štev. 21 Lienz, XtTisv^1-t mmmmka s Te dni bi,stoike slovenska bvgnnska t občuti o= 1 rm^n rvO-npftVp misije ggi pOHlGC be« v Brai^^tu- v šča po Koroškem poseben odposlanec papeške misije za pomoč be guncem in izgnancem. Ta misija ima svoj sedež Nemčiji in ji načeluje'nadškof Carl o Chiarlo, V njej je za vsa« ko narodnost poseben zastopnik, ki je vzet iz dofične narod« nosti some, da tako bolj razume težave in potrebe, svojih so« narodnjakov-beguncev, Slovence zastopa v tej misiji preč. gosp, p.Ždbert Jakob, D,J,, ki je med nami dobro znan po svojem po« žrtvovalnem delu v Ljubljani kot voditelj duhovnih vaj in kot IT' 0 •urednik Glasnika, Srca Jezusovega. Kor je sam begunec,- begunske težave še bolje razume. Prišel je med nas, da se na Rastne oči in ušesa prepriča, kako živimo in svetemu očetu poroča o naših težavah. Prihod člana papeške misije med nas nam daje zadoščenje in priznanje, da smo prav ravnali, ko smo se borili proti komunizmu. Gaj smo s tem izpolnjevali navodilo sv.opata pape« ža Pija 21,, ki jih je v svoji okrožnici Divini Eedemptoris tako jasno začrtal.” Ge je sveti oče Pij,- XI. v svoji okrožni« ci o obnovi družabnega reda zapisal s "Nihče ne more biti ob « enem katoličan in socialist’ 5 -"potem, velja to -tako nam je poudaril naš pr e vzvišeni g.škof dr.Gregorij Rožman v svojem pastirskem pismu - še mnogo bolj za brezbožni komunizem in moramo postaviti to čisto jasno in določno načelo:” Nihče ne mora biti obenem katoličan in komunist”, Ali katoličan, ali komunist, oboje hkrati ne more nihče biti?" Brezboštvo in vera v Boga sta nerazdružljiva kakor ogenj in voda. . In še tole je zapisal papež Pij .21. t" Prav v. nobeni reči ne bo s komunizmom sodeloval, komur je mar krščanske kulture. ”Mi smo se teh navodil sv, očeta držali in rajši vse zapusti PL, ter se podali v negotovost begunstva, kot pa da bi postali nauku sv. očeta nezvesti. Prihod papeževega-odposlanca pa nam daj e tudi tolažbe, ko vidimo, da v begunstvu nismo osamljeni ,marveč da sam oče krščanstva in Kristusov namestnik na zemlji misli na nas in nas skuša v našem trpljenju tolažiti. ' Njegov obisk nas pa trudi napolnjuje s ponosom ? da smo člani katoliške Cerkve, najmočnejše svetovne organizacije, ki svojih trpečih članov v nesreči ne pozabi, marveč jim skuša duhovno in materielno pomagati. Ko člana papeške misije v svoji sredi toplo pozdravlja« no, ga iskreno prosimo, naj svetemu očetu izrazi našo srčno • uvalež&ost za njegovo veliko skrb za trpeči slovenski narod, m mu sporoči naše zagotovilo, da smo pripravljeni rajši vso 3tev 0 21 pretrpeti, kot pa božni komunizem iztrgati iz src — Domači glasovi,26.XI,1945. —- da bi zatajili vero svojih očetov. ki slovenskega naroda V — Str, 2 jo hoče brez Sveta Cerkev se je v vseh časih zavedala, da krščanstvo, ki ne kaže in se ne razdaja v ljubezni, je krščanstvo brez duše. Zgodovina katolištva je naj lepša pesem ljubezni. Bila je zapisana s krvjo, njeni'zvoki so bili iz gorečnosti apostolov, za njimi so jo znova peli rod za rodom nešteti moški in zenski ro « do vi in ustanove, kve posvetili samo’ človeštva. Mogli bi ki so se po havdihnjenju in zdravljenju najbolj različnih ran pod vodstvo, Cer« narisati toliko debelih zvezkov, obupane ga kolikor je ki so se v vsaki dobi in. so mogli pomagati in najbolj strašnim oblikam bede, Ysak izmed teh zvezkov bi -bil kakor granitea spomenik ne« v eni j iv e slave za katoliško Cerkev, ki je izmed vseh ustanov edina, k- bilo in jih je še ^katoliških ustan.ov, pri vseh narodih žrtvovali do konca za vsem, tudi najbolj težkim boleznim sapusča v zgodovini neizbrisne sledove tiste ljubezni ki ne resuje sega s svojo prenovitveno močjo staja včasih celo radost in pot lakote, bolečine in nesreče, marveč papeže, samo teles žrtev tudi'v duše, da jim trpljenje po« do j una š k e s ve to s ti , „_ M , - v , „ -■ bobi ki so prav za potrebe tistih časov od Boga poslani, I Božja Previdnost, ki sv »Cerkev vodi, ji daje v vsak LJUBEZEN, LJUEEZStf l 0 materi se ega sv,očeta Pija XII* je zapi* sal njegov živijenjepisec Walteri” Bile so v Himu bolj bogate gospe kakor Virginija Pacceli, toda v dobredel« nosti večje od nje ni bilo nobene,” Po čudovito dediščino srca za trpečega človeka je nosil sedanji sv»oče s seboj na vseh prejšnjih službenih mestih, v najvišji meri pa jo kaže .na papeškem prestolu, V nagovoru 'l3»marca 1^40 je poudaril;” Ker je svet prezrl ljubezen,, je izgubil mir in ga ne bo našel ? dokler ne bo na ne ob« hodno potrebnih temeljih pravičnosti ustoličil zopet ljubezen,” V vseh njegovih govorih je največ časa odmerjenega ljubezni, BESEDAM SLEDIJO DEJiHJA. Kakor je . Jeztis nekdaj v Palestini učil ”Bog m delal dobro, tako tudi sv.oče, mi je prižgal v srcu utripe očetovstva za ves svet”, je izjavil v svojem prvem papeškem, govoru? in resnično je vse njegovo živi je« nje prepolno dobrih del za Cerkev in vse človeštvo»Sedanje olove« štvo se mu zdi kakor ubožec, ki je padel med razbojnike.Ugrabili so mu vse, strto in trepetajoče leži na tleh in čaka usmiljenega Samarijana. In Pij XII« je tudi v tem pravi namestnik Kristusov. "Množica EB.mi smili", to je njegov vzdih ob strašni bedi sveta? in da to množico potolaži in ji pomaga, .za to porablja velikodušnost svoje« ga srca, svoje sijajne talente, vse svoje diplomatske sposobnosti in zveze, svoj^papeški čas in denar, svoje sobe in Vrtove, da,vso avojo Cerkev, Čim večja je žalost človeštva, tem več dobrega mu hoče storiti sv,Stolica, ki na ta način čudovito priča za evange« lij, ki ga oznanja in pooseblja. In pri tem delu ne dela razlike po narodnosti in veri, ne po državah^in vojnih taborih? kdor je potreben, njemu je in hoče biti papež Samarijan, ki se sklanja nad njegovo bedo in vliva v rane hladilnega olja. Kikdar človeštvo ne in smelo pozabiti,kaj je sredi vojne bede storila zanje moglo Cerkev in v prvi vrsti papež sam* V smrt,pa je Cerkev porabija.la”orožje .1 ne rani, ampak ozdravlja, To je- dobi ,ki orožje i ne ko je orožje sejalo samo" ubija, ampak oživ1ja \ sladke dobrote.,čudovite štev,21 Bonači glasovi, 26. nežnosti j tople ljubezni in junaške ve liJuohušiic a ti e Kakor Cibjočar mati je odprla vsem božjim otrokom svoje roke in svoje src e, Id 2, katerega izliya vanje zaklade laatoiiB^fee Kjer je ba solze otreti, potolažiti bolečine, oy4tmviti rane, odpornoci bedi, olajšati nesrečo, jo ©orkery zraven. t? "Težko je opisati vsestransko do1irodejjio.de javnost Cerkve in posebno njenih, predstavnikov, v prvi vrsti papeža samega, v tem težkem časa. Poleg rednih, darov resnice in milosti, ki jih v 0er« kvi živeči Kristus deli svojim vernim, poleg molitev, h katerim poziva papež za vse, ki trpe, bi bilo'treba razgrniti vse izredno delo, , ki ga vršijo za lajšanje bede, lakote in nesreč papež sam in razne njegove komisije in ustanove, ki se v teh razrvanih po« vojnih časih, prizadevajo lajšati trpljenje, pomagati in tolažiti«, POSEBNO LJUBEZEN U*fflsSMIŠSI 'SLIVENSKI MOD,” Slovenskemu naro« H n Tro <7. & 7 . o posebno' ljubezen in z očetovsko skrbjo in sočutjem spremlja njego« vo trpljenje * Ko je nemški nacizem preganjal slovenske duhovnike in Cerkvi zveste Slovence igo Gorenjskem in štajerskem, je sv« oče s solzami v očeh poslušal žalostna poročila, ki so prihajala iz Slovenije,in je po svojih zastopnikih pošiljal slovenskim pregnancem na Hrvaško in v Srbijo duhovno in materielno pomoč. Ko je italijanski fašizem požigal vasi po Dolenjski.;, in Ho« t ran j s ki., je sv.oce ostro nastopil pri italijanski vladi zaradi streljanja nedolžnih talcev in požiganja vasi mirnim prebivalcem. Našim internirancem po pitalijenskih taboriščih in številnim begun« cem v Ljubljani je po Škofijski dobrodelni pisarni poslal znatno denarno pomoč. .Ko je Slovenijo poplavil komunizem, in so desettisoči pošte« nih in vernih Slovencev moralo na kuje v begunstvo, se je sv.oče živo zanimal za usodo nas beguncev, Vsakega slovenskega begunca, ki je prišel k njemu, je sprej-el s posebno' ljubeznijo in ga povpra« seval o usodi drugih beguncev. Tolažil je vsakega posebej in žago « tavijal svojo molitev za trpeči slovenski narod, Vsakslovenskf begunec, ki pride v Rim, prejema zastonj hrano v papeški menzi in še posebej daruje sv.oce slovenskim beguncem, ki živijo v Italiji,100,000 lir na mesec. Pred nekaj dnevi je bilo pri sv.očetu zopet 5 slovenskih be« guncev, med njimi g,urednik Irance Kremžar, Ko so mu poročali o beguncih na Koroškem, je sv,oče s solzami v očeh dejal, .da mu je "gorje muce niškega slovenskega naroda znano in da bi rad mnogo več pomagal, Če bi le mogel." Ko je poslal med nas člana svoje begunske komisije, preč, gosp„patra Ziberta, mu je naročil, naj v njegovem imenu lepo po« nravi njemu tako drage slovenske begunce, in jim pove, da oce vse ga krščanstva veliko misli na nje in pošilja k Bogu svuje molitve, da bi bil čas njihovega begunstva skrajšan- Papež Pij Zli. je res dober oče, ki z vsemi svojimi otroki • rpi in moli, jim daje luči’ in moči ter budi ,v njih upanje v božje obljube« MOLOTOV RAS®«. Naj bo že sta« g;- maršala Stalina tako ali ta« . .. in njegovo zdravje za javnost Vinka, gotovo -je, da zavzema . gov županji ministe r Molo tov dno vplivnejši položaj j vod« - -,‘x sovjetske republike,-butali« .. r /a odsotnost od moskovskih slovesnostih naj hrže ni povzroči« la prevelikih vznemirjenje Saj je moral dolga leto težko delati in prihodnji mesec- bo izpolnil 66« le to in je zato šel na do pust, - Molotov ga je na slavnostih ime« nov.al ,! naš učitelji naš oče, naš v od j a' 5 ..in Churchill g?- je v spod« štev„ 21 Domači glasovi, 26.XI„1945,-Str, 4 t nji zbornici opisal kot še vedno zadosti močnega, da drži krmilo, da pa morda ne bo več tako aktiv« no deloval v vladi.- Imamo nekaj vesti o konferenci zunanjih mini« st rov v Londonu, Veliko se je ta = krat pisalo, da je bil nenaden' Molotov/nastop proti udeležbi Francije ih Kitajske v soodloča« nju diktirana od Stalina. Celo to so pisali, da je Stalin Molotova grajal zaradi tega sporazuma, ZAKAJ STALIN NI BIL NAVZOČ NA MOSKOVSKI PED SLAVI? ,f Daily Stele« grap k" je % nov »poročal, da se na« baja maršal Stalin v okrevališču £agri ob urnem morju., in da jo njegovo zdravstveno stanje zelo kritično. Nadalje pravi, da je bilo poklicanih k njemu 7 zdrav« nikov. Imel “je težak srčni napad, Zaradi tega so odredili, da mora še nekaj tednov ostati na dopu « stu, TIAT.TJ ANSKT KATOLIČANI so pri « redili pred kratkim l^.katoliški- socialni teden v Firencah, Namen in delovni program letošnjega so« cia1nega tedna je obsegal izdela« vo načrta za novo ustavo Italije, Sv.oče je poslal soc„tednu poseb« no poslanico, kjer poziva katoli« čane, naj zgrade bodočo italijan« sko državo na krščanskem pojmova« nju življenja." Sedanji in bodoči rod mora biti zovapovan s temeljem države, ki ni v nasprotju z zdra« vimi verskimi in mohalnimi načeli, ampak sprejema od H. j ih moč in na« vodila. Dober družbeni red ne more temeljiti na razrednem sovraštvu in egoizmu, ampak ha medsebojni krščanski ljubezni } ČUD'NB PRIPRAVE N A NAJBOLJ SVO« .BOLNE VOLITVE V ufJCk) GLAVI JI, V zad« njem času so prispele ‘novice z Dolenjskega, ki nph ponovno kažejo., kako so se začeli 'Titovi oprode že zgodaj pripravljati na volitve, ki so jih pozneje pazpisajii za 10.november, V peskovču blizU Višnje gore so ppstili skobo tri mašeče v miru dornoprancp ? ki .so po dogodkih na ^aČetku meseca a ja vrnili na svoje cjpmove in •j kotili tam svojega Viola, Po . ceh mesecih sta £a 'kepfega polet« ega dre . Cankarjeva pn Tomšičeva. brigada obkolili Leskovec,pokli« cali bivše domobrance sred vasi, nakar so se lotili ropanja po njihovih hišah. Odvzeli so ljudem vse ? kar jim je bilo všeč, in živino iz hlevov.Nato so z naro« panirn blagom zapustili vas,Donio= brane e šo potem še v bližini do« mače vasi vse - 7 jih je bilo- postrelili, z blagom in živino pa odšli dalje« Slična usoda je kmalu potem zadela tudi vas Poli« co, Tam so pustili domobrance v miru 4 mesece, Potem sta pa pri« šli v vas isti brigadi kbkor v Leskovec, izropali prav tako demo« ve domobrancev in odpeljali 6 mož in fantov, 3 možje niso bili do« mobranci, ampak so imeli le svoje sinove pri domobrancih. Tudi teh 6 moških so pobili, blago in ži« vino pa odpeljali, Med možmi je bil tudi ^2 letni gospodar. Po « strelili so jih plizu Stare vasi* "KOLABORACIONISTI" PO PARU« ZANSKIH POJMIH, Iz Gorice poročajo, da je nekemu profesorju sloven« sks ga učiteljišča očital neki partizan kolabo rac ioni zem« Dobe « sedno je dejal?"Ne razumem vas.,da se. ne. morete otresti te taktične napake, Sedaj sodelujete z Angle« ži, vedno pa s tistim, ki izgublja oblast in kmalu nato propade."Po mnenju tega partizanskega zanese« njaka"bo Anglija vsak hip na tleh in bo Husi ja prevladala v vsej Evropi."Svojo grožnjo je zaklju« čil ž vespdamiš"V kratkem komo imeli zopet priliko soditi kola« boracionlste . Tokrat anglofile l' TITOVA MOBILIZACIJA,V Sloveniji je pričela postopna mobilizacija letnikov 1905 do 1928,Zaenkrat so Vpoklicani v vojaško službo tisti, ki so bili na ddljših dopustih, bolezenskih dopustih itd. Pod orožje bodo v fcpatkera poklicani tudi vsi tisti, pi pod novo Jugo.«- slavijo Š e pišo ^lužili vojske. Vse priprave, kažejo na obsežnejšo mobilizacijo vseh mlajših letni« kov* l/e proti komu mobilizira Tito % GE HOČETE, da bodo "Domači-gla« sovi" zanimivi, jim pošiljaj te poročila iz taborišč in vestirizi' aomovine 4