, da predpreteklik Japlju ni bil več potrebno, ampak le še eno od sredstev za izražanje pretekle preddobnosti. Npr.: DB 1584: Kadar [e je vshe Noah bil obudil od Ivojga Vina, inu je svejdil, kaj je njegou man[hiSyn bil njemu [turil,je on djal (I, 7a); JB 1791 : Kadar [e je pak Noe is pyano[ti sbudil, inu je svejdil, kaj je njegov mlajlhi lyn njemu $ tur il, Je rekàl (I, 32).
2.1.2 V Japljevem biblijskem prevodu je na redko rabo predpreteklika nedvomno vplivala tudi močna zastopanost zgodovinskega sedanjika v pripovedi. Pogosto uporabljeno nasprotje preteklik - zgodovinski sedanjik kaže, daje vlogo predpreteklika v časovnem sistemu prevzel preteklik. Npr.:
1. DB 1584: Inu kadar Jo bily odjédli, fo vftali, inu fo toifto nuzh fhli (I,
166b);
JB 1802: Kadar Jo ty odjedli, vftanejo, inu gredo zelo toifto nozh (II, 136);
2. DB 1584: KAdar fo pak tyv'Iabesi, v'Gileadi, ßifhali, kaj Jö Philifterji Saulu bily Iturili, fo fe vsdignili /.../ inu fo fhli vfo nuzh (I, 168a);
JB 1802: Kadar svedô ftanùvàvzi v'Jabes Galaad, kar Jö Filiftéjzi Saulu Iturili, Se vsdignejo /.../ inu zelo nôzh gredô (II, 145-146).
9 Pred njo je nanjo opozoril že Breznik (1917, 342), za njo pa v razpravah, citiranih v drugi
opombi, M. Orožen (1984, 166-168; 1984/85, 222). 10Na Japljev izbor drugega prevodnega zgleda opozarja Breznik, ki pravi: »Glavna skrb mu
je bila, daje verno podal to, kar je bilo v Vulgati« (1928, 79).
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
2.1.3 Tehten razlog za opuščanje predpreteklika so tudi Japljeve skladenjske preureditve besedila. S pogostim razvezovanjem Dalmatinovega časovnega podredja v vezalno priredje, ki že samo nakazuje logično zaporedje dogodkov, seje izgubljal tudi predpreteklik. Postopek je bolj opazen v prevodu Knjig kraljev, kjer sta se od številnih Dalmatinovih primerov predpreteklika v časovnem odvisniku ohranila le še dva, kar je treba pripisati tudi pogosti zamenjavi skladenjskega vzorca. Npr.: DB 1584: Inu kadar je on bil isprerokoval, je on prifiial na to viffokoto (I, 154b); JB 1802: On je pak prerokùvâti jenjal, ter je prifhal na vifozhino (II, 40).
Včasih seje Japelj s skladenjskimi poenostavitvami, ki so odraz drugačnega prevajalskega pristopa, izognil že sami možnosti rabe predpreteklika. Npr.:
1. DB 1584: Inu fo pobrali, kar je bilu o\talu Kofceu, dvanajft polnih Korb (III, 10a);
JB 1808: Inu fo pobrali ostanke tih kofzov dvanajft kofhôv pôlnih (IX, 66);
2. DB 1584: Te Babe pak fo fe Boga bale, inu néfo fturile, kakör je nym Egyptou$ki Kraji bil rekàl (I, 34a);
JB 1791 : Babize pakfo feBogâ bale, inu nifo fturile po sapovèdi Egyptov$kiga Krajlad 221);
3. DB 1584: INu ona fta flifhala fhtimo GOSPVDA Boga, kir je hodil v 'tém Vèrti, kadar je dan hladan bil portal (I, 3a);
JB 1791 : Inu kadar fta flifhala glafs Gofpôd Bogâ, de je pèr hladu po poldan v 'Vèrti fe fprehajal, fta fe /.../fkrila (I, 10).
2.1.4 Opazna značilnost Japljevega prevoda je, daje stanje pogosto izražal z deležniki in nedovršnimi glagoli, le redko pa s predpreteklikom. Npr.:
1. DB 1584: Pèrgudilu fe je, de fim prifhàl na te Gorre Gilboa, inu pole, Saul le je bil nalegèl na Ivoj Shpejs, inu Kulla inu Iesdizifo sa nym hiteli (I, 168b);
JB 1802: Naklüzhilu fe je meni, de fim na gorrô Gelboe prifhàl, inu Saul je na Ivo jim mézhi llonil; vosovipak, inu kojnikifo fe k'njemu bi is hali (II, 148);
2. DB 1584: Inu njegovi Bratje néfo mogli njemu odgovoriti, taku l o le bily prel tra Jh ili, pred niegovim obrasom (I, 30a);
JB 1791 : Ti bratje nifo mogli odgovoriti odprevelikiga Itrahu vlipreltralheni (I, 192).
Predpretekliku kot sredstvu za izražanje časovnega zaporedja dveh preteklih dejanj seje Japelj izogibal tudi z vključevanjem ustreznega prislova ali z deležnikom na -oč.11 Npr. :
1. DB 1584: inu je nje s'témi imeni imenoval, s 'katerimi je nje njegou Ozha bil imenoval (I, 16b);
JB 1791: inu jih je ravnu s'tim imenami imenoval, s'katerimi jih je poprej njegov ozhe imenoval (I, 100);
11 M. Orožen posebej omenja Japljevo tendenco skrajševanja dveh glagolov rekanja z uvedbo deležnika -oč/-eč (1984, 168). Jesenšek ob deležjih in deležnikih na -ozh/-ezh v Japljevem prevodu Nove zaveze sicer ugotavlja, da so se ohranili »le še kot kliše svetopisemskega jezika ali zaradi vplivov starejših slovenskih predlog« in daje bilo izražanje z njimi Japlju tuje (1991, 134). Kot pogosteje uporabljani skladenjski kondenzator pa omenja nedoločnik (1991, 135).
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
2. DB 1584: Inu on je prifhàl na üno ftran Morja/.../ Ondifta dva s'Hudizhi obfedena pruti njemu pèrtekla, ta $ta bila is Mèrtvazhkih grobou prifhla (III, 6b);
JB 1800: Inu kadar je on prifhàl na uno ftran morja/.../ fta njega frezhala dva obfedena ispokopali$h prideôzha (IX, 33).
2.2 Primeri rabe predpreteklika pri Japlju kažejo, da ga je za razliko od Dalmatina skoraj dosledno uporabljal ob dovršnih glagolih. Gradivo izpričuje kot edino izjemo le rabo ob glagolu iti, pa še ta je največkrat rabljen dovršno. Neredki so primeri, ko je Japelj nedovršni ali dvovidski glagol iz Dalmatinovega prevoda nadomestil z njegovim dovršnim nasprotjem ali z dovršnim sinonimom. Celo takrat, kadar sobesedilo jasno kaže, daje Dalmatin nedovršni glagol rabil dovršno, seje Japelj izognil sleherni dvoumnosti s tem, daje dovršnost glagola poudaril s predpono. Nadomeščanje nedovršnega glagola z dovršnim parom je mogoče opazovati tudi v primerih, ko je predpreteklik uporabljen kot izrazilo oddaljene preteklosti. Tovrstno naravnanost potrjujejo tudi primeri, v katerih se je Japelj odločil za drugačno predstavitev dejanja kot Dalmatin. Če je dejanje v nasprotju s protestantsko predlogo predstavil kot še trajajoče, seje avtomatično izognil tudi predpretekliku. Npr.:
1. DB 1584: inu vfa mnoshizaIsraelfkih otrukjeprifhla v 'Pufzhavo Sin/.../ napetnajfti dan drusiga Méfza, po tém zhaffu, ker Jo ony bily is Egyptou^ke deshele [hli (I, 45a);
JB 1791: inu vfa mnôshiza Israelfkih otrôk jeprifhlâ v'pufhavo Sin /.../ na petnajfti dan tiga drugiga mefza, po tem, kadar Jo bily is Egyptov$ke dèshele van odlhli (I, 283-284);
2. DB 1584: Taku je bilu Pharaonovu ferze obtèrpnenu, de Israelfkih otruk nej puftil, kakör je GOSPVD sku$i Mose^a bil govoril (1,40b);
JB 1791 : Inu njegôvu /.. ./ferzeje okamnelu, inu zhe dalej vezh otèrpnelu: inu on Israelfkih otrôk ny proz h puftil, kakor je bil Gofpöd $kusi Mojsefa sapovedal (I, 256);
3. DB 1584: INu kadar je Pharao blisikfnym bil pèr$hàl,fo Israelfki otroci fvoje ozhy gori vsdignili (I, 44a);
JB 1791 : Inu kadar [e je Pharao pèrblishoval, fo Israelfki otrozi ozhy gori vsdignili (I, 276).
2.3 Dalmatinova shema porazdelitve predpreteklika po stavčnih tipih ostaja pri Japlju v osnovi nespremenjena, le daje število najdenih primerov povsod precej skromnejše. Pogosteje je uporabljan v odvisnih in redkeje v neodvisnih stavkih. Še vedno je bil živ v časovnih odvisnikih, čeprav je v nasprotju z DB 1584 rabljen dokaj neobvezno. Japelj gaje nekajkrat vpletel v tiste časovne odvisnike, ki so skupaj z glavnim stavkom nastali s preureditvijo Dalmatinovega vezalnega priredja. Seveda je tovrstnih primerov spreminjanja skladenjske urejenosti veliko manj kot že omenjenih obratnih. Npr.: DB 1584: Inu Moses je J/îà/ od Pharaona is Mé$ta vun, inu je fproftèrl fvoje roke pruti GOSP VD K (I, 40b); JB 1791 : Inu kadar je bilMöjses od Pharaôna is me[ta vùn prifhal, je roke pruti Gofpôdu gori vsdignil (I, 255-256).
2.4 Sestav pri Dalmatinu opaženih pomenskih vrednosti predpreteklika ostaja pri Japlju kljub skrčeni rabi oblike neokrnjen. V Japljevem preurejenem časovnem
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
w sistemu predpreteklik ni imel več trdnega položaja. Kot opisni čas njegovi
^ ekonomičnejši jezikovni strukturi ni najbolje ustrezal. Postal je drugotno sredstvo
N tako v osnovnih vlogah izražanja pretekle preddobnosti in davne preteklosti kot tudi
^ pri drugih izraznih možnostih. Japelj se je obliki neredko izognil s sobesedilnimi
^ spremembami, za opredeljevanje razmerij med dejanji pa je močneje izrabljal vidska
O nasprotja. Japljeva raba na prelomu 18. in 19. stoletja izpričuje izrazito težnjo po
C/3 ustalitvi predpreteklika ob dovršnih glagolih, hkrati pa napoveduje nadaljnje krčenje oblike.
w
^ Viri in literatura
BOHORIČ, A. 1584, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg. N    BREZNIK, A. 1917, Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«, Dom in svet 30, > 170-174, 225-230, 279-284, 333—347.
hö    BREZNIK, A. 1928, Japljev prevod sv. Pisma, Časopis za jezik, književnost in zgodovino 7, 77-107.
œ DALMATIN, J. 1578, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, T, Ljubljana.
™    DALMATIN, J. 1584, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga
Teftamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, 1968. w    HAJNŠEK, M. 1962/63, Pluskvamperfekt v slovenski knjigi, JiS 8, 240-245.
JAPELJ, J. in sodelavci 1784-1802, SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA
TESTAMENTA. 1-10, Labaci. ^    JESENŠEK, M. 1991, Razlikovalni skladenjski vzorci vzhodnoslovenskega in ^ osrednjeslovenskega knjižnega jezika, Zbornik Slavističnega društva Slovenije,
^ Sedemdeset let slovenske slovenistike, Zborovanje slavistov ob stoletnici
^ rojstva Frana Ramovša, Ljubljana 1990, Ljubljana, 1991, 129-141.
KOLARIČ, R. 1971, Die Sprache in Adam Bohoričs Arcticae horulae, Adam Bohorič,
Arcticae horulae, Wittenberg, 1584, II. Teil: Untersuchungen, München, 29-
82.
LUTHER, M. 1545, Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg, 1545. Deutscher Taschenbuch Verlag, München, 1974.
MERŠE, M. 1993, Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled. Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11. -13. X. 1989. u Zagrebu. Zagreb, 227-235.
MERŠE, M. 1995, Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibelübertragung. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Trüber und seine Zeit. München, 492—510.
MERŠE, M. 1995, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana, 420 str.
22
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
NOVAK, F. 1986, Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana, 99-110.
OROŽEN, M. 1984, Gramatična in leksikalna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japljevem prevodu biblije (1584-1784-1802), Protestantismus bei den Slowenen. Protestantizem pri Slovencih. Wien, 153-179.
OROŽEN, M. 1984/85, Smernice knjižnega jezikovnega razvoja od Jurija Dalmatina do Jurija Japlja (1584-1784), JiS 30, 217-223.
OROŽEN, M. 1986, Stilni problemi Trubarjevega jezika. SSJLK22, 21-41.
POGORELEC, B. 1960/61, O pluskvamperfektu v knjižni slovenščini. JiS 6, 152-160.
POHLIN, M. 1768, KRAYNSKA GRAMMATIKA, Laybach.
POHLIN, M. 1783, KRAYNSKA GRAMMATIKA, Zweyte verbejjerte Auflage, Laybach.
TOPORIŠIČ, J. 1976, Slovenska slovnica, Maribor.
TOPORIŠIČ, J. 1984, Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah, SSJLK20, 189-222.
TOPORIŠIČ, J. 1987, Zimske urice, prva slovenska slovnica, Adam Bohoricz, Arcticae horulae succisivae, Zimske urice proste, Maribor, 281—328.
Krajšave
DB 1578 - J. Dalmatin, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, 1578
DB 1584 - J. Dalmatin, BIBLIA, 1584
JB 1784-1802 - » Japljeva Biblija« (to je prvi celotni krščanski svetopisemski prevod,
ki gaje oskrbel J. Japelj s sodelavci) JiS - Jezik in slovstvo LB 1545 - M. Luther, Biblia, 1545 SR - Slavistična revija
SSJLK - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
The Past Perfect Tense in Dalmatin's Bible
The Past Perfect Tense was a significant component of Dalmatin s tense system, as proved by its frequent use in his 1584 Bible (3004 entries).
Dalmatin used the Past Perfect most frequently to express past anteriority, less, but still noticeably, to express remote past and states. Simultaneity or even posteriority are too rare to be regarded as typical. Examples from the 1584 Bible show quite convincingly that the Part Perfect rarely had only a temporal function. Among the secondary, contextually determinedfunctions were: to indicate entrance
Majda Merše: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji
into a new set of events, to bring out the event that goes furthest back into the past, to emphasise a relation between events (e.g. cause-effect, order-performance, etc.).
In Dalmatin's 1584 Bible, the Past Perfect features in various types of sentences. The most frequent are its uses in time clauses, but it is quite common also in other types of dependent clauses (especially in object clauses, attributive clauses and adverbial clauses of reason). In independent clauses it is less frequent, restricted mainly to its use in coordinated and causal compound sentences. Even less frequent it is in simple sentences, where the time relation to another verbal event goes beyond sentence borders. Mostly it is used with perfective verbs, although there are also instances of its use with imperfective verbs.
A comparison between Dalmatin 's 1584 Bible and Luther's 1545 Bible shows that Dalmatin followed Luther in the use of the Past Perfect in only about a half of the cases. His translation departed from Luther's text in either using or non-using the form, in most cases depending on syntactic rearrangements of the text and a changed interpretation of a chain of events. The smallest degree of agreement is found in adverbial clauses of time, in compound sentences and in simple sentences. The following tendencies appear: when compared to Luther, Dalmatin preferred the Past Perfect over other linguistic means to express a state, but he avoided it with imperfective verbs, when a past event was directly related to events in the present, or for events in a simultaneous time relation. Closely related to either introducing or abandoning the Past Perfect are also aspectual changes.
To see how the use of the Past Perfect in Slovene changed over centuries, Dalmatins 1854 translation of the Bible was compared with Japelj's translation from the turn of the 18th century. In Japelj's rearranged tense system, the Past Perfect no longer had such a firm position. As a descriptive tense, it was no longer suited to Japelj's more economical language structure. It only played a secondary role, both in the basic temporal function of expressing past anteriory as well as in its other semantic values. Japelj tended to avoid using it by having recourse to changes in the context and giving preference to aspectual oppositions for expressing relations between events. His use testifies to a strong tendency in his time to associate the Past Perfect strictly with perfective verbs, forecasting further decrease of its use.