v Cw/aim& }uy&stavifo! Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Selenburgova ulica št. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 18.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Ljubljani, dne 28. junija 1935. štev. 23 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Naročniki 1 Današnji številki so priložene položnice, da morejo naši naročniki poravnati naročnino za drugo polletje 1935. Položnice so priložene vsem j Pohodom« in prosimo one cemj. naročnike, ki so svojo dolžnost do >Pohoda« ze izvršili, da jih oddajo svojim prijateljem, bi se tudi radi naročili na naš list. Prav v sedanjem času bo naše glasilo pridobilo na aktualnosti. Ne zamudite nobene prilike, da ^Pohoda« ne bi priporočali. Vedite, da je *Pohod< edino nadstrankarsko, nacijonalno glasilo v Dravski banovini. Nismo od nikogar subvencionirani, zato smo tembolj odvisni 0(1 razumevanja, ki ga kažejo naši naročniki za naš list. Poravnajte torej naročnino in izvršite s tem svojo dolžnost! Vidov dan Nova vlada Po krivdi posameznih več ali manj' Merodajnih osebnosti je prišla Narodna Odbrana pod odstopivšo vlado g. Jevtiča skoraj na indeks, ker se je smatralo, da je NO zlasti v Ljubljani razpoložena proti tej yladi in njenim eksponentom. To stališče Je bilo seveda nepravilno. NO je bila. je in ostane absolutno nepolitčna, vsled česar ni bila in ne bo proti nobeni vladi kraljevine Jugoslavije kot taki. Mi nacionalisti se zavedamo, da so vse današnje vlade, imenovane od Krone v izvrševanju njene najvažnejše prerogative. Že iz tega razloga je Povsem izključeno, da bi mogli kot izkreni in disciplinirani nacijonalisti zavzeti stališče proti tej ali oni vladi. Drugo je seveda vprašanje posameznih oseb, ki sede v eni ali drugi vladi. Nihče nas ne more siliti, da bi spremenili svoje mišljenje ter postali naenkrat navdušeni pristaši tega ali onega posameznika samo zato, ker je postal minister, čeprav ga kot osebe nismo spoštovali in mu nismo zaupali. V tem oziru ne poznamo nobenega slepomišenja, še manj klečeplazenja, zato smo vedno in povsod povedali odkrito svoje mišljenje in le vsled tega smo se zamerili tu in tam. Nič za to. Osebe pridejo in odidejo, Narodna Odbrana in jugoslovenska ideja sta pa še vedno tu in bosta preživela še Mnogo oseb in mnogo režimov. Vsled tega svojega stališča sprejemamo tudi novi režim pod predsedstvom g. dr. Stojadinoviča Povsem iskreno. To storimo tem lažje, ker nam je delo novega predsednika vlade zria-n° bas na finančnem in gospodarskem po'd-£°čju, torej na terenu, ki je v današnjih j.as*h najbolj važen za narod in državo. Že-lm° samo, da bi nova vlada ne bila vlada Pomirjenja samo v besedah, marveč tudi v ( ejanjih. Dokler se ne bodo polegli dose-. nji večinoma bolj teoretični kot praktič-ni spori, dokler ne bo naša država vsaj na *unaj nudila slike popolne enotnosti, tako ^olgo bo tudi naše, nacionalistično delo £težkočeno in ne bo moglo imeti onih uspehov, ki jih zasleduje in ki si jih želimo, blagoslovljena roka, ki bo prinesla to iz-Merjenje, pa naj pripada komur hoče. Mi b°nio prvi, ki bomo hvaležno priznali J^spešno delo, seveda bomo pa tudi prvi, ki “omo brez strahu iznesli svojo objektivno, stvarno utemeljeno kritiko. Slej ali prej bo-Mo itak vsi trezni in resni elementi v naši državi prišli do prepričanja, da ni rešitve Za narod in državo drugje kot v taboru ju-^oslovenske misli in v doslednem prova-l®nju te misli v praktičnem življenju. I. C. Vidov dan 1389 — Vidov dan 1914 — Vidov dan 1935! Prvi Vidov dan znači propast vsega, kar je dotlej ustvaril genij srbskega naroda v svobodnem carstvu, propast države in navidezno propast celokupnega naroda. Stoletno robstvo pod okrutnim polu-mescem bi bilo uničilo vsak drug narod, ugonobilo vsako drugo kulturo in zatrlo vsako drugo vero. Pri Srbih se vse to ni zgodilo. Njih nacijonalna država, vladana od na-cijonalnih vladarjev in vzgajana po nacijonal-nem svečeništvu je zapustila v priprostem srbskem človeku tako globoke in neizbrisne sledove, da jih ni moglo izbrisati nobeno nasilje. Iz roda v rod je prehajala pesem o slavni prošlosti in vzbujala v novih rodovih vedno jačji odpor proti suženjstvu in vedno večje hrepenenje po svobodi. Tako je prišlo leta 1804., ko se je naenkrat pojavil srbski narod zbran okoli domačega vladarja, Črnega Jurija, in šel blagoslavljan od svojega domačega pravoslavnega svečenika ter prepevajoč svojo domačo srbsko pesem v krvave borbe proti nadmočnemu zavojevalcu. Karaflorde predstavlja v najvzornejši obliki vse one dobre lastnosti našega naroda, ki so omogočile, da se je ta narod kljub stoletnemu suženjstvu dvignil čil in neizčrpan ter povzel izvrševanje oporoke, ki so mu jo zapustili na Kosovem polju padli dedje. Za Karadjordjem je prišel Obrenovič kot izraz slabih, v našem narodu tlečih nagonov in zmagal nad Kara-dordem kot predstavnikom vrlin našega naroda. Toda ta zmaga je bila kratka, narod, ki je krenil na pot svobode pod vodstvom Karadorda, je instinktivno čutil, da te svoje poti dokončati ne more, če ga ne bo vodila roka Karadordeviča. Prišlo je leto 1903., ki je poplačalo Obrenovičem izdajo nad Kara-dordem in dalo Karadordevičem kot izraz popolnega zadoščenja kraljevsko srbsko krono. Od tega trenutka dalje sc je začela ona legendarna pot srbskega naroda, ki je vodila od zmage do zmage in ustvarila na ruševinah turškega carstva svobodno kraljevino Srbijo. Vidov dan 1914 je dal znak za zadnji podvig, za obračun z onim carstvom, ki je hotelo nadaljevati vlogo propadlega turškega carstva in zavreti Jugoslovenom pot do svobode,. Instinktivno so padli sarajevski streli, sproženi od rok mladih, morda nepremišljenih, toda z globokim idealizmom in s skrajno požrtvovalnostjo prežetih jugoslovanskih omladincev. Našemu narodu naklonjena usoda se je poslužila teh mladih rok, da je čr- nožolta monarhija v svojem besnem sovraštvu sama krenila na pot pogube in doživela v oktobru 1918 svoj končni pogin. Le tako je mogla že 1. decembra 1918 zasijati svoboda večini Jugoslovenov, ki po veliki večini na njo še niso bili pripravljeni in je vsled tega tudi niso znali pravilno ceniti. Ko je minulo navdušenje in je bilo treba pristopiti k stvarnemu delu izgrajevanja osnov in uprave novo nastale države, se je pokazala ta nepripravljenost v vseh onih težkih pojavih, ki smo jih doživeli v obliki naj-zagrizenejših verskih in plemenskih bojev ter pod značko edino zveličavnih partij in njihovih voditeljev. Tik po Vidovem dnevu 1928 so padli streli v naši Narodni skupščini, ki so v vsej svoji tragičnosti pospešili razvoj dogodkov in doveli do tega, da smo jedva pol leta pozneje dobili Manifest od 6. januarja 1929 in z njim tezo jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Ogromne so bile nade nas vseh na razvoj dogodkov po tem pomembnem dnevu, vse te nade so imele svojo osnovo v osebi blago-pokojnega Viteškega kralja. V njem smo videli inkarnacijo vseh vrlin našega naroda, vse njegove slavne prošlosti in vsega njegovega hotenja po delu in napredku, v njem smo videli poosobljeno garancijo, da bomo izplavali iz težkih dob medsebojnih razprtij in priplavali v varni pristan bratske, vsem enako pravične, pa tudi napram vsem enako stroge in nepopustljive Jugoslavije. Koliko delo je izvršil blagopokojni kralj po 6. januarju 1929, to čutimo danes, ko ga ni več med nami in ko nam dogodki po strahotnem 9. oktobru 1934 vedno jasneje kažejo vso nenadomestljivost njegove roke in njegove ge-nijalnosti. Ni danes prostora, da bi razpravljali o vsem tem. To je itak globoko zasidrano v srcu vsakega iskrenega Jugoslovena, ki ve, da bo mogla biti ta strahotna vrzel izpolnjena šele takrat, kadar bo vzel kraljevsko žezlo v svoje mlade, pa vendar Ka-radordevičeve roke naš mladi kralj Peter II. S tem je povedano vse in mi, ki živimo v razdobju te strašne vrzeli, imamo le to dolžnost, da vzdržimo in ohranimo mlademu kralju vsaj v glavnem neokrnjeno vse to, kar je zgradil Njegov Veliki Oče do 9. oktobra 1934, ko je s svojo krvjo zapečatil svoje delo za naš narod in za našo državo. Vidov dan 1935! Temni oblaki na obzorju naše domovine groze z nevihto, na nas je, da dokažemo, da smo vsaj malo podobni onim svojim prednikom, ki so vzdržali v še vse hujših razmerah in so prenesli še vse težje tegobe. Seveda se moramo učiti iz prošlosti, če hočemo biti kos sedanjosti in če hočemo biti zreli za bodočnost. In ta prošlost nas uči, da za nas Jugoslovene ne velja linija Obrenovicev, marveč le linija Karadordevi-čev. Samo najboljši izmed nas smejo govoriti in nastopati v imenu naroda in države. Samo možem, ki dvigajo ponosno svoje glave in ne poznajo upogibanja tilnikov pred vsakokratnimi mogočniki, samo možem, katerim ni za njih lastne osebe in za njih osebne in politične koristi, samo takim smemo prepuščati vodstvo in odločilno besedo. Ne moremo biti vsi istih misli, toda to razlikovanje nas ne sme voditi do medsebojnih borb in preganjanj, dokler zastopamo vsak svoje nazore idealno in iskreno in brez sledu osebnega koristolovstva. Izločiti pa moramo iz svoje sredine enkrat za vselej vse one prehajače, ki skačejo na levo in desno, hočejo povsod dajati navodila in odločati, pa za to niso sposobni, ker jim manjkata značaj in možatost. Doba od 1. decembra 1918 dalje nam je poknzala dovolj takih ljudi in če kdaj, v mesecih po 9. oktobru 1934 smo jih imeli priliko spoznati čisto od blizu. Ni treba navajati njihovih imen, saj so znana in odmevajo neprijetno v srcih vseh onih, ki ne žive samo za sebe in za svoje žepe, marveč vrše tudi javno delo le iz resničnega notranjega nagona, da pomagajo narodu In držati. Vse drugače bi bil šel naš razvoj, če bi bili že v dobi nastajanja naše države odstranili vse nezdrave elemente, Sami smo krivi, ker smo bili prekulantni, predvsem pa prelahko-miselni in se nismo zavedali, da terja nova doba novih ljudi. Pa so potem ti politični gangsterji postavili vse skupaj na glavo in so se nam oni sami predstavili kot nosilci novih dob! Vsega tega je dovolj in Vidov dan 1935 naj predstavlja zaključek tega ogabnega eksperimentiranja naislabših na račun usode in bodočnosti naroda. Z vsakim odkritim in iskrenim nasprotnikon je možno sodelovanje, odklanjati pa moramo v bodoče vsako možnost skupnosti z vsemi onimi, ki so si v prošlosti utirali svoja pota do raznih mest in ■ funkcij le s svojih osebnih vidikov in brez vsakega čuta zvestobe do oseb in programov! Izločimo jih in prepustimo jih svoji usodi, mi pa na složno delo. Pod tem pogojem bo Vidov dan 1935 resničen zaključek težkih dni po 9. oktobru 1934 in začetek boljše dobe, dobe, ki bo vredno nadaljevanje Vidovih dni iz let 1389 in 1914! C. Franjo Lajovic, predsednik občine Litija: Učiteljske stanarine Kadar in kjerkoli se govori o davkih, se vedno povdarja, da državni davek pravzaprav ni pretiran, nasprotno pa se splošno obsojajo neznosljive avtonomne doklade. Vzrok leži pač v tem, da država nalaga z vsakim dnem več in več dela na rame občinam in jim s tem povzroča tudi več strokov. Prevaliti ji je uspelo na občine celo take dajatve, za katere bi morala absolutno skrbeti država. Občinski odbori so zato postavljeni pred težko nalogo in še težjo odgovornost, kako uravnovesiti svoj proračun, da davkoplačevalec ne bo preobremenjen in da bo istočasno preskrbljeno za vse predvidene in nepredvidene potrebe občine. Ako se bo v tem tempu, kakor dosedaj, obremenjevalo občinske proračune od strani države tudi v bodoče, tedaj v najkrajšem času ne bo kritja za najpotrebnejše komunikacije občine. Vsled skrajno težkih gospodarskih prilik je nujno potrebno, da se avtonomne doklade tako občinske kakor banovinske znižajo s tem, da se vse one dajatve, za katere bi že po naravi morala skrbeti država, prenesejo na najširši krog davkoplačevalcev, to je v državni proračun. Občine že več let prejemajo komaj 60°/o kritja svojih proračunov, pa so vsled tega stalno v zadregi, kako zadostiti neodložljivim obveznostim, za katere so bodisi po kaki uredbi, ali zakonu dolžne skrbeti. Tako je tudi z zakonom o narodnih šolah iz leta 1929 določeno s § 29., 23. ter 174. in 173., da so dolžne občine sezidati odnosno preskrbeti v teku šestih let toliko stanovanj za učitelje, kojikor je na šoli oddelkov, oziroma jim plačevati z zakonom določeno stanarino. Šolskim upraviteljem, ki imajo po večini stanovanje v naravi; dobaviti določeno množino kurjave. Katehetske nagrade sicer niso obvezne, vendar iste plačuje večina občin iz enostavnega razloga, ker smatrajo za pravično, da mora biti vsako pošteno delo tudi primerno nagrajeno. Omenjene tri dajatve, stanarina učiteljem, kurjava upraviteljem in katehetske nagrade posebno težko obremenjujejo občinske proračune, kar je razvidno iz naslednjega. Proračuni vseh osnovnih šol v Dravski banovini za leto 1934./35. znašajo skupno Din 23,293.425. Od tega odpade za stanarine učiteljem Din 2,635.071’—, za kurjavo upraviteljem Din 720 tisoč 136’— in za katehetske nagrade Din 2,116.133'—. Skupno znašajo navedeni izdatki za vso banovino Din 5,471.340-— ali okroglo 25°/o vseh osnovnošolskih proračunov. Ostane torej samo 75"/o proračuna za kritje vseh ostalih potreb, kakor -so, vzdrževanje šolskega poslopja, nabava učil, za snaženje in kurjavo učilnic itd. Ako primerjamo navedene izdatke z davčno močjo posameznih občin, smo našli, da znašajo le ti celili 18°/«. Za primer vzamemo litijski sodni okraj, katerega davčna moč znaša okroglo Din 920.000'—, zadevni stroški pa skupno Din 165,732'—, ali kot omenjeno, preko 18°/o celokupne davčne moči sodnega okraja. To je brez dvoma ogromna obremenitev občin, osobito, ker so navedeni izdatki za občino neplodni ter poleg tega tpdi skrajno krivični. Krivični zato, ker sol učitelji kakor kateheti državni nameščenci tef jih je dolžna, kakor vse druge svoje nameščence plačevati država. To tudi neštetokrat povdarjajo učitelji sami že iz razlog^,izgleda, dp preje* majo od občine nekako miloščino, kar je za njihov stan takorekoč poniževalno. Ce ie jkaj, potem gotovo spadajo navedeni izdatki v dr- žavni proračun, ki bi se s tem le za neznaten odstotek povečal, med tem ko bi se občinska bremena močno olajšala. So to upravičene zahteve občin in upamo, da jih bodo merodajni faktorji osobito pa gospodje narodni poslanci upoštevali in tudi sprovedli v celoti, t. j. da se učiteljske stanarine nalože državi in ne občini. Ljubljana, 26. junija 1935. Bedaste govorice Če so bili dnevi pred 5. majem t. 1. razburljivi že sami po sebi in so dajali raznim prenapetim možganom dovolj povoda za razne bolj ali manj bedaste izmišljotine, je bilo to povsem razumljivo, nismo pa pričakovali, da niti tako ogromna zmaga, kot je bila ta dan izvojevana v naši banovini in prav posebej še v naši beli Ljubljani, ne bo pomirila takih prenapetežev. In čudno, ravno oni, ki bi se morali čutiti po tej veliki zmagi najbolj sigurne, se niso mogli umiriti ter so predli niti svoje domišljije dalje. Te njihove niti so opredle tudi ,to ubogo nebogljeno Narodno Odbrano in naenkrat se je pojavila v Ljubljani govorica, da se je Narodna Odbrana pod utisom 5. maja t. 1. spreobrnila, skesala se svojih prejšnjih grehov in šla v Kanoso. Poslala je posebnega zaupnega delegata do g. ministra dr. Marušiča ter se mu stavila na razpolago! Tako se je glasila ta govorica, širjena od najbolj informiranih ljudi na podlagi absolutno avtentičnih podatkov. Ne bi je niti registrirali, ker je tako nesmiselna, da so ji mogli nasesti le naivni ali slabo informirani ljudje. Registriramo jo le kot znak popolne perpleksnosti, v katero so zašli pod vplivom svoje zmage gotovi gospodje, ki pastopa^.po Ljubljani kot nosilci novih časov in znanilci boljše bodočnosti. Naše nebo eksploatirajo tuje družbe! Takoj po svetovni vojni se je jel po vseh evropskih državah živahno razvijati letalski promet. Anglija, Francija in Nemčija so zavzele tudi na tem področju prvo mesto, medtem ko Jugoslaviji do danes ni uspelo organizirati svoje letalske službe niti toliko, da bi mogla prednjačiti na lastnih tleh. Skromen nromet Zračni promet se je pri nas pričel šele 1. 1928., ko je nekaj avijonov vršilo stalno službo na progi Zagreb—Beograd. V tej sezoni so preletela naša letala 146.000 km. Takoj naslednje leto se je kilometraža zvišala na 282.644 km, a v prihodnjih letih ni več napredovala in lansko leto je znašala 245.155 kilometrov, torej celo manj, kot v letu 1930. Pri tem pa so inozemske družbe uvedle svojo zračno službo preko našega teritorija in so njihovi avijoni preleteli nad našo zemljo celih 445.902 km. Od tega: Air France 151.975 km, Češka ČSA 30.192 km, Avstrijska OELAG 48.250 km, Nemška LH 185.485 km, Holandska 30.000 km. »Aeroput« je užival kot reciprocitetno kompenzacijo na avstrijskem teritoriju samo 22.406 km. Ostale tuje družbe so eksploati-rale naše nebo brez vsakršne reciprocitetne kompenzacije, čisto v nasprotju z osnovnim načelom mednarodnega prometa, načelom, ki je izšlo iz potrebe za zaščito domače avija-cije. Na našem teritoriju letijo tujci poleti in pozimi. Oni vedno” bolj prodirajo v vseh smereh, kjer se le kaže potreba po zračnem prometu in kjer se naš »Aeroput« zaradi pre-male državne podpore ne more angažirati. Skozi naše glavno pristanišče »Beograd« je v pretečenem letu preletelo 2189 tujih avijonov in samo 309 domačih. Jugoslovansko nebo tudi mora biti razpotje evropskih zračnih prog. Toda potrebno je delo, da se bo aktivnost naše avijacije povzpela do sposobnosti tujih družb. To zahtevajo življenski pogoji nacijonalne avijacije in tudi interesi ugleda naše države. Aerodromi na naših tleli Na teritoriju naše kraljevine se danes nahajajo naslednji aerodromi, ki so za zračni promet sposobni: Aerodromi s hangarjem: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Sarajevo, Sušak, Borovo, Podgorica, Vršac, Osijek, Petrovgrad, Kragujevac, Kruševac. Aerodromi brez hangarja: Sinj, Bitolj, Banja luka, Niš, Smederevska Palanka, Ruma, Nova Gradiška, Djakovo. Potrebujemo še aerodromov Na vsem teritoriju Primorja je težko najti prostor, ki bi bil za zgradbo večjih letalskih Izjava in Kongres Pen-kluba v Barceloni je bil zopet velik dogodek za literarni svet. Saj imamo še v živem spominu Dubrovniški kongres z vsemi njegovimi dodatki: Potovanje Toller-ja, ki so ga zaradi komunizma izgnali iz Nemčije in druge take zadeve. Na letošnjem kongresu se je zgodila majhna senzacija: Mari-netti, delegat italijanskega Pen-kluba, je brez pravega povoda izjavil naslednje tehtne besede: »Kar se tiče mojih jugoslovenskih sobratov, ki so me prosili, naj posredujem v prilog jugo^ovenskim pisateljem, ki morajo, žal, res trpeti zaradi trenutnih omejitev delovne svobode, jim zagotavljam kot poet, da se bodo te omejitve omiljevale v isti meri, kakor se bodo izboljševali jugoslovensko-ita-lijanski, danes že skoraj prisrčni odnošaji.« »Istra«, emigrantsko glasilo, ki dobro pozna metode Mussolinija, dodaja tej izjavi naslednje pojasnilo: »Dasi se je Marinetti v svoji izjavi skliceval na prošnjo jugoslovenskih penklubov-*iev in je izrečno poudarjal, da govori »kot poet«, moramo smatrati njegovo izjavo kot uradno izjavo italijanske vlade. Kajti že oseba, ki je podala izjavo, namreč Marinetti, stoji preblizu samemu Mussoliniju, da bi podala iz lastnega nagiba, brez posebnega pooblastila od najvišjega mesta, tako izjavo. Marinetti zavzema v fašistični Italiji ta- ko mesto, da ne morejo biti njegove besede samo izraz njegovega osebnega nazira- Spominu Mihaila Pupina Vse jugoslovensko nacijonalno časooisje se je v iskreni tugi spomnilo našega velikega borca — Jugoslovena, Mihajla Pupina, ki je umrl 12. marca t. 1. Slovence je blagi pokojnik posebno ljubil. Zakaj, nam pripoveduje v svojem životopisu, ki ga je izdala v dr. Breznikovem prevodu Vodnikova družba in ki je brez dvoma ena najlepših knjig, ki smo jih dobili po vojni. Slovenski učitelj Kos na pančevski osnovni šoli in slovenski izseljenec Lu-kanič v Newyorku sta vzbudila v Pupinu, kakor nam sam pripoveduje v svoji knjigi, ljubezen do njih ožje domovine. Kar sta mu storila ta dva dobrega, za to se je Pupin sto-tisočero oddolžil nam vsem: kot je znano, je centrov uporaben. Edina terena, ki bi za zgradbo aerodroma prišla v poštev, sta za Split pri Sinju (42 km) in za Dubrovnik pri Trebinju (34 km). Razen zveze z Jadranom so posebno važne za našo turistiko tudi zveze z Južno Srbijo, posebno v okolišu Bitolja in Ohrida. Sedaj se že dela na razširjenju pri-rodnega aerodroma pri Bitolju in na tem, da se uredi aerodrom pri Ohridu. Primanjkuje sredstev »Aeroput« si je zastavil obširen program, toda izvršitev tega programa je navezana na velike izdatke. Napredek civilne avijacije se more doseči samo z zadostno državno subvencijo, kajti brez subvencije se ni dalo niti zamisliti nastanek domačega društva, še manj pa njegov razvoj. Zbog nastale krize ni mogla država nuditi »Aeroputu« tolikih sredstev, kolikor bi jih »Aeroput« potreboval .za uresničenje svojega velikega programa. Z nastopom krize je subvencija celo zmanjšana in zato je moral »Aeroput« izvzeti nekatere proge iz prometa, ker bi zmanjšanje stroškov za službo povzročilo padec varnosti letanja. Do-čim tuje družbe, ki so prav tako, ali še bolj subvencionirane, kot naš »Aeroput«, vzdržujejo promet podnevi in ponoči, se je moral avijorski promet v Jugoslaviji omejiti le na dnevno službo in še to v zelo omejenem obsegu Dve rezoluciji ..Aeropnta4' »Aeroput« je na svoji letošnji skupščini izdal dve rezoluciji, ki ju v naslednjem prinašamo: 1. Skupščina »Aeroputa« enoglasno konsta-tira, da je zračni promet v kraljevini Jugoslaviji v znatnem zastoju^napram prometu v drugih državah. Tako glede razširjenosti mreže zračnih linij, kakor glede intenzivnosti in trajanja letenja. Skupščina smatra, da je tako stanje škodljivo pravilnemu razvoju jugoslo-venske avijacije in splošnemu razvoju cele naše zemlje in da je glavni vzrok v pomanka-nju večletnega programa. Skupščina apelira na kraljevsko vlado, da še v teku letošnjega leta izdela v sporazumu z »Aeroputom« program bodočega razvoja zračnega prometa. II. Skupščina smatra, da je organizacija zračne mreže nad teritorijem kraljevine Jugoslavije prav tolikšnega pomena, kot razvoj železniške in cestne mreže. Skupščina prosi kraljevsko vlado, da se od vsote ene milijarde, ki je določena kot izreden kredit za javna dela, oddvoji potrebna vsota in vporabi za zgradbo aerodromov, predvsem v tistih krajih naše domovine, kjer teh aerodromov ni, kot je to na obali Jadrana, kjer se čuti velika potreba za zračnim prometom. B. odgovor nja. Tudi zaključek njegove izjave, po katerem je postopanje italijanske vlade z našo manjšino zavisno od zunanjepolitičnih odno-šajev, diši silno močno po ukazu od zgoraj. V naši domnevi nas potrjuje tudi dejstvo, da uradna Italija do danes ni smatrala za potrebno, da bi pobila ali omilila Marinetti-jevo izjavo. Dejstvo je, da je zastopnik fašistične Italije, Marinetti javno pred mednarodnim forom priznal, da postopa Italija povsem krivično proti našim pisateljem, ki vztrajajo v Italiji. Fašistična Italija je tako po svojem pooblaščenem zastopniku priznala obstoj jugo-slovenske manjšine, ki jo je skušala doslej zanikati, priznala pa je tudi, da je njeno postopanje s to manjšino vse prej kakor pravično.« Zelo točen komentar in pravilno razumevanje Marinettijeve izjave, na katero pa je dal odgovor delegat jugoslovenskih Pen-klu-bov: »Jugoslovenski Pen-klubi bodo z Italijanskim centrom složno delali za čim večjo duhovno in umetniško svobodo, tudi brez ozira na dnevno politiko.« Vprašamo g. dr. Steleta, ki je to izjavo podal, ali smatra, da je vprašanje manjšine stvar dnevne politike? In ali je on res tako naiven, da misli, da bodo Italijani hoteli napraviti kak korak ne da bi poprej poprosili svojega šefa za dovoljenje; ali bodo torej tudi oni delali »brez ozira na dnevno politiko«? rešil na pariški mirovni konferenci Bled in severni del Gorenjske za Jugoslavijo. Rešil je tudi slovenski Korotan, toda tedanja slovenska narodna vlada ni tega sprejela, ampak zahtevala plebiscit, ki je odločil proti nam. Si lahko predstavljamo, kaj so si takrat diplomatski krogi mislili v prvem nastopu predstavnikov Slovencev pred evropsko javnostjo! Spominu Mihajla Pupina se Slovenci nismo oddolžili. Edino častno izjemo tvori Blejska občina, ki ga je že 1. 1922. imenovala za častnega Člana. Spodobijo bi se bilo, da bi bila Ljubljana, ki se tako rada ponaša kot kulturni center, priredila velikemu dobrotni- ku Slovencev komemoracijo, kakor so se vršile po velikih mestih Jugoslavije in izven nje. Ponovno se je že izrekel v javnosti predlog, da bi imenovali eno ljubljanskih ulic po Pupinu. Predlagalo se je, naj se prekrsti Še-lenburgova ulica in ta predlog je prav umesten. Nimamo ničesar zoper spomin Šelen-burga, saj le redko kedo ve, kdo je bil. Baje je živel pred 200 leti in poklonil večjo vsoto za uršulinski samostan, kjer je menda tudi pokopan. Mislimo, da so ga že prekomerno častili, saj so ljudje, ki so dali mnogo več denarja za javne naprave, pa le nimajo ulic po sebi imenovanih. Razen tega kazi nemško ime Šelenburg prav grdo našo belo jugoslovensko Ljubljano. Mestna občina je dala pred nekaj leti izdelati od zgodovinarja strokovnjaka načrt predlogov za preimenovanje ljubljanskih ulic. V tem načrtu je tudi predlog za Pupinovo ulico. Toda vsi ti predlogi spijo v magistratskih aktih in so že pozabljeni. Kot vedno, se oglašajo tudi letos ob zaključku šolskega leta po naših listih roditelji in profesorji ter razglabljajo vzroke večjih in manjših neuspehov, ki se kažejo predvsem na naših srednjih šolah. Mnogo pametnih nazorov vsebujejo ti članki, žal ostanejo le na papirju, stanje se pa od leta do leta slabša. V čem tiči vzrok, da s srednjo šolo niso zadovoljni niti profesorji niti roditelji niti učenci? Evo nekaj momentov, ki jih je treba v tem oziru upoštevati. Dijaki so imeli tekom zadnjega šolskega leta le dve sto dni pouka in se torej 165 dni pouk ni vršil. Če odbijemo normalne počitnice, ki bi naj trajale za Božič in Veliko noč po 10 dni, za glavne počitnice 2 meseca ter upoštevamo še razne druge upravičene proste dneve, imamo na prostih dnevih 70 dni, še vedno presežek, ki je po našem mnenju absolutno neutemeljen in se ga ne da opravičiti z nobenega niti zdravstvenega niti pedagoškega stališča. Kaj je posledica tolikega števila prostih dni? Učni načrt je tu, pod njegovim bičem morajo učiteljske moči absolvi-rati v tem tako znižanem številu učnih dni vso predpisano tvarino. V velikem delu slabo hranjena in oskrbovana mladina, ki se vozi v precejšnjem številu vsak dan celo z vlaki v kraje srednjih šol, ne zmore tega forsira-nega pouka. Razlaga ne more biti dovolj natančna, da bi ji mogel slediti tudi manj nadarjen, pa sicer marljiv učenec, spraševanje pa tudi ne more biti tako izčrpno, da bi sc mogel profesor prepričati, ali gre v resnici za nemarnega dijaka ali pa za reveža, ki je sicer marljiv in se trudi, pa tvarine vsled prenagle obdelave ni doumel in je vsted tega ne obvlada. Pri tem je treba vpoštevati že od nekdaj obstoječe navdušenje posameznih profesorjev za one predmete, katere predavajo oni sami. Vsak profesor stoji na stališču, da je njegov predmet glavni in najbolj potreben za življenje, da mora vsled tega tudi dijak posvetiti ravno njegovemu predmetu največ pozornosti in marljivosti. Tako stoji ubogi dijak kot nekaka žoga sredi danes že skoraj neštevilnih predmetov, ki mu jih nalaga absolutno prenatrpani učni načrt, revež se zaleti v en predmet, pa odleti nazaj v drugega in ni čudno, če obleži naposled sredi vseh teh edino zveličavnih predmetov na tleh kot žrtev, diskvalificirana za srednjo šolo. Kaj je potrebno za življenje: Vprašajte danes praktične zdravnike in juriste, kaj imajo od onih težkih ur, ki so jih potrošili v srednji šoli na včasih, po krivdi nekaterih profesorjev, tako ogabnem študiju mineralogije, fizike, logaritmov, zlasti pa od grščine itd. Vprašajte pa tudi aktivnega profesorja klasičnih jezikov, koliko mu' je še ostalo v glavi od algebre in logaritmov ali pa obratno aktivnega matematika, ali ne bi bil favno tako dober matematik kot je, čeprav bi ga ne bili svojčas mučili skozi 8 let po 6 ur na Priobčujemo dopis, ki smo ga prejeli iz krogov, ki se čutijo prizadeti v svojih živ-ljenskih interesih po pisanju »Slovenca«. Nedavno je ljubljanski »Slovenec« pod naslovom »Bolgarov pogrešamo«, napisal plamteč poziv bolgarskim vrtnarjem, da naj bi s svojo »konkurenco prišli tudi malo v Ljubljano«, ker bi na trgu »Pridelke gotovo znatno pocenili«. Ne želi pa kmetom vedno od srca vdani »Slovenec«, da bi se na ljubljanskem polju naselili »varaždinski in pa medjimurski bolgarski vrtnarji«, te je gotovo namenil predvsem za mariborski trg in za odškodovanje kmečkih interesov okoliškega Maribora. Za razvrednostenje kmečkih, z znojem in rizikom prigaranih pridelkov ljubljanske okolice hoče imeti »Slovenec« drugih, svežih, odpornejših bolgarskih vrtnarjev! Ob tem pozivu bolgarskim vrtnarjem smo se malo zamislili, jeli res umesten in potreben Ljubljani in koristen ljudstvu ljubljanske okolice?! Predvsem moramo ugotoviti, da Ljubljana kmetske pridelke izredno poceni je, saj pije mleko, ki ga marsikje producent dobi plačanega po 50—80 par za liter in je meso, ki ga živinorejec proda po par Din za kg! Sploh se o vseh živilih, o sadju, grozdju in zelenjavi lahko vsak dan ugotovi, da jih prodaja naš okoličan daleč izpod rentabilne cene. Te nizke cene zemeljskih pridelkov so vendar glavni znak sedanje hude krize! »Slovenec« sicer za to krizo ve, saj v uvodnikih Pa še nekaj glede imen ulic. V Ljubljani imamo od nekdaj seveda po nemškem (Stras-se in Gasse) razliko med cesto in ulico, kar je popolnoma neslovensko: Cesta je zunaj na kmetih, je državna, banovinska ali občinska, v mestih pa ni cest, ampak so samo ulice. (Enako razlikuje Francoz: »la rue« — ulica, toda zunaj na deželi »la route« — cesta.) Tako na primer bi se Aleksandrova cesta morala pravilno imenovati Ulica Kralja Aleksandra, kajti Aleksandrova ulica je lahko ulica vsakega Aleksandra. Najprimitivnejši čut dostojnosti zahteva pravilen naziv. Poglejmo drugam: Ulica Kralja Aleksandra (Beograd)* Koenig Ludwig Strasse ali pa Kaiser Wil-helm Platz (v Nemčiji). Želimo, da dobimo v Ljubljani od pošte do Zvezde Ulico Mihajla Pupina in če bi gorenjska mesta tudi to storila, bi bil to viden znak hvaležnosti napram dobrotniku Slovencev. Tudi tujci, ki spoštujejo in dobro poznajo to ime, bi vedeli, po kom je ulica imenovana. teden z latinščino in skozi 6 let po 5 do 6 ur na teden z grščino? Kdor je kriv, da je današnji učni načrt tako prenatrpan, ta nosi glavno odgovornost za današnjo mizerijo na naših srednjih šolah, kajti učni načrt kaže na prvi pogled, da so ga sestavili ljudje, ki so pozabili, da so bili tudi sami nekoč dijaki in da so kot taki tudi sami proklinjali nevšečne predmete in zoprne profesorje... Učimo se za življenje, tako pravi stari pregovor, ki pa danes ne velja. Današnja mladina se uči zato, d» zadosti učnemu načrtu. Kdor tega ne zmore naj propade, pa naj bo še tako marljiv ambiciozen in še tako sposoben za praktično življenje. Kdor pa se z največ ju muko pretolče med to strašno Scilo in Karibdo, ta stoji naposled tu s spričevalom, ki mu ne daje prav nobene kvalifikacije za praktično življenje. Saj ne obvlada na podlagi šolskega pp" uka samega niti enega tujega jezika, včasih niti materinščine ne! Iz nebroj dejstev, ki uplivajo neugodno na učne uspehe, navedemo na kratko le še sledeča. Učne moči se prečesto menjavajo h' to včasih sredi šolskega leta. Komaj se je profesor navadil na učence in so se učenci vživeli v način poučevanja svojega učitelja, že pride druga moč, obe strani morata začeti znova. Žal ne zahtevata dve učni moči istega od učenca, vsak profesor ima svojo metodo, ki jo zastopa. To zanaša brez dvoma dovolj zmede med našo mladino. K temu pridejo še prireditve raznih po državnih oblastih priporočanih organizacijah, sodelovanje dijaštva pri zbirkah teh organizacij. Hočeš nočeš mora dijak posvetiti mnogo svojega prostega, včasih celo šolskega časa tem organizacijam. isto velja za profesorje. Brez dvoma bo treba napraviti v tem oziru obso-luten red. Organizacije Jadranska Straža* Rdeč križ itd. so nujno notrebne in je pravilno, da pritegujejo mladino v svoje vrste, to pritegovanje pa se mora vršiti skrajno oprezno in na način, da z učno tvarino preobložena mladina ne izgublja dragocenega čas»; Vpoštevajoč prenatrpane šolske prostore, k' ne morejo biti dovolj zračni, po zimi nis° dovolj kurjeni in je v njih mladina če ne povsod, pa vsaj v velikem številu zgradb ogrožana v svojem zdravju, bo treba napr»' viti odločno remeduro in preskrbeti, da bo imela mladina učni načrt, ki ga bo lahko predelala na način, da ji bo lahko še ostalo toliko prostega časa, kolikor ga najnujnejše potrebuje za telesno gibanje v prosti natur*; Brez vsakega slabega namena smo hotel* nanizati le nekaj misli, stvar poklicnih faktorjev, zlasti pa onih roditeljev, ki morajo pošiljati svoje otroke v srednje šole in ji** tam vzdrževati pa bo, da se preide iz teoretičnih razprav k praktični rešitvi tega za našo mladino in za vso mlado generacijo s tem pa tudi za ves narod dovolj perečega vprašanja. in v vsem svojem pisanju pridno udriha per krizo. Sicer mu je kriza dobrodošla, s čim bi drugim blatil J.N.S., vlado in JugosW' vijo in s čim bi se naj drugim prikupil mn°' žici, ljudstvu in podeželju, kot s preganjanje"’ krize, toda resen človek ima občutek, da vse to dela bolj za lari-fari, kot pa iz reso volje, da se našemu »stebru države« pom*1!? spet na noge! Citirani poziv na prihod bolgarskih vf narjev tudi najbolj zabitim kmetom izpričuj^ da jim gospodje od »Slovenca« pravzapra, ne marajo pomagati, marveč, da jih hočejo * pomočjo Bolgarov le še bolj oskubiti, kot » že! .j. Da pa bo portret »Slovenca« še jasnepJ si oglejmo, kako je s producentom in kako konzumentom? Predno dobi od okoličan ljubljanske »milostljivice« n. pr. grah v tok ’ je morala okoličanka, da ga ji je smela P • dati, plačati tržnino, še prej je pa na m»' }e plačala uvoznino, sama pa je poravnala tudi zemljiški davek in kuluk od zemlje* ^ kateri je rastel ta grah. K temu Prlšt®Jeine izdatke za nakup ali najem njive, za s ,a, (15 Din kg), za gnoj (200 Din voz), za mi za natič, zalivanje itd. Iz teh podatkov, * b. »Slovenec« dobro pozna in ki jih tudl Jeifl ljanske milostljivice že poznajo, saj po poreklu večinoma vse se dišijo po 8° ' ’pl»' »Slovenec« izračuna, koliko še oataite Čilo delavcem in če še kaj ostane ”° Koncem šolskega leta »Slovenec" uvaža Bolgare Pripomnili moramo, da tu še ni z ničemer pokrit riziko toče, suše, škodljivcev in da velja pri naših prilikah in v naši klimi in zemlji lak porazen obračun i za slovenske i za bolgarske vrtnarje. K temu dodajamo, da tisti okoliški kmetje in kmetice, ki dobavljajo Ljubljani zelenjavo, delajo od 4. do 22. ure in ob ne posebno dobri prehrani, dočim one ljubljanske »milostljivi-®ec, ki jih ščiti ljubljanski katoliški »Slovenec«:, od dolgega časa ne vedo, kam bi se dejale, ali bi šle sedet v Tivoli, ali gledat niodne liste v kakšno boljšo kavarno ali popraviti frizuro! In »Slovenec« ki je v poznanih stikih z župniki, bo tudi znano, za koliko otrok se brigajo take »milostljivice«. 'Videl bo, da je v lepih salonih prav malo mamic, ki bi imele ali hotele imeti otroke, rajši imajo ^herzig« psičke, mucice in papige, dočim je v naših okoliških vaseh, katerih pridobitnost ^Slovenec« tako zelo forsira uničiti, izredno mnogo »božjega blagoslova«! Je pa znano dejstvo, čim bogatejši je v Ljubljani gospodar in čim glasnejši evangelist kmečke ljubezni je, tembolj je skop na trgu! Mali naš človek je s sedanjimi cenami mnogo bolj zadovoljen in rad plača, ker ye, kaj se pravi delati, manikirana in pošmin-kana »Slovenčeva« milostljivica pa gleda tudi na trgu, kako bi še bolj odrla, kmete, da ja več ostane za svilo, sladoled, puder, šminke in morje! V kozmetičnih trgovinah, k| jih seveda kmečke žene in dekleta ne rabijo, ker se z navadno vodo dovolj znebijo Prahu in slabih vonjev, v takih trgovinah seveda »mlostljivica« ne gliha: tu bi se to ne spodobilo, nego hoče baš najdražje in plačuje brez odbitka! Stiska pa pri plači služkinj, Perice in sobaric in na trgu pri kupovanju težko prigaranih vrtnih pridelkov. Naša družba se je navadila, da te manire molče tolerira, ali če se že pokvarjena gospoda tako obnaša, ne bi se smel baš »Slovenec«, ta katoliški in kmetofilni »Slovenec« zaradi tega oko-rajžiti, da kliče še Bolgare in konkurenco, ko je vendar mizerija s pridelovanjem in prodajanjem že sama na sebi dovolj velika! Naj bi se raje naš vplivni »Slovenec« zavzel pri magistratu, da zniža tržnino in initnino in da daje vodo za poletno škropljenje malo ceneje na razpolago našim vrtovom. Ali je treba, da se z vodovodom dela dobičke in da se te uporablja za kritje pasiv iz poslovanja mestnih očetov? Tako bi moral »Slovenec«, če že res hoče ostati prijatelj ljudstva! Naj pa, če je že začel razmišljati o pocenitvi potom importirane konkurence, malo računa, če bi ta konkurenca kje drugje in seveda v dobro ljudstva morda res ne bila zelo potrebna. Spominjam se med drugim tudi na stroške, ki jih ima naše ljudstvo z župnišči, zlasti na zelo visoke pogrebne stroške in na stroške za očenaše, ki se jih moli v reševanje kmečkih duš. Lep doprinos k omiljenju posledic krize v našem podeželju bi bilo značilno znižanje cerkvenih stroškov, pa naj se že to uvede z importirano konkurenco ali pa potom splošnega dogovora predstavnikov naših župnij ob priliki evharističnih kongresov v Ljubljani. Zlasti s tem bi se mnogo pridobilo na spoštovanju napram dušnim pastirjem in na veselje do milostljive bolj v tem pogledu, kot pa v pogledu okoliškega vrtnarstva torej »pogrešamo konkurence«! Radovedni smo, kdaj bo »Slovenec« o potrebi te konkurence pisal kaj takega, česar si že tako dolgo in na glas želi naše obubožano kmetsko in delavsko ljudstvo?! — Gandi. Po naši zemlji Pa brez zamere... Vet luči za manj denarja! 1.april Adis—Abeba, 1. aprila popoldne, brzojavno. »Večji del zlata, ki je pobegnil iz prodne banke v Parizu, je na pol pota v Newoork obrnil in pluje že mimo Južne tia-iije v Jugoslavijo. Zlato je svojo smer nenadno menjalo na izrecno željo francosko risanega vodilnega ljubljanskega dnevnika ^9*as Naroda«, kjer se nahaja tudi središče državne politike Jugoslavije. Zlato bo ^Porabljeno za saniranje doiga pri ondol-nem tramvaju, presežek pa za izdelavo velike avtoceste Beograd - žužembirk - Kranjska gora, ki bo gotova najpozneje do 5. maja. 31. aprila Jeruzalem, 31. aprila, uradno. »Ker so Slovenci v Ljubljani (v Beogradu jih pomolno nazivajo Jugoslovenci) tik cerkve sv. Krištofa sezidali cerkev slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, je Najmerodajneiše meslo, '"i je svoj čas ta dva duhovnika in pozneje Ves čas njiju panslovansko delo obsojalo in obsodilo, sklenilo, da se nad upornimi ljubljanskimi katoliki maščuje s tem, da prežene slovensko molitev iz vseh cerkva v južni Italiji. To represalijo, ki pa v Ljubljani nalašč ne vzbuja posebnega ogorčenja, bi se moglo omiliti samo za Vidove dni 1931) pod pogojem, da prirede Slovenci tisti dar v Ljubljani velik evharističen kongres, da se ga brez pridrža udeleže tudi oni iz Knafljeve nlicce in da bodo vstopnice k verskim svečanostim brezplačne. Po mnenju informiranih je kardinal Gregorio Margolaio da Bar-banera, glavni blagajnik slovenskih prispevkov za zamorčke, prepričan, da bo le tako mogoče vdane Slovence po pravi poti pripeljati k Bogu. Znana madžarska tovarna »TUNGSRAM« žarnic nas mori že mesece in mesece po časopisju s svojo usiljivo reklamo. Tudi v svoji reklami, ma nova Tungsram-žarnica nudi za manj denarja več svetlobe, čemur strokovnjaki seveda ne verjamejo. Kajti kar moreš dati na eni strani več, moreš na drugi vzeti. Isto je s temi novimi žarnicami. Res svetijo bolje, vprašanje pa je, koliko časa trajajo. Računa se, da v privatnem stanovanju traja žarnica povprečno leto dni. Izkušnja z novimi žarnicami pa je pokazala, da je često treba sedaj mesečno po eno, dve ali celo tri žarnice tam, kjer je preje leto dni zadoščala ena sama. Je to potem za manj denarja več luči? O izvoru TUNGSRAM-žarnic smo pisali že pred meseci in reči moramo, da je marsikdo odklonil te žarnice, čim je spoznal, da izvirajo iz Madžarske. 2al pa se najdejo še vedno ljudje, ki imajo nacijonalioem vsak čas na koncu jezika, kadar gre za njihov žep, smatrajo pa vse, kar je domače, za manjvredno, najbrže, ker je NOBEL, da je gvant iz Pariza ali Dunaja, žarnica pa iz Budimpešte.... Najdejo pa se celo lavni uradi, ki domače blago dosledno odklajna-jo, čeprav so vse javne ustanove po obrtnem zakonu dolžne, dajati domačemu blagu prednost. Ali niso baš država, banovina, občina, vse njihove ustanove, socialni zavodi i t. d. poklicani, da podpirajo domačo industrijo, ko vse to eksistira >z našega denarja? Ali niso vsi zakoni pri nas pozitivni? Mislimo, da so in je dolžnost nas vseh, da se jim pokorimo, javne ustanove pa morajo z lepim primerom naprej! Uubliana KAKŠNE PA SO TE ZASTAVE? Za Evharistični kongres se je ljubljanski stadion imenitno pripravil. Zlasti bo prireditev mnogo pridobila z obilno nameščenimi mlaji, raz katerih bodo zastave razglašale, v kateri državi stoji bela Ljubljana, prizorišče evharističnega kongresa. Dosedaj smo pni slavnostih v stadijonu, pa na žalost celo tudi pri pokrajinskem sokolskem zletu v ljubljanskem Tivoliju in drugje naleteli na posebno modo: državne zastave, kakor da cele in popolne niso več lepe, se je tam razcepilo v posamezne barve, menda zato, da se poveča estetični učinek! Toda, kje na svetu se še dela tako z državnimi prapori?! Naša državna zastava je vendar po svojih barvah in po njih namestitvi, tako lepa, da si pač lepše iin očem prikupnejše res ne želimo. Toda, če že naši veleumetnjaki z vsem delajo futuristično, vandalsko in hiper-moderno, pred državno zastavo se mora nehati tudi ta časovna estetična zabloda. Nam je vseeno, kakšna kapaciteta si je izmislila to novotarijo in kateri priznani domači umetnik kaj takega uvaja, kajti narodnih svetinj nam ne bo nihče maličil, zato pričakujemo tudi od vodstva evharističnega kongresa, da se za svoje slavnostne prireditve ne spusti v take estetične avanture, zlasti še, ker žalijo tudi nacijonalni čut Jugoalovenov. Kajti nihče ne more ovreči sumnje, da so naše državne zastave razcepljene v barvaste rjuhe namenoma, namreč zato, da se državne zastave ne prizna in se je kot take ne privzema v okras gotovih prireditev. Pa tudi dejstvo, da so državne barve posamič obešene po mlajih, in kakor srno že videli, celo tako, da ob primerni poziciji in pri gibanju v vetru dopuščajo tudi utis nekdanjih plemenskih zastav, kar nikakor ni pomirjevalno in odgojno, to dejstvo še prav posebno nalaga nacionalistom in državni oblasti, da na takih slavnostnih prostorih poskrbi za red in za upoštevanje naše drage državne zastave. leiica POTREBNO NOVO DRUŠTVO. Pri nas imamo še vedno lepo število organizacij, čeprav jih je bilo v zadnjih letih in v zadnjih dneh že več oblastno razpuščenih, druge pa se te nevarnosti otepajo s pripravljenostjo, da bi za izgled nacijonalnosti ko-optirala v svoj odbor nacijonalizirajoče figure. Vendar 16. junija novoustanovljena podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva našemu kraju ne more biti niti v breme niti v kvar. Če se je že toliko sil razmetalo za prazen nič, bojkotiralo in borilo brez prave koristi za ljudstvo, se bo gotovo našlo dovolj delavcev, katerim se sedanje trenje ne do* pade, in da na nevtralnemu in gospo-darsko-koristnemu terenu naših gospodarskih organizacij zagrabijo za delo. Ustanovni občni zbor podružnice JND je prav lepo potekel, zlasti je prisotne navdušil za občno delo govor glavnega tajnika g. Škulja. Prvi odbor je soglasno izvoljen iz oseb najrazličnejših političnih naziranj in je gotovo na Ježici edini odbor te vrste, ki pa ima po uvidevnosti in treznosti svojih odbornikov vse zagotovilo, da bo složno deloval. Za predsednika je bil izvoljen šolski upravitelj v Črnučah g. Ivan Mihelčič, v odboru pa je poleg nekaj novih delovnih sil ves prejšnji pripravljalni odbor. Narodna Odbrana, ki je od vsega počet-ka podpirala to koristno akcijo, bo podružnico po svojih -močeh vedno drage volje podpirala in jo bo zlasti veselilo, če uspe podružnici, da v svojem uspešnem delu gmotno povzdigne naš kraj, ga zopet »prijatelji in pobrati. Novo mesto NAŠ ŽIVILSKI TRG Prav gotovo ne premore niti najmanjše mesto naše Jugoslavije tako žalostnega živilskega trga kot ga ima Novo mesto. Doma in v šoli se dopoveduje otrokom, kako morajo paziti na snago in si morajo pred vsako jedjo umiti svoje roke. Vse to pa ne pomaga, če hrana ni čista. Naš trg še danes nima lesenih stojnic. Vsled tega morajo okoliške kmetice postavljati košare s prinesenimi živili kar na tla. Predstavljajte si sedaj živila, ki jih pred uporabo ni mogoče očistiti, n. pr. mlečne izdelke kot sir, smetano in surovo maslo. Vse to leži na tleh v nepokritih košarah, mimo pa hodijo ljudje, ki dvigajo prah s svojimi koraki, kmetici otepajo svoja krila, v rokah prodajalk in kupovalk prhutajoči piščanci dvigajo oblake prahu. Ves ta prah se vseda zopet nazaj, seveda tudi v smetano, surovo maslo in na sir. Bog ve, če je že opazoval vse to kdo izmed onih, ki ima pri tem svojo tehtno besedo in Bog ve, kako mu teknejo opoldne štruklji, narejeni iz mešanice sira, smetane, prahu in perja. Ubogi otroci pa dobe tako surovo maslo namazano na kruh. Človek res ne ve, od česa je debel. Skrajni čas bi že bil, da se prestavi živilski trg na Florjanov trg, ki odgovarja temu namenu s svojim košatim drevjem. Tu se naj postavijo prepotrebne lesene stojnice. Gre za zdravje vseh, zato je stvar nujna. Me gospodinje apeliramo predvsem na g- zdravstvenega referenta, naj energično nastopi za to prekoristno stvar, vse gospodinje mu bomo od srca hvaležne. Bojim se sicer, da bo zadel ta moj dopis na gluha ušesa, kot se to običajno dogaja, vem pa, da bodo skrbne gospodinje soglašale z menoj in čitale z odobravanjem te vrstice. Red in snaga sta vsakemu ljuba in draga, pravi pregovor — to naj velja tudi za naš živilski trg. Gospodinja. Hrastnik KOPALIŠČE Krajevna protituberkulozna liga je začela z izkopom bazena pri Sokolskem domu. kjer bo zgradila lepo kopališče. O tem, kako je tako kopališče potrebno, posebno za slabe zdravstvene razmere našega kraja, ni potrebno govoriti. - Na vsak način je hvalevredna delavnost PTL, ki je v tako kratkem času nekaj let zbrala potrebna sredstva za gradnjo. Dolžnost vse hrastniške kotline je, da podpre prizadevanja lige. Idealno bi bilo, če bi videli pri delu tudi delavstvo, ki je po večini slabo zaposleno in ima dovolj časa. To naj bi žrtvovalo — vsak posameznik vsaj po nekaj ur brezplačnega dela — kar bi mnogo pripomoglo k izvršitvi načrta. Kajti taka ustanova kot je to kopališče, mora biti namenjena v prvi vrsti delavstvu, ki je najbolj potrebno vode in solnca, saj mora cele dneve delati v jami, v slabem zraku tovaren, brez solnca in zraka. Kopališče je namenjeno zdravju celokupnega prebivalstva Hrastnika, razumljivo je, da se Poietek železarne in rudnika v Štorah pri Celju Prva desetletja prejšnjega stoletja za ■^re nihče ni znal, šele po odkritju (1835) r°8atih premogovnih plasti v Kresnicah, ka-,a*tralna občina Teharje in po zgradbi že-*6znice (1843—1846) ob desnem bregu Voljne je prišlo nekaj življenja tudi v ta 0samljeni raj. Vsa okoli 2 km dolga kotlina in bližnje Porebrje, ki jo dandanes zavzemajo Štore, je .nekdaj last premožnega kmeta Koštoma-la po domače Jerača. Temu je najprej železna (1843) potem pa vsakokraten lastnik že-i®zarndce odkupil kos za kosom zemljišča. 1 ■'etnogovni obrat v Kresnikih je ustanovil !'6ki Raimondi 1. 1845 in nekaj časa potem se ■je dvigala ob Bojanskemu potoku predno se lzliva v Voglajno topilnica, ki so ji pridejali n,aziv Kedra. Po štorovinah so pridejali na-?lv Štore (nemško »Store«) obema obratoma lll,Po tem zgledu so se ravnali tudi pozneje Pri otvoritvi železniške postaje in pošt. r> Čim sta prišla (1850) oba obrata v roke ‘ avel pl. Tutzerja in njegovega družabnika pnPOHOD€ Štev. 23. ga; bo najbolj moralo posluževati baš delavstvo, ki je pač najbolj potrebno zdravja. Na mestu je torej, da tudi delavstvo v svojem lastnem interesu podpre prizadevanje PTL in priskoči na pomoč z brezplačnim delom. Pozivamo tem potem članstvo NO, da tudi ono doprinese svoj del, to je da se javi na brezplačen kuluk ali pa daruje prispevke za šihte, katere naj mesto onih, ki ne morejo osebno na kuluk, izvrše brezposelni delavci. Viteška sekcija NO pa se je odločila za skupen kuluk. STAKINA V bivši Avstro-Ogrski smo imeli tudi v Hrastniku tako zvane veteranerje, ki so imeli tudi svojo zastavo, s katero so ponosno masirali skozi dolino na kak »cesarjev dan«. Zastava je bila dragocena, imela je tudi zlate žebljičke itd. Ob prevratu 1918. leta pa je zastava zginila in jo ni bilo moči izslediti do danes. Gotovo so jo skrivali bivši veteranci, nadejajoč se, da jo bodo še rabili »ko bo prišla nazaj preljuba Avstro - Ogrska«. Pa so veteranar-jl bili že leta 1918. veteranarji in je od tiste dobe preteklo že 17 let... Zadnje čase se čuje, da se je zastava zopet našla in da bo baje poklonjena hrastniški cerkvi, ki jo baš gradijo. Mi smo mnenja, da je zastava že 1918. leta prešla v last naše države, kakor sploh vsa imetja avstrijskih, ob prevratu ukinjenih društev. Tisti, ki ima zastavo, torej že 17 let protizakonito skriva državno imovino ter spada pod kriminal. Nimamo nič proti temu, da dobi zlato cerkev, toda to naj ji izroči tisti, čegar last je zastava — če namreč hoče. Sicer pa spada zastava v muzej, zato prosimo oblast, da zastavo izsledi, zapleni in pokloni, komur pač najde za umestno. Da bi pa z zastavo razpolagali privatniki, to pa prav gotovo ne gre. Golobiniak ODGOVOR NA RESOLUCIJO OD 30. MAJA. Ti, Majka, domovina, plod stogodišnjih borbi, idol onih, koji su dali svoje živote za tebe, amanet, uzivišeni, predat nama na čuvanje, neka te ne uznemiravaju zagrebačke resolucijo od 30. maja. Mi, nacijonaliste, za-klinjemo se, da demo biti granitna stena oko prestola našega ljubljenog kralja Petra II. i živo ovaplodjenje, unitaristično" nacionalizma, da čomo biti verni stražar! večnih ideala naše otadžbine, da čemo sa poslednjim silama boriti se za slogu svih Jugoslovena. Maj ko domovina ti si plod težkih borbi na bojnim poljanama, a ne plod diplomatske ve-štine, to neka znadu svi oni,koji bi hteli resolucijama postiči nekakav federalizam ili separatizam. Na puta, na Hoja nam je nakazala ruka našega sijajriog Kralja, koji je junaški poginuo na tom putu, se ne vračamo, dok nam kuca naše junačko srce. Ižpunit moramo položeni zavet. A. Bukovec. Naš pokrefi Strelske vaje ljubljanske družine se vrše vsako nedeljo na vojaškem strelišču od 9. do 12. ure. Člani dobe municijo po znižani ceni 50 par za komad. Strelci, poslužujte se ugodne prilike in obiskujte redno strelske vaje. LaSko Redne strelske vežbe savezne strelske družine v Laškem se bodo vršile — počenši z dnem 27. t. m. — vsak četrtek od 18. ure do mraka. Pristojbina za municijo se je znižala na najnižjo možno vsoto. Strelci! V četrtek 27. t. m. ob 18. uri zbor na strelišču. OBLASTNA SKUPŠČINA Opozarjamo še enkrat izvršilne člane Narodne Odbrane, da bo oblastna skupščina v soboto, 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v predavalnici Zveze kulturnih društev. Pristop na skupščino imajo vsi izvršilni člani, katerih dolžnost je, da se oblastne skupščine polnoštevilno udeležijo! Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči Ado Makarovič: Naše Vile in „lliri“ (K stoletnici ilirskega pokreta.) Znano je, da kace in vile kaznujejo tistega, ki jim podere sveto drevo! Jabolko je tu kačje jabolko, prastari simbol ljubezni, rodovitnosti, bogastva! Jabolko odgovarja kačji ki oni, »Žiljštaj-nu* ali kačjemu kamnu (Kelemina, Bajke, St. 85—88) »Zbrane kače imajo v sredi med yeboj zlato »jabolko«, ki ima v sebi čudodelno moč, Komur se posreči dobiti to jabolko, bo imel vselej vsega dovolj, ako namreč dene jabolko med žito, ne bo žitnica nikoli prazna, ako ga dene v vinski sod, ne bo čepek nikoli suh« (Kel. št. 86). h'U> lastnost ima »Žiljštajn«: »Če bi ga prijelo dekle, bi dobila potem koš rotrok« (Kel. 88) Eva in kača na jablani! Kača duh! V navedeni bajki ponuja to dragocenost kača sama, namreč sebe (žensko bitje)! Kdor dovoli vili (žalki), da leže k možu v posteljo, ta ima potem rodovitnost in blagostanje v hiši! Gl. Kel. št. 138) Vile se (pa) tudi spremene v kače, zato je prav nevarno kače streljati ali ubijati. Mož je zapazil kačo zvito okoli drevesa(!) Vzame pu-ko in jo ustreli. Pa v tem trenutku so se mu roke posušile, ker je bila v kači vila« (Kel. št. 128). Tukaj je torej to prav jasno rečeno, da so v kačah vile, oziroma, da so vile kače! Sem sodi kača, ki čuva sveti dan (varuje človeka požrešnosti), ker ima božanstvo rodovitnosti (čigar dekle so bile vile, »božje dekle«!) tudi svoj sveti dan v tednu, katerega je treba praznovati, ker om. bog tudi kruto kaznuje tak prestopek! V našem nastopa kot maščevalka že višje bitje, neka kraljica belih žen. Pri nas je to zelo dobro znana »Torklja«, ki ima torek, ki je njej sveti dan) V srbski narodni pesmi je to »kača«, »sveta nedelja«, ki se ovije kraljeviču Marku, ker je hotel loviti v »nedeljo«, v naši bajki ta kača žal nima imena, a se tudi trikrat ovije ženuki okoli pasa, ker je hotela na »mlado nedeljo« na njivo, med tem, ko je bila v cerkvi maša! Iz te pripovedke (Kel. 87) je videti, da sta »bela žena« in »bela kača« eno in isto! Čudežen pa6, ki ga daruje junakom, je mogoče v zvezi s kačo. Wesselowskij je že primerjal vile z veli duhovi, »vili«, litv.) — umrlimi, ker n. pr. Rusi imenjujejo naše vile, ki so podzemski in vodni duhovi) kar treba podčrta4i!) navke (pokvarjo-no mavke), kar je isto kot duhovi iz nava, kraljestva smrti; in še danes je raširjena vera, da postanejo otroci, ki še niso krščeni! torej prej vsi pogani) in dekleta, ki unirjejo pred možitvijo' vile! Niederle govori o vilah v zvezi s češčenjei", mrtvih in so mu navke, rusalke, deloma, tudi. vile, nastale iz »duhov umrlih .otrok, deklet in Žen«, (s. 53. S. cit. Briickner, ki mu nasprotuje)! Pr' votno ao vsa vilinska bitja . tega izvora in sodijo seveda tudi moški duhovi! Omejitev na otroke in žene je nastala šele v krščanstvu. Moška vilinska bitja, glej pri Kelemeni pod tem naslovom! Potemtakem so ugovori Briicknerjevi šibki, češ, zakaj ni moških duhov med vilami! Ra' zen moških »vilenjakov« pri Kelemini, škratov, divjih in povodnjih mož, j. dr. pozna narod tudi »vile«, ednina vil«, ki živijo na drevju ali v rušah pod stropom, torej domači bogovi, škrati, dedje« (Briickner, VII.)! Vile so pa ženske * ozirom na »kače«! Vile jašejo jelene in za vajeti so jim kače, (Beseda »jelen«), "vete živali, boginje rodovitnosti, kar je prvotno naša vila! Prof. Markič (Etnolog, II.) razlaga našo vilo kot uila. Eule, »sova«! To je pravilno, kar se tifc besede, t. j. imena boginje, ki je identična s P0' lado Ateno, ki ima kot emblem sovo na čeladi. O naših vilah, pa ni znano, da bi imele s sovo kaj opraviti, kvečjemu, da jih kdaj škopniki pre-ganjajo v goreči podobi sove. Atena združuje oba simbola onostranstva, sovo in kače! Boginja Illu(r)janka (-Atena) je pri Germanih ostala sa' mo sova (Eule), pri nas pa polbožanstvo (VilSt prej »vila« kot kača!) Kako star je simbol sove in kače, nam priča stara mehikanska boginja L®' chuza, ki je sova, ki drži s kljunom in krempi)1 kačo! Prof. Markiču je Illion — »Vilingrad« t*0' rej sveto mesto boginje Illur!) Ilirska boginja je torej dala Grkom Palado Ateno, in nam vile! Naš Veles se mi zdi od Velena (BelemiO starih Karnov, Ilirov! Potemtakem je bilo imenovanje jugoslovaH' ske žemlje z Ilirijo in naroda v dobi narodnega prebujenja precej upravičeno, ker Slovani so bili ilirsko kulturo na jugu, na naši zemlji in z3 Iiliri, ee prav lahko skrivajo prvi Slovani na Bal' kanskem polotoku! Slovani imamo torej od Ilirov mnogo! M*’ rali smo torej biti i njimi v zelo tesni zrezi v najstarejšem času! Od lijih imamo velik doli glavni del naše stare vere, vile, Velesa,, vero f onostranstvo, da bi lahko rekli, da vera llircov je živela v Slovanih svoje novo življenje in v njih doživela tudi svoj konec. (Konec.) Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"! KUPUJ 1 | DOMAČE II BLAGO * SVOJI K SVOJIM Priporoča se cenjenim gostom restavracija hotela „BeIIevtie** in grand hotela >tHnion" v Ljubljani. Priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina. Pivo Bock in ležak. Tudi v Unionski hleli gorka jedila. Cene zelo solidne, postrežba točna. 9. Štcvh, remtavvaiev JUGOKREDA ,,M I R NA (( TOVARNA ZA IZDELAVO VSEH VRST BARVASTIH, SUHIH, MASTNIH, OLJNATIH KRED IN PASTEL 99 Bela kreda za šole Zastopstvo P A P IR O S“ Zagreb VE LEME SAR IJ A TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV F. SLAMIČ nudi po nizkih dnevnih cenah: sveže meso, šunke, hrenovke, jetrne paštete, konzervni golaž priznano najfinejšega okušal LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 Prešernova ulica 5 Rimska cesta 3 V RESTAVRACIJI: Najboljša kuhinja, najizbranejša vina « TEOKAROVIC je dospela pošiljka najnovejšega blaga v kamgarnu, iresku In frurett- svili po znano znižanih cenah! Oglejte si neobvezno bogato zalogo v OradlSCu nasproti Drame P Tel. int. 23-07 in 34-81 Šivalni stroji od Din 1600’— naprej. Otroški vozički od Dlri 200*— naprej. Dvokolesa od Din 9B0‘— naprej. „Sach»“ motorji od Din 6000-— naprej pri TRIBUNA" C. »ATJEL, LJUBLJANA, RMtovfln ntta 4 Ceniki frankoi Ceniki banko! .................. J. BONAČ sin i O&lČ&lr Ljubljanska kartonažna tovarna Ljubljana Tovarna za papir in lepenko KOLIČEVO'DOMŽALE Centrala: LJUBLJANA Čopova 16 Vsakovrstne karionaže, papir in lepenka Tovarniške znamke: Brzojavke.,^ za toaletni papir »Sanol* in .Hermes' za registra- torje in mape za korespondenco »Hermes" in „Redos“ odpirajte le ona domača podjetji ki jih priporoča akcija SVOJI K SVOJIM “i ♦ -------------------------------------------n a n..... ...... .................................. Ureja odbor. - Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. i o. z , Miroslav Mafelič. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). VSi V Ljubljani.