Gospodarske stvari. O pridelo7anji semena. M. Pra7o seme izbrati iu si dobiega semena pridelati, t<> je jedna pmh nalog umnega kmeto7alca, zlasti pa če si je naprej 7zel to ali uuo sorto 7zboljaati. Večji ali manjši piidelek, kterega iz posejatve te ali une rastline dobituft, odvisi od dobrote posejanega semena. Toraj se morajo kmeto^alci podučiti in si prizade^ati, kako je najboljae seme pridelati. L)7a pota sta, po kterih si moremo razli8ne sorte semena pridelati in požlahtniti. Prvič izbirauje pravega semena ali korenin iu gomolje7. Drugič križanje prituernih različnib sort. Pa kakor 7sakdanja skušnja in zgledi kažejo, še mnogim one znanosti manjkajo, po kterih se je treba ravnati, ako hočemo setue in semenske sajenice izbiraje na pra^e zadeti in tako d<> vzboljšanega pridelka dospeti, kterega si želiruo. Naj tukaj samo nekoliko zgledo^ služi za 7eliko drugib. Ko bi si hotel kdo iz d^ojčastega stroka tuišičnega zrnja za seme 7zeti, bi tu ne delal prav, kajti dvojčeki so 7sakokrat slabejai od pojedinjekov, toiaj je aeme le 7sakokrat 7zeti od lepo raščenih debelib in zdiavib stroko7. Edor si od kumai- tiste za seme odbere, ki so najprej dozorele, pride sicer do take sorte, ki res rano rodi, 7endar pa le malo kumar nasta^lja in prireja. Toraj je zguba na pridelku, kar se morda na ranih aadili pridobi. Ako se pii giahu prvi zreli stroki vzamejo za seoie, se res dobi rastlina, ki za teden ali pol prej vžitni sad zori, 7endar pa gre to 7se na skodo dobrote in množine pridelka. Ako se prvorašči stroki od fižola raječnika za seme 7zamejo, take rastline res rano rodijo, postauejo pa od leta do leta nižje in se poslednjič 7 nekterib letih 7 grmičasti in pritličasti fižol pre^ržejo. Kdor si tedaj boče rano rodečih sort prirediti, ki so pa tudi močne in krepke rasti in ki mnogo in pa dobrega sadii rode, ne sme samo dobro seme za posejate^ izbirati, ainpak moia rastline tudi z drugimi primeinimi obilo iu dobro rodečimi sortami križati, t. j. skrbeti za to, da se take sorte med seboj plemenijo. Setne bodi pred 7sem najlepše, popolnem raz^ito in dozoreJo. Potem ae pa naj dobro sbranit deue. Od uekterib rastlin kakor <>d repe struišuice, redkve, zelja se najbolje in najlehkejše v S7ojem stiočji bianjuje. Pri kumarah in dinjab ali tik^ab pa to ne gre. Najbolje kaže, da se seme teb povrtnih sadeže7 iz meseuib deh)7 izloči, dobro opere iu na sencuatem prostoru zmeino posuši iu biaujuje do spomladne posejat^e. Seniena drngib rastiiu se morajo pa 7 7lažni prsti do posejat^e bianiti ali pa brž poaejati, predno se še popolnoma posuae. Taka je s kosčicami od breskev, črešenj, sliv. itd. Smreko^i in jelkini češarki se morajo vsakokrat že prej nabrati, predno zima semena 7 ujib omaje in izpadljiva naredi. Shranje^ati se morajo na takib krajib, kjer ve^erice in krilati gostje ne morejo do njih. Potakuejo se z debelejšim koncem 7 zemIjo, da serae, ko zima češarke odpre, ne izkapa. Tako se češarki do spomladi stati puste, o kterem času jih je mraz 7Že 7se odprl. Treba jih je le iz zeinlje 7zeti, obrniti, uekoliko otresti in aeme 7 jerbas ali rjuho strositi. Ako se ta semena sponiladi posejejo, je luanje ue^arnosti, da jib razne tice in pošad pozoblje. Zelod, orebi, ja^orjevo seme, kostauj, buko7 žir, brczovo scine se more posejati, brž ko je dozorelo. V vrtn je dostikrat težko raznib soit semena čista obraniti. Posebno je to težko pri dinjah in tikvah. Ce iaiaino na 7itu tudi le eno jedino sorto teb sadeže7, 7endar ne moremo popolnoma brez skrbi biti, da je seme te sorte za drngo leto tudi čisto iu nespre7rženo ostalo. Kajti ktajoče stvarice, bučele, ose, žužki letajo iz 7ita na 7it in prenašajo c^etni prab od cvetlice na c^etlico in tako se dustikrat jedua sorta oplemeni s c^etuiin prabotn druge sorte, ktere mi res uunaiuo ua S70jem 7rtu in seme je sprevržeuo. To se tudi labko primeri, čc so sosedni 7rti tudi v precejsnji dalja^i od našib vrto7 oddaljeni. Jedina varna pot si sorte čiste obrauiti je ta, da si razne letajoče mrčese od našili c^etočib rastlin odvračamo, kar pa ni ravno kar si bodi. Korenski sadeži, ki vže piTO leto ne nastavljajo semena, se dajo naj lagljeje po ra^no tej lastnosti od kmeto^alca požlabtniti in 7zboljšati. Izbrati se morajo najlepši koreni in gomolji in ti za seme se posaditi. Slabojši se poderejo iu drugače porabijo. Od posejatve dobrega semena je toraj tudi obilen in dober pridelek zelo od^isea. Le tisti, ki bode najboljše seme posejal, se sme tudi najboljšega pridelka nadjati, kedar se pa nasproti ne zmeui dosti za to, kakšno seme ali dobro ali slabo seje, tudi ue bode vkljub težavneuiu in dolgemu delu obilnega dobičku pričakovati sniel. Trgovinski in drugi 7rtnarji so si dan dauašnji 7 pridelovanji dobiib semen že 7eliko spretnost pridobili tako da pravijo, da jim je dobro seme tudi, če se jiiu zastoju danije, še piedrago, ako jiin je še boljše seme ua razpolaganje, če tudi za težke štirikrat 7eče denaije. Dobro seme je toraj neizrečeno 7elike važnosti za 7rtnarja in kmeto7a7ca. Toraj 7zboljšuji_o in požlabtnujmo si semenske sorte, kolikor le moreino. M. Grašni žužek in kako ga pokončati. Najgotovejše sredstvo proti grašnemu žužku je to, da se umori 7 posameznih giabovib zrnib, brž ko se je grab s polja pospra^il. Prašanje jo. le, kako se najlajše in primernejše vmauiti more. Kakor so no^ejše skušujo pokazale, toplota sama ua sebi ni zadosti^na in zaneslji^a, ker grabo^a kalji^ost pri toplini od 52—53° že trpi. Pri ti toploti pa grašni žužki še ue vzaruejo konec. Bolj goto7O se 7tnore z Ž7eplenim ogljencem. Najprostejši in najlaglejai načiu to storiti je sledeči: vzauie se na kilo giaho7 blizo dve žlici Ž7eplenega ogljeuca, s kterim se grab poškropi in v posodo deue, ki se da trdno zapreti, tako da zrak ne more do graha. Ta posoda se potem posta^i na raesto, na ktereoi je toplota od 25—30" in se pusti par dni tara stati. Ko se posoda odpre, so žužki gotovi 7si mrt7i. Ali sc praba žveplecega ogljenca 7eč ali nianj vzame to nič ne de. Opaziti pa je treba, da je žvepleni ogljenec ubežlji^ t. j. da se razkadi 7 zrak in pri ti priliki tudi labko 7name. Vendar pa tudi tako se ui popolnoma zanesti, da je grab čist vseb žužkov, ker ti inrčesi pribajajo iz gralia aosedo^ in zalagajo jajca 7 naš grab. Ako se boče, da se kteri kraj popolnoma tega mičesja očisti, niorajo ga 7si posestuiki na po^edani način pokončevati, drugače se mu ne pride popolnoma do ži^ega.