\ i^aja od oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-ja 1958 kot poltednik — Od 1 Januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ▲ KRANJ, PONEDELJEK, DNE 18. FEBR. 1963 LETO XVI. — ŠT. 20 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kočijan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob razpravah o lanskih rezultatih in letošnjih družbenih načrtih Smotrnejša organizacija in izpopolnjevanje sistema delitve V premislek ob sprejemanju letošnjih družbenih planov — Dinamika zadnjih mesecev preteklega leta naj bo poroštvo za pospešeno in skladno rast proizvodnje tudi v letu 1963 — Industrijska proizvodnja se je na Gorenjskem lani povečala za 5 odstotkov_ Občinski ljudski odbori bodo kmalu sprejeli letošnje družbene plane oziroma resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju, kakor jih ponekod uradno ali neuradno imenujejo. V naš sistem planiranja zadnje čase prodirajo zelo pozitivne težnje, ki tudi družbene načrte kot gospodarsko nujno potrebne elemente spreminjajo v bolj elastične usmerje-vavce gospodarskega razvoja.' Družbeni plani naj bi obravnavali osnovna razmerja med proizvodnjo, menjavo, delitvijo in potrošnjo in pri tem težili k uresničevanju določenih družbeno - ekonomskih nalog. kdnSSSi11 kranJske tovarne gumijevih izdelkov Sava v Stražišču so zaključili z montažo jeklene letos poleti prolzvodnJ° tehničnega blaga. Predvidevajo, da bodo gradbena dela zaključena h™kVodna hala Je dolga 160 metrov, široka pa 54 metrov. Ob njej bo dvonadstropni prizidek, kjer Gradh^*!1*131^6' 8arderobe, jedilnica, obratne pisarne in pomožni orostori proizvodnje talna m Projekt Je izdelalo podjetje »Slovenija-projekt«, i: 320 t* ,aribor, gradbena dela pa izvaja »Gradiš« Ljubljana Novi ^ekla* obtat«61?^ prostorl bodo delno namenjeni razši ritvi proizvodnje, delno pa preselitvi nekaterih v « obratov v centru mesta. — S. projekt«, izvedba jeklene konstrukcije je delo »Me Za jekleno konstrukcijo so porabili Kljub temu da se predvidevanja In izvršitev planskih nalog v preteklem letu pri nekaterih postavkah tudi na Gorenjskem nekoliko razhajajo v škodo realizacije, pa smo vseeno lahko s splošno oceno gospodarskega razvoja v glavnem zadovoljni. Doseženi uspehi so nedvomno tudi rezultat močne aktivizacije vseh subjektivnih činiteljev v gospodarstvu, kakor tudi povečane iniciative, ki jo prinaša izpopolnjen sitsem delavskega samoupravljanja. V primerjavi z letom 1961 je v gorenjskem gospodarstvu pora-stel lani družbeni bruto produkt za 6 odstotkov in družbeni proizvod za 1.5 odstotka. Na počasnejšo rast družbenega proizvoda JLseje občinskega ljudskega odbora Skofja Loka Proračunske izdatke uskladiti z narodnim dohodkom Odborniki so razpravljali o osnutku občinskega J^oenega plana in proračuna za letošnje leto ŠKOFJA LOKA, 17. februarja — Na petkovi seji občinskega ljudskega odbora so odborniki na skup-ni seji obeh zborov obravnavali osnutek družbenega Plana in proračuna občine Škofja Loka za leto 1963. Dalje so na skupni seji imenovali štiri člane v UO stanovanjskega sklada in določili dneve zborov volivcev, ki bodo razpravljali o osnutku družbenega Plana in proračuna in ki bodo končani do 7. marca, zakaj 10. marec je predviden, da bodo odborniki ponovno razpravljali in dokončno sprejeli družbeni Plan in proračun za letošnje leto. Deneea^f nal°ge letošnjega družba lln.E . temeljijo predvsem tatlh ■ko,etnih doseženih rezul-sospodarjenja, tako da se bo po predvidevanjih povečal narodni dohodek za 17,8; družbeni bruto proizvod pa za 21,9 odstotka. To pa narekuje povečanje ob- sega proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah. Podlaga za to so dokončane rekonstrukcije, pri tem pa bo treba težiti, da bi dosegli kar najbolj visoko stopnjo izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti kakor tudi za poglabljanje medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Ena izmed osnovnih nalog letošnjega družbenega plana je tudi ustvaritev pogojev za nadaljnje naraščanje produktivnosti dela, ki je osnova za hitrejši porast proizvodnje in za izboljšanje življenjske ravni občanov. Zato pa bo treba izpopolnjevati spodbudne načine delitve OD, izboljšati organizacijo dela itd. Hkrati s povečanjem proizvodnje, bo treba povečati tudi napore za povečan izvoz (plan predvideva povečanje za 46,8 odstotka), razširjati trgovinske odnose s tujino in I pospeševati Inozemski turizem. Osnutek letošnjega proračuna občine Skofja Loka se v bistvu De razlikuje od njenega proračuna za leto 1962, in to glede nje-(Nadaljevanje na 2. strani III.) v celotnem gospodarstvu je enotno vplivala počasnejša rast družbenega proizvoda v industiji, medtem ko je na primer v gradbeništvu porastel za 17.4 odstotka, v prometu za 152.7 odstotka, (Nadaljevanje na 2. strani I.) v trgovini za 12 odstotkov Itd. Ker pa je industrija na Gorenjskem v strukturi celotnega gospodarstva ne samo relativno, temveč tudi absolutno izredno močno zastopana, saj predstavlja 72.6 odstotka celotnega družbenega proizvoda, ima to nedvomno velik vpliv tudi na celotne pokazatelje. Zaradi primerjave naj navedemo, da predstavlja udeležba industrije v celotnem družbenem proizvodu v okrajnem merilu le 54.4 odstotka, v bivšem ljubljanskem okraju 49.8 odstotka,, v delu novomeškega okraja pa le 36.4 odstotka. Ker je torej industrija na Gorenjskem najpomembnejša pano- Zadovoljiv obračun Občuten porast tujih gostov na Bledu v letu 1962 Vse manj domačih turistov 2HLet trgovskih nodietij na drobno Največ za hrano in obleko jedrio povečnje nakupovanja na kredit — Domača industrija se pre-gjgsi^ prilagaja željam kupcev — Zelenjava skoraj dvakrat dražja Ker ga i« «1-5 nameravamo zadrže-«trira," f°kazateljih, ki nam ilu-tr8ovim lanskoletna dogajanja v tJinta , "a drobn°. ne moremo »nem "gotovItve, da leto 1962 poceni XreCejšnjo Prelomnico pri rec LSanJzaclJl- Zanj je nam-trSoVsa«! ° združevanje manjših »iejsa i Poletij v večja, močna iJJ specializirana, ki so edi-Vt»ni "Ko »os sodobnim pojmo-na gJJ1 trgovine. Tako so se tudi Te dni so izdelali zelo podrobno poročilo o turističnem prometu za leto 1962 na Bledu. Razen temeljitih analiz tako glede števila gostov, državljanstva, nočnin, gostinskega prometa, poslovanja trgovin in vseh ostalih vzporednih turističnih dejavnosti, so v poročilu zlasti zanimive primerjave glede števila obiskovavcev Bleda, ki obsegajo razdobje od 1887 pa »se do danes. Leta 1887. je bilo na. Bledu 1.094 gostov, lani pa 67.645. Številke, ki smo jih doslej omenili, imajo manjši pomen kot zanimivost, vsekakor pa so velikega pomena za turizem kot gospo-darsko dejavnost. Brez posebnih analiz je jasno, da je tolikšen porast turistov na Bledu prepričljiv dokaz, da ima Bled vse pogoje tudi za obetajoč nadaljnji razvoj na turističnem področju. Bržko-ne so naravni pogoji takšni, kot jih imajo najbolj znana turistična središča v svetu, le da blejski pogojj še niso dovolj izkoriščeni. In ko že govorimo 0 gospodarski interesantnosti Bleda kot turističnega predela, je v začetku leta 1963 vsekakor najbolj interesantno, kakšen je bil promet v preteklem letu na račun turizma. Glavno merilo za slab ali dober turistični promet so vsekakor nočitve. Le-teh je bilo lani 243.716 ali 5.442 manj kot v letu 1961. Padec je na prvi pogled zaskrbljujoč, vendar pa zadeva ni takšna. Omeniti moramo namreč, da je (Nadaljevanje na 2. str. — II) Pojila"x^nJskem 'družila ali prl-(Pog0,f Vi,na trgovska podjetja de?a.,1° b,Ia tudi Muževa-*em ie ,! stov z grosisti), obećanim j odprta pot speciali-»nočii lrlPodJetlem z drugih obudil« 2 So Posebno v Kranju v 3 Prec*J Prodajaln. ta re^nost lanskoletnega prome-okraja obmo^Ju ljubljanskega lan&kim i e V PrimerJavi s pred-°dstotkn t0m P°več*la za 11,1 ^ilijarrt ■ m je tako d°se«la 112 sk* tri1", PC>1 di"arjev. Gorenjci nuUiS^ podjetia so držita luJard in poj, kar je za 14 6 odstotkov več kot v letu prej,. Pri tem je treba pripomniti, da se je količinski promet občutno manj povečal in to le za okoli 2 odst., ker so se cene v trgovini na drobno povečale za skoraj 9 odstotkov. Najobčutncjši je bil skok cen pri sadju in zelenjavi (88 odsl.) in maščobah (30 odst.). Povprečno se je hrana podražila za 15 odst. Ta podražitev se odraža tudi v strukturi potrošnje, v kateri živila zavzemajo kar 30 odstotkov. Živilom sledi tekstil, ki mu je bila namenjena petina v trgovinah potrošenega denarja, za njim so kovinski izdelki (14 odst.), obutev (7 odst.) in ostali industrijski izdelki. Zanimiv je podatek, da se je najbolj povečala prodaja na ba-rirane čeke in potrošniška posojila, kar Je v zvezi s povečanim nakupom izdelkov — značilnim za višji živlienjski standard: motornih vozil, televizijskih spre- jemnikov, električnih gospodinjskih aparatov in ostale opreme. Tako je bilo nakupljenih za 82,3 (Nadaljevanje na 2. strani IV.) V soboto zvečer so Jeseničani odigrali zadnjo tekmo za letošnje prvenstvo v hokeju. Tudi zadnje srečanje so odločili v svojo korist (poročilo na športni strani) in že sedmič postali državni prvaki Obrazi in pojavi Q Obrazi in pojavi $ Obrazi in pojavi @ Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi £ Obrazi in pojavi Štefan res ni med najboljšimi de- (obe imeni sta tu spremenjeni) ic Take in podobne stvari je pravil steno dejanje javno obsoditi, lavci. Njegov stroj ni bil vedno vedel povedati o Štefanu čudne Andrej in delavci sr> začeli suml/i- Štefan je bil na mestu sestanka najbolje negovan in nekajkrat mu stvari. Okrog skladišča se je menda vo pogledovati za Štefanom. med prvimi. Skoraj nerodno je bilo je kontrola zavrnila posamezne iz- dogajalo marsikaj, kar je hudo Stvar je prevzela inšpekcija in drugim, zakaj bili so pripravljeni, dclke, ker niso ustrezali zahtevam, oškodovalo kolektiv. Stranke, ki disciplinska komisija, da ga tokrat moralno »potolčejo*. Sestanek se je začel. Uvodni govor o vlogi samoupravnih organov in o liku današnjega člana družbe je bil zelo oster in napet. Toda ko bi morali začeti razpravljati kon-kreto, se je vse ustavilo. Andreja kot glavnega »Zaradi mene ni treba« Drugare pa je bil znan kot povpre- stanujejo na nasprotni Urani, men- čen človek: na sejah delavskega da vedo povedati o velikih zavit- sveta pred leti je bolj poslušal, pla- kih, ki jih nekdo meče skozi okno čuje članarine in naročnine brez zvečer in Štefan jih odnaša. Sploh godrnjanja, v menzi se nikoli ne pa je Štefanovo obnašanje v to- hiiduje nad kuharico itd. vari sumljivo. Njegovo iivlJenje »tozivca* m in ni Nič posebnega niso našli. 7dasti bilo. Čakali so ga, klicali in iskali, ne tega, o čemer je govoril Andrej. Končno so ga našli. Branil se je. Nato je bil sestanek ekonomske Niso ga mogli spraviti na ststOftfk, enote. Delavci so zahtevali, da se »Zaradi mene ni treba nobenih Štefana odpusti in primerno kaznu- sestankom, razprav in ukrepov«, je je. Seveda ob Jasnih dokazih — dejal, ko so mu pravili, za kaj gre. Toda pred kratkim so o Štefanu doma pa Še najbolj dokazuje neko zakaj. Zahtevali so, da Andrej A ničesar niso mogli več /vedeti od govorili po vsem podjetju. Andrej nepoštenost. pričo vseh pove, da bodo to nepo- njega. — A'. M. Pred sejo ObLO Jesenice 0 osnutku statuta JESENICE, 13. februarja — Danes popoldne bo seja občinskega zbora in zbora proizvajavcev ObLO Jesenice. Na dnevnem redu ločenih sej Je razprava o osnutku statuta občine Jesenice In razprava o orinojltvi trgovskega podjetja »Skrlatica« Kranjska gora trgovskemu podjetju »Živila« Kranj ter elektrotehničnega servisa Jeesnice k podjetju »Elek-trosi-mal« Ljubljana. Statutarna komisij*! ki jo je imenoval Obl.6, je mnenja, da osnutek še vedno ne urejuje vseh razmerij in zadev, ki sodijo v statut občine. Zato občinskemu ljudskemu odboru priporoča, da omogoči, da o njem razpravljajo vse družbene in politične organi- j zacije, delavski sveti, vodstva spodarsldh organizacij in zavodov, sindikalne orfanizad'e, stanovanjske In krajevne skupnosti, sveti ObLO in vsi občani, ki bi osnutek lahko dopolnili s svojimi predlogi. Kot osnova za razpravo o omenjenih pripojitvah bo odbornikom služilo obširno gradivo o pripravah, ki so bile posebno v prittieru »škrlatice« precej dolgo« trajne in obsežne. — S. Ljudje in dogodki ©Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki G Ljudje in dogodki $ Ljudje in dogodki Ljudje in dogodk Sprejem komboškega princa Sihanuka v Pekingu je dal obilico priložnosti za izmenjavo mnenj glede tako imenovane kitajske »iztirjene diplomacije«. Na pogrnjeno mizo s kitajskimi in kam-bačskiml jedi.i in pijačami so na političnem pladnju prinašali tudi sti, ki so v teh dneh podrobno ;e opredelile svoj odnos do predlogov skupine nevezanih držav. Do sedaj namreč niso točno vedeli, kako Kitajci sprejemajo predloge o mirni ureditvi mejnega spora z nekaterimi zadržki. Z indijske prestolnice so zaradi tega /. celotno sporno gradivo le še nI dokončno razčiščeno. Kitajski premier ću En Laj je izjavil, da j a stališče Kitajske do obmejnega spora z Indijo »trdno In neomajno«. Do predlogov šestih iz-venblokovskih dežel zavzema .kitajska stališče »pozitivnega sode- dodatke, ki so vsaj po protokolu prerasli okvir dvostranskih odnosov. Ni potem nič čudnega, če so mnogi časopisni spremljevavci, ki so po poklicni dolžnosti zasledovali ta azijski obisk, priha'ali do pordčll, ki so indljsko-kitaj-ski obmejni spor spravljala v ospredje državniškega obiska k&mboSkCga princa v Pekingu. Povod za takšne opise so dale vodilne kitajske po'itične osebno- zanimanjem sledili besedam, ki jhi Je v kitajskem glavnem mestu izrekel princ Sihanuk v njihovo prid in merili odgovore na njegova izvajanja. Ce so indijski uradni krogi razbistrili v/ teh dneh marsikateri kitajski zadržek, je to zasluga kamboškega princa Slhanuka, ki Je bil težki uslugi kos. Kljub temu da je bilo V nagovorih pekinške družbe slišati marsikatero prozorno novost, Iovanja«, Indija pa naj bi po pekinških predstavah v poravnavi spora ne delala ovir, marveč naj bi z dejanji odgovorila na te predloge. Indijski prevajavcl, ki so prevajali številne izjave, so bistvene vsebinske pojme razumeli v dilemi: aH se Kitajci potegujejo za razgovore s svojimi zadržki ali pa je morda v zadnjih dneh prišlo do kakšnih bistvenih spre- memb, da bi Kitajci molče sprejeli predloge Kolombo skupine brez zadržkov in s tem odstranili zanreko, za takojšnje razgovore. V Indiji so glasovi sicer deljeni, toda del kitajskih izvedencev verjame, da so Kitajci trmo preboleli in jim je sedaj osnovni cilj, da čimprej sedejo za zeleno mizo. Indijci, ld so postali natančni, če vidijo, da imajo Kitajci za nohti le malo črnega, verjetno ne bodo odšli v sejno dvorano, preden ne bodo uradno obveščeni, da so Kitajci svoje zadržke umaknili. Indija namreč v teh kitajskih zadržkih, ki do sedaj še niso vsebinsko znani, vidi kitajsko zvijačo, da bi zadržali prednosti, ki so nastale z vojaškim vdorom na indijsko ozemlje in indijskim vojaškim porazom. V New Delhiju menijo, da mora Kitajska demarkacijsko črto, kljo predlagajo izvenblokov-ske države, priznati še pred pri-četkom razgovorov. S tem se namreč skušajo že vnaprej zavarovati pred posledicami. Nihče namreč ne verjame, da bodo po- gajanja kratkotrajno. Odprto Je tudi vprašanje, ali bodo razgovo* ri kmalu privedli do ureditve obmejnega spora, če tako riertamev bo demarkacijska črta o^ala nekaj let prava razmejitvena Črta med obema državama, če se bodo pogajanja zavlačevala ali razbila-Crta, ki jo predlaga skupina ne-blokovskih držav, je za indiJsW strateški položaj na severni meji zadostno jamstvo, medtem ko bi kitajski zadržki lahko indijski položaj oslabili. V tej luči Je tudi del izjave kitajskega premiera, ko govori, d8 bo stališče Kitajske do obmejnega spora z Indijo »trdno In neomajno«, precej nejasen, če se ta izjava nanaša na pripravljenost-da bi z mirnimi sredstvi končali obmejni spor, potem je vse v redu. V nove težave pa bi priprava pogajanj zašla, če to pomeni vztrajanje pri stališču, ki mu Kitajci pravijo »zadržki«. RazčJŠČe; nje teh stvari bo pojasnilo, aH obstaja kakšna stvarna osnova za ureditev spora. T\ Zdravko Tomažej Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki G Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki © Liud.ie in dogodki 0 Liud*e in do^jfc Aadaljevanjo strani V nedeljo zjutraj nas je spet presenetila manjša snežna pošiljka. K sreči pa je bilo južno vreme ln se ni bilo potrebno takoj lotiti očiščevanja, kot v prejšnjih primerih etžanji sistem ;e preživet Izdelan je osnutek novega zakona o pokojninskem zavarovanju Pred dnevi so odbori zvezne ljudske skupščine prejeli v razpravo osnutek novega zakona o pokojninskem za-farovanju. Seveda pomeni le gradivo za razpravo v odborih, Id naj bi izdelali dokončni osnutek. Zato je razumljivo, da moramo v tem smislu novi osnutek tudi tako tolmačiti — Za pridobitev polne starostne pokojnine so naslednji pogoji: moški morajo imeti 40, ženske pa 35 let staža. V teh pogojih pa bo pokojnina tudi občutno večja od sedanje, saj naj bi znašala 85 odstotkov osebnega dohodka, medtem ko sedaj znaša le 72,25 odstotkov. Glede ponovne zaposlitve je zadeva naslednja. Polovico pokojnine bi lahko prejemali samo tisti zavarovanci, ki so dosegli pokojnino s polnim pokojninskim stažem (40 let moški in 35 let ženske), v primerih, ko so upokojenci prejeli pokojnino X manj« j šim stažem, pa ne bi prejemali j — Občutno razliko novi osnu- polovične pokojnine, temveč bi Novi osnutek popravlja pred- tek predvideva tudi glede osnove | se jim nova zaposlitev upošteva- vsem vse tisto, kar je postalo v j za določanje pokojnine. Pokoj-sedanjem pokojninskem sistemu i ninska osnova naj bi temeljila na preživeto in razen tega predvide- i podlagi povprečja osnov, ki so va tudi celo vrsto novosti. Naj omenimo nekaj najpomembnejših predvidevanj: — Glede starostne meje so ugodnejši pogoji in različne mož-nosti za pridobitev pravice pokojnine. Starostno pokojnino si med drugim lahko pridobijo moški s 25 let staža in 60 let starosti, ženske pa z 20 leti staža in 55 let starosti. Torej se je v tem primeru meja za dosego nepolne starostne pokojnine po letih zmanjšala od 65 na 60, povečal pa se je staž. Po predvidevanjih pa naj bi se začetni odstotek za obračunavanje nepopolne pokojnine povečal od 40 na 60 odstotkov. Vremenska slika Dotok Atlantskih frontalnih motenj jc prekinjen. Področje nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad srednjo Evropo in Sredozemljem pa se polni. Napoved vremenu za ponedeljek in torek Suho, sprva še pretežno oblačno vreme. Nočne temperature se bodo gibale okrog —5 stopinj, v krajih z manjšo oblačnostjo pa bo živo srebro padlo na —10 stopinj. Dnevne temperature se bodo gibal« nad nič stopinj celzija. bile določene za preteklih deset let, po želji zavarovanca pa po kateremkoli nepretrganem desetič t nem obdobju. — Kljub om?n'enim ugodnostim pa naj bi bila določena seveda tudi najvišja in najnižja osnova. Po sedanjem osnutku sta ti osnovi 12.000 in 96.090 dinarjev. Torej bo zavarovancem, ki imajo najvišji osebni dohodek višina pokojnine omejena, bkrr,ti pa bo zagotovljena najnižja osnova. — Nadalje novi pokojninski sistem predvideva: prostovoljno pokojninsko zavarovanje (polno ali nepolno, ki bi jo imeti lahko moški s 35 let staža in 55 let starosti, ženske na z izpolnitviio 30 let staža in 50 leti);, možnost, da se starostno zavarujejo tudi nezavarovane osebe; dodatne pokojnine za zavarovance, ki bodo to želeli; za obrtnike obvezno pokojninsko zavarovanje; splošno pokojninsko zavarovanje kmetov, kar naj bi bilo urejeno , posebnimi predpisi posameznih rvpub-lik; možnost za nadaljevanje delovnega odnosa tudi po sedanjem 35-letnem oziroma 30-letnem polnem stažu in podobno. la pri povečanju staža in določitvi nove pokojnine. I. Smotrnejša organizcija in izpopolnjevanje sistema delitve ga, je prav, da si načelno ogledamo vzroke, ki so privedli do počasnejše rasti družbenega proizvoda. Hkrati pa lahko tudi Ugotovimo, kolikšen porast je zabeležila industrijska proizvodnja. Na počasnejšo rast so močno vplivale zakasnele rekonstrukcije. Te se namreč niso končale v predvidenem roku, kar se je kazalo tudi na višini družbenega proizvoda. Drug vzrok za počasnejšo rast je tudi neenakomerna dinamika proizvodnje v prvem in drugem polletju 1962. Poseben problem je bil tudi prehod s fajc- i turirane na vnovčeno realizacijo, kar je v začetku imelo kot posledico pomanjkanje obratnih sred-, stev pri mnogih gospodarskih organizacijah. V letu 1962 jc industrijska pro-1 izvodnja v primerjavi z letom! 1961 na Gorenjskem porasla za 5 odstotkov. Naša podjetja so se' srečavala s številnimi težavami —i od pomanjkanja reprodukcijske-! ga materiala do posameznih reorganizacij in iskanja dokončne opredelitve proizvodne dejavnosti v smeri specializacije, koope-' racije in modernizacije. V uvodu smo že omenili neena-. komerno dinamiko v prvem in drugem polletju pretek'ega leta. Viden porast proizvodnje je bil namreč dosežen prav v drugem polletju. V tem obdobju Je že prišla do izraza boljša organizacija in izkoriščanje zmogljivosti, večja storilnost, uvajanje vsebinskih sprememb v sistemu delitve dohodka, delna uveljavitev inte- J gracijskih procesov oziroma kooperacije ter končno tudi vklju- j čevanje nekaterih novih zmnglji- ! geni polletju 1962 je torej hkrati ' vosti. Dosežena dinamika v dru-f tudi poroštvo za pospešeno in! skladno rast proizvodnje v letu j 1963. Pri sprejemanju letošnjih j družbenih planov pa naj bi prav I vai od slehernega občana do ljudskega odbora — težili k razvijanju in izpopolnjevanju tistih elementov, ki so se preteklo leto kazali kot uspa.šeni. Določene po manjkljivosti pa naj nam bodo vodilo, kaj ne smemo oziroma kaj naj storimo, da jih bomo odpravili. —J. P. II. Zadovoljiv obračun bilo lani kar 14.654 nočitev tujih gostov več kot leta 1961. Ta podatek pove mnogo več, kot že omenjeni padec, ki je predvsem posledica padca domačega turizma,bržkone na račun dokaj visokih cen. Podatki za preteklo leto pa kljub temu še vedno kažejo, da je b'lo na Bledu več do-mačih (33.773 s 134.709 nočiivami) kot tujih gostov (23.867 in 109.037 nočitev). y Ob vsem tem je prav, da se spomnimo Še nekoliko lanskoletnih vremenskih razmer, ki ustvarjajo dobre ali pa slabe pogoje za turistični promet. Glede tega lahko zaključimo, da sta deževni maj in junij napovedovala slabe obete. V kasnejših mesecih pa se je zadeva temeljito spremenila. Rekordno število gostov na Bledu po zadnji vojni je bilo doseženo sred! avgusta (11.), ko je bilo na Bledu 2.916 gostov (1.500 domačih in 1416 tujih). Zanimivo je, da je bilo omenjeno Število gostov še vedno manjše od predvojnega rekorda, ko je bilo dnevno večkrat tudi preko 3.500 gostov. Ta podatek pa samo kaže, v kolikšnem nazadovanju je Bled glede investiranja v nove gostinske in hotelske zmogljivosti. Za goste je trenutno na Bledu mani možnosti za prenočitve, kot jih je bilo pred zadnjo svetovno vojno, ker nekateri Objekti riiso več uporabni ali pa so is SkOraj dotrajani. V lanskoletni turistični sezoni je bilo veliko zanimanje gostov tudi za obiske mikavnih blejskih izletniških točk. Blejski grad je na primer obiskalo 127.700 gostov, muzej na otroku 25.100, z žičnico na Stražo je bilo prepeljanih 19.080 oseb, sotesko Vintgar je Za teden ml IV. zlet Ljudske tehnike © Tehnika in znanost morata I skrbeti moramo najboljše učite- obiskalo 35.860 turistov, raze*1 tega pa je bilo kljub slabem" vremenu do začetka julija v grajskem kopališču 48.870 kopav' cev. Omenili smo verjetno nek»J najzanimivejših številk o bleJ' skem lanskoletnem turističnem prometu, ki predvsem J 381,0 osvetljujejo gospodarsko P?' membnost. Po naštetih podatwl> lahko zaključimo, da je lanskoletna bilanca zadovoljiva. Akt«1' alno pa je spet vprašanje, P° kakšni poti naj bi še bolj «*J" vili turizem na Bledu v prihod' nje. Razumljivo je, ua po tak«' ozki poti glede zmogljivosti * prihodnje ne bo moč ustvari*1 večjega napredka. Spričo velike' ga zanimanja za Bled in nJegov°, okolico zlasti med tujimi g05 (lani je bilo največ Nemcev, to Angležev, Avstrijcev, Nizozem cev, Italijanov itd.) je prespek^,' va Bleda predvsem v izgradnJ novih hotelskih zmogljivo«'" vzporedno s tem pa tudi V j*' boljševanju vseh ostalih turfs^' nih uslug (trgovina, prontf' PTT, obrt in podobno). — B- *' III. Proračunske izdati uskladiti z narodnim dohodkom govih dohodkov in izdatkov. T* Razgovor o razstavi KRANJ, 16. februarja — Program sinočnjega »petkovega večera« je klub kulturnih delavcev 'izpolnil z razgovorom ob razstavi grafik akademskega slikarja Milana Batiste v Mestnem muzeju. Razgovor je vodil umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. — S. © čimprej postati last vseh de © lovnih ljudi in še posebej mla-© dine. Po tem načelu je v svo-© ji resoluciji zvezna ljudska © skupščina zadolžila vse mero-© dajne forume ter organizacije C* Ljudske tehnike naj posplošijo © tehnično izobraževanje in po-© svetijo vse sile ter mnogo © večja sredstva kot doslej rano-© žični in kvalitetni tehnični © vzgoji deiovnih ljudi in mla-© dine. Skupna akcija mora v najkrajšem času doseči svoj namen, saj je tehnična izobrazba podlaga uspešnemu delu. Da bi bila ta razvojna pot hitrejša in uspešnejša, so merodajni organi pripravili vse potrebno za izvajanje bogatega programa III.JUGOSLO-VANSKIH PIONIRSKIH IGER pod naslovom »TEHNIČNA KULTURA MLADIH«. III. jugoslovanske pionirske igre so razdeljene na štiri razdobja. Prvo je posvečeno množičnosti in kvaliteti tehničnega izobraževanja. Urediti in opremiti je treba tehnične delavnice po osnovnih, srednjih in še prav posebno v strokovnih šolah ia pre- lje in inštruktorje. Po vseh občinah že delajo posebni akcijski odbori, da bi pripravili čim bogatejše programe predavanj, ekskurzij, tekmovanj in razstav mladih amaterjev, svoje znanje morajo v okviru III. JPI pokazali letalski in brodarski modelarji, jadrava, padava in motorni ptiloti, razen njih pa tudi člani prometnih krožkov. Na Jesenicah je že sestavljen pripravljalni odbor za izvedbo prireditev tekmovanj in razstav za leden mladosti, ko bo na Jesenicah IV. zlet Ljudske tehnike Gorenjske. Okvirni program za teden mladosti in IV. zlet ter prvi del III. JPI na Jesenicah je že sestavljen. Razen • predavanj za učitelje, vzgojitelje, učence osnovnih, srednjih in strokovnih šol bo izvedenih tudi več ekskurzij, osrednji program pa bo zgoščen v času od 18. do 25. maja, ko bo na Jesenicah organiziranih več razstav in tekmovanj. Med drugimi bodo tekmovali modelarji, mladi radioamaterji in fotoama-terji, med razstavami bodo zanimive razstave usmerjanja mla-dincev v ustrezne in potrebne po- klice, razstava tehničnih dosežkov naših iznajditeljev, novatorjev in racionalizatorjev in razstava del šolskih krožkov LT iz vseh gorenjskih šol. Kot zaključek osrednjega programa pa bo v nedeljo, 26. maja, na Jesenicah parada vseh ljubiteljev tehnike na Gorenjskem. — 2. mu na niso vzrok enaki prisp^ ' družbeni skupnosti ustvarjeni občini,, saj izračuni pokažejOi Jj bodo dohodki, ki se delijo vse politično-teritorialne eno^j-višji kot v letu 1962 za 1]0A#-\C dinarjev. Večji dohodki bodo l. rezultat večje gospodarske m1^. družbenega sektorja gospo^L Stva. Da pa temu ne bodo slemjj močnejša proračunska sredst^ občine, je novzroeila spremen^*-* delitev dohodkov med polit'011-, teritorialnimi enotami. V lri°h njem letu se bp namreč P°ve2£ udeležba drugih politično - te-torialnih enot, udeležba občiilC P* se bo znižala za 10 odstotkov'-; ' tej osnovi bodo sredstva skega proračuna nižja za 52.7L7 dinarjev, v primerjavi z 1^ ,0 1962. Posebni dohodki pa b^,j po planu glede n loto..1962 y za 79.032.000. Vendar je realno gjj večanje teh dohodkov le 28.87Z- , dinarjev, zakaj preostali o"0' \% pade -na pavšalni prispele* j;j dohodka komunalnih podjetij'^ je bil lani kanaliziran > — v letos pa ga bo treba zaradi n . novešanja dohodkov z nujno kanalizirati v proračn^. Na ločenih sejah pa so niki sprejeli predlog o na'e :_ _____ui:xi___- <;kia Študentje glasbe v gosteh KRANJ — Za številnimi koncerti po vseh večjih mestih Slovenije bo Zveza študentov na ljubljanski glasbeni akademiji sporazumno s kranjsko koncertno direkcijo priredila v četrtek (21. februarja) koncert tudi v Kranju. Program koncerta je zelo pester, saj obsega dela iz štirih velikih dob ustvarjanja: iz baroka, klasike, romantike in impresionizma. Ker bo napovedani koncert po kvaliteti eden izmed redkih v Kranju, opozarjamo bravce na izreden umetniški užitek, ki ga lahko nudijo gojenci takšne pedagoške ustanove, kot je glasbena akademija. — Spored koncerta bodo spremljali z razlago. r---p - - i « -----9 t-'£Uk posojila iz republiškega s jnjo za socialne ustanove za 8ra. ju otroškega vrtca v Skofji W potrdili verifikacijo škofJel° gimnazije. — S. škrabar IV. Največ za hrano in obleko odst. več blaga kot v letu ^ ali skupaj v vsem IjublJa^V okraju za skoraj 10 miHJafa narjev. Manjši izvoz predmetov z3 ^ ko potrošnjo in premajhna trgovskih podjetij za zagoto<. sredstev za izboljšanje in Pecanje izbire sta vplivala naI1jkčni ,VOrnl urednlk ln "Prava 21-90, uredništvo 24-37 — Letna I »osam ZnaŠa 1300 dJnarlev. mesečna naročnina 110 dinarjev. \ »nežna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev » Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da sta umrla istega dne naša draga Marija Puhar - Reginčeva mama in njen sin Ivo Puhar Pogreb bo v torek 19. februarja 1963, ob 16. uri iz hiše žalosti Reginčeva 8, Kranj na kranjsko pokopališče. žalujoči sorodniki Kranj, Škofja Loka, Ljubljana, Hrastje, Spodnje Kraše je bil sam prvi napaden in da je nož uporabil le iz strahu in v si-lobrapu. Tak zagovor pa so ovrgle že poškodbe na Jožetovem hrbtu, ovrgle pa so ga odločno tudi zaslišane priče. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo, da je storil Simon dejanje, ki je bilo sicer zahrbtno in nevarno, bolj iz krivo usmerjene fantovske objestnosti in mladostne nepremišljenosti kot pa iz pokvarjenosti in mu je odmerilo 4 mesece zapora. Plačati bo pa seveda moral poškodovancu tudi vso povzročeno škodo in boleznino. Simonov primer nas zopet opozarja na to, da še vedno preveč zanemarjamo skrb za mladino, ki prihaja iz vaškega v industrijsko okolje in si tam sama ne zna poiskati zdravega in kulturnega razvedrila za svoj prosti čas. Ker je nihče ne pritegne v športna aH kulturno - prosvetna društva, si poišče družbo in razvedrilo pač v gostilni, kjer se »kulturno in športno« lahko izživlja le v pijači in pretepu, neredkokdaj pa tudi v poboju. Sodišča s svojimi odločbami, ki so s stališča družbene nevarnosti takih dejanj večidel itak premile, pač ne bodo mogla sama opraviti vsega. NESREČE SMRTNA 2RTEV SANKANJA PO CESTI V petek popoldne se je v Tržiču na križišču Cankarjeve in Partizanske ceste pripetila huda nesreča. Po Cankarjevi cesti se peljal proti Jelendolu z motornim kolesom KR-14-033 Rudolf Bibič, po Partizanski ulici pa sta se prisankala otroka Franc Frantar in Ema Tomazin in se zaletela v motorno kolo. Pri tej nesreči se je hudo poškodoval Frantar (zlom leve noge in močan pretres možganov), ki je v ljubijan- ' ski bolnišnici podlegel poškodbam. Tomazinova in Bibič pa sta se laže poškodovala, medtem ko je na motornem kolesu za okoli i 10 tisoč dinarjev škode. PO TRČENJU ZDRSNIL S CESTE Kranj, 17. februarja — Včeraj zjutraj je vozil Franc Kern /. avtobusom KR-21-36 iz Kranja proti Jezerskem. Vozil je z neprimerno hitrostjo in ga je pri j srečanju z avtobusom LJ-10-33 ! (voznik Janez Jelene),' ki je pripeljal nasproti, zaneslo vanj, na-k i • zdrsnil s ceste. Pri tem je nastalo na obeh vozilih za okoli 210.000 dinarjev škode. r ■ f i Gibani e prebivavstva V KRANJU . Rodile so: Ivana Teran — dečka, Antoni ia Bradeško — dečka: Ljudmila Pavšek —■ dečka, Sonja vec — dečka; Marija Trisič —-Trilar — deklico; Rafaela Ajdo-dečka; Marija Kožuh — dečka; Olga Mavric — deklico, Marija Bradeško — dečka, Ana Križišnik — deklico, Majda Resnik — dečka, Jožefa Hrovat — deklico, Mihaela Jama — dečka, Antonija Oblak —deklico, Marija Bemik — dečka, Pavla Kopše — dečka, Ljudmila Petrič — deklico, Ana Roblek — dečka, Ljubomira Her lec — dečka, Rozinka Strava —■ dečka, Valentina Zabkar — deklico, Marija Bradač — deklico, Marija Okorn — dečka, Štefanija Vehovec ■— dečka, Angela Liko-zar — dečka, Terezija Zalik — deklico afera ;r .n iri. e »Kaj počenjaš tukaj? Nazaj v posteljo!« je vzkliknila mati. izu\ cMickey Je že Pritekla k meni in besede so ji kar lile ust; »Saj jo vendar poznava!« / »Koga poznaš?« *HiIdo Lutz! To, ki je skočila Skozi okno!« služv •I^u nis* P°znala? Cemu ležiš vselej po cele ure in prikuješ, o čem se odrasli pogovarjajo?« tooiS-?^ so bili tako močni, mamica! Gospod Holden, čemu V r« 7lni vendar! Hilde Lutz je vendar tista, ki se jc zaletela v Mercedes!« W^ke-V' Zdai zdaJ sc bom razjezila. Takoj se vrni v posteljo!« opodnja ustnica majhnega dekletca je drhtela: »Toda to žensko ?«\mamica' res J° Poznam!« »Mickey!« »Gospod Holden, povej vendar, da je res!« •m*,, 8OV0ru sem: »Motiš se, Mickev. Ženska, katero meniš, se je ^a,,a.0lBa Furst< da' FOrst.« »Zdaj imaš!« Vr*ta°da^ ^* Miekcy tiho aahlipala in odracala nazaj v svojo sobo. fci nit 1° w ,neSu*n° zaprla. Z obema rokama sem dvignil kozarec Wl Pa polovico ziil prek roba. »Oprostite, gospod Holden. Z otrokom je res hudo. To počenja le, da bi pritegnila pozornost.« 16. Ob enajstih sem bil spet v Sončni ulici 67. Ob četrt na dvanajst se je prikazala Nina. odprl sem avtomobilska vrata in nastavil roko za primer, če bi se gospa Brummerjeva odločila, da se bo ob vstopanju oprla nanjo, vendar se ni odločila, in tako sem odpeljal, vendar ne prenaglo, in nisem spregovoril, če nisem bil vprašan, sicer pa me ni nič vprašala. Ceste so bile prazne. Nina se jc vdajala svojim mislim, jaz svojim. Takole sem premišljeval: Uboga, neumna Hilde Lutz. Cemu me nisi poslušala? Ubogati bi mc morala. Gospod Brummer je našel dobro misel. Ce veš, kakšno preteklost je nekdo imel, ga lahko stres tudi v sedanjosti. In v prihodnosti. Ta zamisel je velika, večja kot ti, Hilda Lutz. In večja kakor jaz. Za takšno zamisel smo vsi premajhni. Na svetlo smo namreč z združenimi močmi priklicali same črne preteklosti, gospoda Brummer ju, gospoda Dietricha s črnim gumijastim plaščem in njegovega nasilnega brata Kolba, majhnega doktorja Zorna pa tudi mene. Na teh preteklostih je kri, mnogo krvi pa laž in izdaja, prevara in umor. In s to preteklostjo so prišli na dan zločini ,ki povzročajo le vnaprej samo zlo. Zakaj očitno je: hudobnega dejanja ni moč pozabiti, dokler se ne spokoriš. In kdo sc je pripravljen za vse spokoriti? Nihče, nihče v tej deželi. Uboda, neumna Hilde Lutz. Gospodu Sclnvertfegerju se zdaj ne bo treba poročiti s teboj. Morda si mu storila lepo uslugo? In kaj bo storil zdaj, ta gospod Schvvertieger? Molčal bo. Doktor Zora tudi ne zahteva kaj več, od nikogar. In če bodo vs imolčali, se nikomur ne bo nič zgodilo in zločin bo ostal nekaznovan. Tako ga torej v tem primeru ni moč premagati. In ta, ki se mu postavi po robu*ali naredi samomor, kakor ti, uboga Hilde Lutz, je norec. Mrtva »i. In osemdesetorica Zidpv iz Minska prav tako. Gospod Brummer živi in gospod Schvvertfeger tudi. Zidi se pogajajo, Mrtvi slednjič molčijo. Za žive je to dejstvo prav prijetno. Zivl se lahko sporazumejo. Saj ni nikogar, ki bi jih obtoževal, ne, nikogar. Pozdravljena, neumna, uboga Hilde Lutz. Nisi hotela videti, za kaj gre. Sam sem to spoznal, o, da, dobro spoznal. 17. V naslednjih štirih dneh, gospod kriminalni komisar Kehl-tnajUl, so urok posrednikov navezali z menoj stike naslednji gospodje: Joachim von Butzkow, Otto Gegner, Ludwig Marvvede in Leopold Rotschuh. Imena vam nedvomno zvenijo, saj gre vendar za Ugledne Industrije« iz Dusseldort'a, Frankfurta ob Meni in Stutt-garta. Cemu so me nenehno iskali? Tudi to sem zvedel v teh dneh: eden izmed štirih gospodov j« najel može, ki so me 23. avgusta pretepli, da bi izdal, kje so spravljeni dokumenti. Nisem zvedel, kdo izmed štirih gospodov je bil naročnik, odkril pa sem, da je s poskusom seznanil tudi preostalo trojico. Tako se jim je zazdelo, da bi jim utegnil jaz. morda pomagati — Če ne pod vtisom tepežkanja pa na osnovi denarja. Vtis jih je hudo varal, O vsakem poskusu navezanja stikov sem takoj poročal doktorju Zornu, pa zavračal vse poskuse podkupovanja. Tem lažje, ker tudi v resnici skoraj ni bilo možnosti, da bi sc kdajkolj v življenju prišel v posest dokumentov. Kazniva dejanja i/, preteklosti .zaradi katerih so se štirje gospodje bali obsodbe v sedanjosti, so bila — mimogrede povedano — prav različna. Gospod Joachim von Butzkovv je v tretjem reichu kot višji deželni sodni ravnatelj večkrat prevneto uporabljal zakone in tako zakrivil smrt štirinajstih nemških državljanov. Gospod Otto Gegner si je v letih 1945 do 1947 pridobil premoženje tako, da je mogočno trgoval z. ameriškimi cigaretami. Cigarete so nalagali V grških pristaniščih, daleč od krajev, kjer bi lahko tihotapec zalotile ameriške oblasti, pa jih v tovornjakih po velikih ovinkih pripeljali v Avstrijo in Nemčijo. Za usluge se je gospod Otto Gegner zahvalil na umazane načine, ki so nekoč vzbujali dokaj pozornosti. Gospod Ludvvig Marvvede je bil pederast. Nekateri izmed njegovih hudo mladih prijateljev so zbirali pisma drugi pa njegove fotografije. šport Državno prvenstvo v umetnostnem drsanju Mladi mojstri na ledu Ljubljana, 17. februarja. — Na umetnem drsališču se je danes končalo dvodnevno državno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Pri seniorkah je ponovno pokazala premoč državna prvakinja Katjuša De-renda, ki je zbrala 272,5 točke. Za njo se je uvrstila Al-binca Kristan z 261 točkami. Pri juniorkah so med drugimi nastopile tudi Jcseničan-ke, med katerimi je bila najuspešnejša Milena Tišler z osmim mestom. Ostale jeseniške drsavke so zavzele naslednja mesta: 19. Marinka Vari, 20. Sonja Brandstetcr in 21. Vlasta More. Zmagala je Andrej ka Drnovšek, ki je zbrala 179,8 točke. — Naslov ju-niorskega prvaka jc osvojil Mitza šketa. Torej so vsa najvišja mesta osvojili domačini. M. J. Državno prvenstvo v skokih Jemc in Pečar spet na prestolu LJUBLJANA, 17. februarja danes popoldne 18. državno prvenstvo v skokih za člane, ki se ga je udeležilo več kot 40 skakavcev, med njimi nekaj zelo mladih »moči«. Najboljši je bil tokrat Blejec Božo JEMC, ki je zasluženo osvojil naslov prvaka za leto 1963. Marjan PECAR, ki trenutno služi vojaški rok, je bil drugi in je za pol točke prehitel republiškega prvaka Ludvika ZAJCA. Današnje državno prvenstvo je skrajšali odskočno mizo,« je na-potckalo po že preizkušenih no- daljeval. Tedaj pa naju je ves vi hpravilih. Vsak tekmovavec je \ navdušen prekinil Jemc: »Koželj Na 65-metrski skakalnici je bilo | dolžino je izboljšal šele Zaje (za pol metra), Jemc pa je tokrat BERITE GLAS moral skočiti trikrat, medtem ko sta se za ocenjevanje štela dva najbolje izvedena skoka. Starter-ju se je prijavilo 42 skakavcev, med njimi le en hrvaški. V prvi seriji so' tekmovavci v glavnem preizkušali skakainico, zato daljine niso bile velike, čeprav so skakali z zgornjega naleta. Precej je bil temu kriv mehki južni sneg. — Šele reprezen-tanti Nahtigal, Koprivšek, Eržen, Zaje, Jemc, Pečar in Oman so z nekoliko daljšimi skoki ogreli številne gledavce. Med vsemi je bil najdaljši Božo Jemc s 53 metri in pol. Druga serija je bila v znamenju Pečarjevega skoka. V lepem slogu (z rokama ob telesu) jc pristal pri 55 metrih. Zaje je pred njim nekoliko zamudil pri odri- je skočil 51 metrov in roke je ves čas držal mirno ob sebi!« Začela se je namreč tretja serija, v kateri je kot prvi preskočil 50-mc-trsko znamko Tone Koželj, član blejskega Partizana, ki ga je menda Jemc šele pred kratkim navdušil za skakanje. V tretji seriji je spet Nahtigal otvori Idolge skoke. Pristal je prii55 metrih. Za njim pa je Koprivšek skočil celo 59 metrov. To spet zakrilil in skočil »le« 59 metrov. Edini, ki jc danes preskočil 60-mctrsko znamko je bil Pe-ačr v tretjem poskusu; skočil je 60,5 metra. Oman je' za njim hotel biti še daljši in je peljal po novi »špuri« (da bi dosegel večjo hitrost), vendar je v dokaj lepem slogu pristal pri 60 metrih. Rezultati: REZULTATI — 1. Božo Jemc (Bled) 217,2, 2. Marjan Pečar (JLA) 216,5, 3. Ludvik Zaje (Jesenice) 215,9, 4. Miro Oman (Enotnost) 211,4, 5. Marjan Koprivšek (Enotnost) 203,7 itd. Državno prvenstvo mladih skakavcev iolej drugič zmagal Ljubljana, 17. januarja — Na skakavce prekašali v dolžinah in 35-metrski skakalnici v Mostccu slogu. Najboljši je bil javorni-vu, kot zadnji skakavce pa je bil: je bilo dopoldne 18. državno pr- čan Stanko Smolej, ki je z naj- Zvezni turnir Vecko premagal Markov if a Ljubljana, 17. februarja — Na gospodarskem razstavišču se je danes dopoldne nadaljeval turnir desetih najboljših jugoslovanskih igravcev namiznega tenisa. Najzanimivejša borba je bila med Veckom in Markovičem, ki je hkrati odločila o prvem mestu. Teran in Frelih sta pokazala le povprečno igro, medtem ko je Tome popolnoma razočaral. V odsotnosti Zagrebčanov Hrbuda in Uzorinca, ki zastopata zagrebški Poštar na tekmovanju v tujini, je zavzel zadnje — osmo mesto. Zvezni kapetan, ki je prisostvoval turnirju, je bil s pripravljenostjo nastopajočih zadovoljen in pričakuje uspešen nastop naših igravcev na bližnjem svetovnem prvenstvu. Vrstni red — 1. Vecko (Olim-pija) 7 zmag, 2. Markovič (Par- v zraku zelo lep tudi tjubljan- j venstvo v skokih za mlajše mla-čan Oman. i dince. Udeležilo se ga je več kot Ludvik Zaje mi je pred tretjo | 80 mladih skakavcev iz vseh več-serijo dejaf, da je Pečar drugič jih slovenskih smučarskih klubov res ujel pravi trenutek. »Sedaj ter člani planinskega društva iz bo neslo nekoliko dlje, ker so 18. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah Enotnost prva - Triglav šele tretji Delnice, 17. februarja (po telefonu) — Včeraj in danes se je tu nadaljevalo 18. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Včeraj so bile na sporedu štafete za mladince in mladinke ter tok članov na 15 km, danes pa štafete 4 x 10 km za člane in spominsko tekmovanje »Tragom pri-morsko-goranskih partizana«. V klasični kombinaciji je pri Starejših mladincih z minimalno prednostjo zmagal lanski prvak Koc (Branik) pred Kerštajnom (Planica). Pri članih je nepriča- Klubska prireditev škofja Loka, 17. februarja — Na Trati jc bilo včeraj tekmovanje v smučarskih tekih. Pomerili so se člani, mladinci, pionirji in predšolski otroci. Vseh skupaj je bilo 63. — Rezultati: člani, 6 km: 1. Ciril Kemperle 25:5. Starejši mladinci: 3 km: 1. Peter Hartman 19:29. Mladinci 2 km: 1. Marjan oZntar 16:35. Pionirji so tekmovali v skupinah po starosti. V prvi skupini je zmagal Jože Pirman S časom 8;00, v drugi skupini Rudi Bozovičar 10:14 in v tretji skupini Anči Potočnik s časom 5:00 minut. Predšolski otroci od 4 -6. leta — 1. Tomo Bertoncelj 5:20; mladinke Marinka Veber 26:04. L. V. Jeseniški hokejisti z »rezerv-^ tlih klopi« z zanimanjem opa-^^ zujejo svoje tpvariše v borbi na ledeni plošči. V »prvem planu« je mmadavec Viki TIŠLER Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju (včeraj v LJubljani )je nastopila tudi jeseniška drsavka Milana TIŠLER W kovano zmagal Ambrožič (Bled) pred Rešem in Peternelom (oba Enotnost). — Zaradi sodniških nepravilnosti so danes hoteli ponoviti tek mlajših mladincev, le-tega pa niso storili zaradi slabih vremenskih razmer. O sporu bo odločila smučarska zveza Jugoslavije; če pa ne bo moč rezultatov popraviti, letos za to disciplino ne bodo podelili državnih naslovov. Na 15 km sta zmagala brata Janez in Cveto Pavčič, Seljak pa je zaradi nepravilnega mahanja zasedel šele 11. mesto, — v štafetah starejših mladincev je z veliko prednostjo zmagal Fuži-nar, drugo mesto pa je Gorjam priboril Kobilica. Med mlajšimi mladinci je v zadnjih metrih tekač Dola prehitel Beštra (Triglav), iki je padel; prej pa je vodil z veliko prednostjo. V konkurenci članskih štafet je zmagala Enostnost. Triglavani so dolgo držali drugo mesto, vendar ga je Kordež, ki je slabo ma-zal, izgubil; prehitel ga je Bav-če (JLA). V spominskem tekmovanju je zmagala* ekipa Slovenije (Lakota, Kobentar, Jodl) pa tudi med ekipami ZZB je bila Slovenija prva (Matevž Kordež, Kersnik, Janez Pavčič) pred drugo ekipo Slovenije (Žemv.a, Rak, Zvan). ■— Maks Jeza Delnic. Največ tekmovavcev je bilo tokrat iz. Gorenjske. Po seriji poskusnih skokov je vsak mladinec skočil dvakrat v konkurenci, medtem ko pr? mlajših mladincih posamezniki niso posebno izstopali, pa so zadnji trije starejši mladinci — Jurman (Enotnost), Smolej (Javornik) in Dolžan (Mojstrana) — svoje pred- daljšima skokoma že drugič osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. V poskusnem skoku je pristal celo pri 33 metrih, potem pa se je sneg ojužil in v konkurenci skočil 32,5 in 31 metrov. — J. Ž. REZULTATI — starejši mladinci: 1. Stanko Smolej (Javornik) 205,5, 2. Jože Dolžan (Mojstrana) 196,3, 3. Janez Jurman (Enotnost) 187,3 itd. mlajši mladinci: 1. Boris Dolhar (Enotnost )196, 2. Lado Zemva (Bled) 183,1, 3. Drago Pudgar (Crna) 181,8 itd. — J. Z. Smučarsko tekmovanje pionirjev Kranj, 17. februarja — Danes dopoldne jc bilo na Torki ji v Stražišču tekmovanje učencev kranjskih osemletk v smučarskih disciplinah. Svoje moči je preizkusilo v skokih, veleslalomu in tekih 153 pionirjev. REZULTATI: skoki — starejši pionirji: Moj mir Faganel (Luci-jan Seljak) 12,5 in 13,5 m; mlajši pionirji: Klemen Kobal (L. S) 9,5 in 10,5 m;veleslalom — starejši pionirji: Blaž Andolšek (Simon Jenko) 0:23,6; mlajši pionirji: T. Andolšek (S. J.) 0:26; starejše pionirke: Tončka Vodopivec (L. S.) 034,4; mlajše pionirke: Marija Medja (L. S.) 0:30; najmlajši pionirji: Marko Marcan (France Prešeren) 0:40,9. Teki — starejši pionirji: Jaka Bešter (L. S) 7:14; mlajši pionirji: Maks Podgoršek (F. P.) 10:0. — J. G. Gorenjsko prvenstvo v slalomu Ločani škofja Loka, 17. februarja — Domači Partizan in občinska Zveza za telesno vzgojo sta bila prireditelj današnjega uspešnega prvenstva Gorenjske v slalomu. Da je tekmovanje hitreje potekalo so speljali dve 350 m dolgi progi z 120 m višinske razlike na katerih je bilo 60 vratic. Člani in mladinci so imeli 2 teka, članice in mladinke pa enega. Tekmovalo je 135 smučarjev. Rezultati — člani: 1. Andrej Kli-nar (Jes.) 1:40,8; 2. Mirko KILnar (Jes.) 1:41,3; 3. Jaka šporn (Jav.) 1:43,3; 4. Franc Cvenkelj (Beg.) 1:56,4; 5. Miha Gartner (Selca) 1:58,8 — mladinci: 1. Lojze Kraut-haker (Jes.) 1:59:2; 2. Jože Svetina (Jes.) 2:02,4; 3. Janez Košir (Jezersko) 2:04,7; 4. Pavli Smolej (Jav.) 2:10,1; 5. Arh Drago (Jes.) 2:1,7; — članice: 1. Barbka Jamnik (Tr.) 1:05,2; 2. Ivanka To- lar (Rad.) 1:06,7; 3. Vera Keše (Jes.) 1:16,2; 4. Milka Crv (Jez.) 1:17,4; 5. Marija Tolar (Pod na rt) 1:41,0; — mladinke: 1. in. 2. Alenka Mlejnik (šk. L.) in Metka Bem (Žirovnica) 1:20,2; 3. Minka Gartner (Selca) 1:33,0; 4. Meta Koman (Rad.) 1:40,0; 5. Majda Sitar (Tržič) 1:40,3. Edina ekipa, ki je izpolnila pogoje (3 člani, 2 mladinca in 1 ženska) je bila ekipa TVD' Partizan šk. Loka, zato je postala s časom 13:12,9 tudi ekipni prvak. JESENICE : KRANJSKA GORA 22:1 Za zaključek -prepričljiva zmaga Jesenice, 17. februarja — Si no- moči Jeseničanov, 'so zmagali do- či je bila pod Mežakljo zaključna tekma letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu med Jesenicami in Kranjsko goro. V tekmi, ki je bila bolj ali manj formalnega značaja zaradi pre- mačini z 22:1 (8:1, 9:0, 5:0). Strelci za Jeesnice: Felc 5, Smolej 3, Tišler 3, Kristan 3, Klinar 3, Mlakar 2, Trebušak 2 in Va-lentar 1. Kranjska gora: Svetlin 1. Pred nekaj sto gledavci sta sodila inž. Kaltneker in Kozjek z Jeesnci. — Tekma ni bila niti lepa niti zanimiva, ker so blii Jeseničani vseskozi v premoči, kljub temu pa je mladim Kranjskogor-čanom uspelo dati častni gol. Jesenice so dale v letošnjem prvenstvu 238 golov, dobile pa so jih le 28. Naslov državnega prvaka v hokeju na ledu so tako Jesenice osvojile že sedmič. — U. JUTRI ZANIMIVA TEKMA Jutri bo pod Mežakljo ena najlepših tekem v letošnji hokej-si sezoni. Na Jesenice pride švedski prvak HK KAMRATERNA (Helsinki). tizan, Beograd) 6, 3. Kern (0) 4, 4. Teran (Trgilav) 4 — slabši količnik, 5. Frelih (T) 3, 6. Jazvič (Opatija) 2, 7. Gazić (Sarajevo) 1 in 8. Tome (T) 1 zmaga. M. Juvan Državno prvenstvo Maj višji naslov v Zagreb Ljubljana, 17. februarja — Med preglednim tekmovanjem najboljše desetorice je na ostalih treh mizah v veliki dvorani GR potekalo tudi ekipno mladinsko prvenstvo. Med prijavljenimi 15 ekipami, ki so prikazale dobro tehnično znanje, je bil najuspešnejši zagrebški Poštar. Od gorenjskih predstavnikov smo s 6. mestom Triglava in 8. mestom Jesenic v močni konkurenci popolnoma zadovoljni. Za Poštarjem so se uvrstili: 2. Ljubljana, 3. Zenica, 4. Sen ta, 5. Olimpija, 6. Triglav (Klcvišar, Tr-ček, Markun, Teranova in Zerov-nikova), 7. Ilirija, 8. Jesenice (Buh, Cih, Vidmar, Krajzeljeva in Pavličeva) itd. GORENJSKA MLADINA NA SMUČEH CEŠNJICA — TVD Partizan Selca" je s sodelovanjem osnovne šole Železniki pripravil med zimskimi počitnicami smučarski tečaj za pionirje, ki se ga je udeležilo 50 šolarjev na Cešnjici in 20 v Selcih. Zanimivo je, da jih prejšnja leta ni bilo videti na snegu, letos pa so pokazali veliko zanimanje za šport. Opremo so imeli v povprečju precej slabo, toda vsak, ki je našel kaj primernega za na noge, se je spušča* po strminah. Nato je društvo Selca priredilo društveno tekmovanje v alpskih disciplinah za pionirje na Kresu nad vstajo Cešnjica. Nad 60 tekmovavcev in tekmovavk se je borilo za najboljša mesta V smuku, veleslalomu in slalomu. Rezultati v kombinaciji: starejši pionirji — 1. Tone Nastran 1:12,6, 2. Franc Benedičič 1:22,9, 3. Tone Žitnik 1:23,2; mlajši pionirji — 1. Jože Žitnik 1:20,5, 2. Zdravko Rejc 1:31,5, 3. Stanko Košir 1:51,2; cicibani — l. Jure Cul ar 1:19,4, 2. Tadej Zaman 1:20,6, 3. Filip Kemperle l':35,8; pionirke — 1. Mija šmid 2:38,0, 2. Irena Kemperle 2:50,0. — F. G. S t r e 1 s t v o VINKO FRELIH JE OSVOJIL »ZLATO PUŠČICO« Kranj, 17. februarja — V strelskem domu SD Iskra je bilo danes občinsko strelsko prvenstvo za »Zlato puščico«, ki se ga Ja udeležilo 48 strelcev. Strelci so nastopili v treh skupinah. V Pr' vi skupini je zmagal F. Cerna (Iskra) s 499 krogi od 600 možnih, v drugi skupini zmagovavec tekmovanja Vinko Frelih, ki si jes 528 krogi priboril »Zlato puščico« in v tretji skupini Fraflc Bukovnik s 518 krogi (oba »Brat-stvo-Edinstvo«). Norma za »Zlato puščico« v okrajnem merilu Še ni znana, zato je težko perdvide-vati koliko tekmovavcev bo na-tsopilo. Vrstni red najboljše desetorice: 1. Vinko Frelih (B-E) 528, 2. B« Malovrh (Iskra) 523, 3. F. Bukovnik (B-E) 518, 4. M. Zupan (Tone Nadižar) 516, 5. Lenardič (T* N.) '504, 6. D. Skrt 502, 7. F. CeP ne 499 (oba Iskra), 8. štiftar (Sava) 496, 9. A. Ciglič (I) 492 in 1°' K. Kmetic (T. N.) 492 krogov. B. M- ^ Blejčan Božo JEMC sodi med naše najboljše smučarske skakavce in je stalni član državne reprezentance. Po državnem prvenstvu bo odpotoval na mednarodno tekmovanje za pokal Kongsberg, nato pa se bo sistematično pripravljal na planiško prireditev Jeseniške drsavke (od leve proti desni) Marinka VARL, Milen8 TIŠLER, Sonja BRANTSTETER in Vlasta MORE so se na včerajšnjem državnem prvenstvu kar dobro odrezale, kljub temu da Je bil t ozanje prvi prvenstveni nastop Wf