Glas zaveznikov teto II - Št. 317 lnfoirmritanske radio družbe piše: »Londonski uradni krogi trdijo, da ne sli-biore biti govora o pomoti per 1-v^dentifikacijl obeh križark, kar na. J-Aprotuj® temu, kar pravi general ^a)Rc " Križarki sta imeli predpis-ijijbo , ..ivito zastavo. Po strelih niso 'tazcbesill nikake druge zastave. |Rt bilo opozorilnega strela in ni mo-r.2f°če opravičiti dejstva, da so iz-r.4*trelili dvanajst topovskih strelov *JJl>roti ladjama prijateljske države, j)0,Vl sta pluli v mirni dobi v medna? l^odnih vodah. pSS m ra O njem bodo razpravljali na današnjem zasedanju Nikakega sporazuma o mirovni konferenci PARIZ, 1. julija — Sobotno večerno zasedanje Štirih zunanjih ministrov je trajalo več kot Štiri ure. Ministri so preučevali novi francoski načrt za kompromis o tržaškem vprača-nju. Sporazumeli so se, da bo načrt, ki ga je predložil Bidault, preučil vsak zase. O njem bodo razpravljali danes. V pogledu sklicanja mirovne konference zunanji ministri na sobotnem zasedanju niso dosegli nikakega sklepa, dasi je zunanji minister Byrncs na petkovem zasedanja izjavil, da bo v soboto na tem vprašanju vztrajal. Kljub temu pa je Molotov na sobotnem zasedanju izjavil, da upa, da bodo,lahko v kratkem določili datum mirovne konference. Bevin je skušal Molotova pregovoriti, da določijo ta datum takoj, vendar se Molotov Se ni hotel obvezati. Začasni dnevni red zasedanja zunanjih ministrov je naslp-dnji: 1. Trst; 2. italijanske kolonije; 3. datum mirovne konference; 4. nemško vprašanje. Bidaultov TRUMAN ODKLONIL ZAKON O NADZORSTVU NAD CENAMI >r« 5.1* k oV| ni London, 1. julija Predsednik Truman je v soboto Odklonil zakonski osnutek za nadzorstvo nad cenami. Izjavil je, da 'bi lahko lzval Inflacijo v Ameriki ®r težke mednarodne motnje. Sedanj; zakon o nadzorstvu nad cekini je zapadel včeraj opolnoči. Rovi zakonski osnutek, ki ga je Kongres odobril kljub predsednikovi opoziciji, ogromno zmanjšuje r.4 oblasti upravnega urada in nadzor-1 stvo nad cenami. Včeraj zutraj 'Dfl6 predsednic Truman govoril po radiu, da bi pridobil javno mnenje korist novega zakonskega Ghavam Sulfaneh Ustanovil novo stranko TEHERAN, 1. juliju.— Perzijski ministrski predsednik . Ghavam Sultaneh je v soboto v radijskem govoru izjavil da j Je položil temelje nove stranke ki se bo imenovala »Perzijska ,.il demokratska stranka*. Objavili so tudi program reform nove se stranke, ki obsega 11 točk. Ghavam Sultaneh je izjavili aj obuvanje perzijskih koristi in nje- osnutka. kompromisni predlog vsebuje sedem točk: 1. Trst in bližnja okolica naj bi za dobo 10 let predstavljala samoupravno področje, ki bi ga upravljale štiri velesile skupaj z Italijo in Jugoslavijo: integriteto področja bi moral jamčiti Varnostni svet Združenih narodov. (Molotov je ta načrt kritiziral, ni ga pa Izrecno zavrnil. Zaradi tega j« tudi sovjet, sko odposlanstvo obljubilo, da ga bo natančno preučilo, da bo na ponedeljskem zasedanju lahko o njem razpravljalo), 2. Guvernerja internacionaliziranega področja bi sporazumno imenovali Jugoslavija in Italija. Ce se tl dve državi ne bi mogli sporazumeti, bi imenovanje izvedle štiri ve. lesile. 3. S tajnimi ln splošnimi volitvami bi izvolili zbornico, ki bi imela zakonodajno oblast 4. Štiri velesile bi skupno z Jugoslavijo ln Italijo Izvolile vladni svet sestavljen iz šestih članov. Predsedoval bi mu guverner. 5. Zakoni ln sodna organizacija bi jamčili prebivalcem spoštovanje pravic, In sicer tudi tistih, ki se tl. čejo jezika, šol, uprave ln Javnih služb. 6. Predstavniki štirih velesil ln Varnostnega sveta Združenih narodov bi tvorili nadzorni organ, ka. teremiu bi vsako leto poročal vladni svet in ki bi se moral prepričati c pravični izvedbi statuta. Vsak prestopek bi predložili temu organu. 7. Pred potekom desetletne dobe bi štiri velesile znova preučile tržaški statut ter Združenim narodom predložile nove predloge. Molotov kriti*lra Molotov je ta načrt kritiziral. Trdil je, da bi zaradi začasnega značaja »vodil k nestalnosti* in da bi «žalli narodna čustva Jugoslavije*, vendar pa je dodal, da bi pod pogojem določenih sprememb fran. coskl predlog sprejel kot osnovo za razpravljanje. Izrazil se je tudi naklonjenega zamisli nadzorstva šestih držav, dodal pa je, da bi morali šestim državam, ki jih predlaga Bidault, dodati še Češkoslovaško, ki Ima v Trstu kot srednjeevropski luki posebne interese. he bodočnosti, blaginje ter uspeha itjhjenega naroda sem sklenil ustanoviti novo stranko. Delo nove jel stranke se bo začelo v teku dveh tednov«. Sultaneh je označil zunanjo po iitiko stranke kot namero, da «oja-prijateljske odnošaje s Sovjetsko *vezo, Veliko Britanijo ln Združenimi državami, da čuva samostojnost ln svobodo Perzije ln da ne ji dovoli nikakega vmešavanja Zunanjih sil v notranje zadeve Perzije. »Perzija je sklenila, da bo sama jftospodar sv°Je usode. Bodočnost erzlje bomo dali v roke perzijski •niadini*. Program nove stranke, ki obsega točk je naslednji: n čuvanje ) neodvisnosti ln svobode Perzije- 2) V z1 vanje politične ln gospodai-ske t° ^odvisnosti države; 3) nova polje-‘ ®lska politika; 4) pravični temelj L* ^meljske lastnino; 5) reforma .de in industrije; 7) reforma pra-dančne politike; 6) reforma trgo-®°dnega sistema; 8) reforma kul- pouka, 9) prevzgoja domovinskih čustvev s pomočjo pravične propa-gande; 10) reforma vojske, policije, orožnlltva; 11) reforma prevozov In prometnih zvez. OMEJITEV PREDPRAVIC SUVEKENA V BOLGARIJI Sofija, 1. julija Bolgarska obveščevalna agencija poroča, da je ministrski svet sprejel načrt za nadzorstvo ln upravo vojske, ki tred drugim odpravlja zdaj veljavni zakon, da je kralj vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil v vojni in miru. Novi zakonski načrt določa, da ima nadzorstvo vlada. V vojski ne bodo mogli služiti častniki, ki so vršili fašistično ln prottdemokratsko dejavnost. Na podlagi istega zakonskega načrta dobijo častniki za politično vzgojo, ki so jo uvedli z dekretom z dne 9. septembra 1944, Iste pravice kakor drugi častniki bolgaiske vojske. Ameriški zunanji minister Byr-nes je izjavil, da j« pripravljen preučiti francoski načrt. Svojo pri. pravljenost je Izrekel tudi Bevin, čeprav je imel navodila vlade, da podpre v pogledu Trsta italijansko stališče. Dejal j«, da je pripravljen posvetovati se s svojo vlado o fran. coskem načrtu. Obljubil je, da bo tudi sam preučil načrt z največjo pazljivostjo ter člmprej poročal o britanskem sklepu. Mirovna konferenca V teku razprave o Byrnesovem predlogu, da bi takoj razposlali vabila za mirovno konferenco, ki bi morala biti 20. julija, je ameriški zunanji minister izjavil, da je pripravljen narekovati mirovne določbe sovražnim, ne pa prijateljskim In zavezniškim državam. Orl. sal je Ameriško stališče, da je na. men konference zunanjih ministrov pripravljalno delo za izdelavo mirovnih pogodb, ne pa ie »diktiranje končnoveljavnlh mirovnih pogojev*. Byrnes je vztrajal, da bi hitro določili dan mirovne konference. Izja. vil je, da je ne bi' bilo mogoče sklicati pred zasedanjem glavne skup. ščine Združenih narodov, če se ne bodo odločili za 20. julij. Na sobotnem zasedanju so štirje zunanji ministri sprejeli kot kompromisni seznam italijanskih vojnih ladij, ki naj bi jih pustili tej državi, francoski seznam. V glav. nem so se sporazumeli tudi o pred. logu, ki ga je o svobodni plovbi po Donavi predložil francoski zunanji minister. Bevin je predlagal, da bi morali zunanji ministri proglasiti na Donavi svobodno plovbo na osnovi popolne enakosti za vse narode, Molotov je Izjavil, da ta predlog v pogledu podonavskih držav ni pravičen. Bidault je nato predlagal, naj bi izjava potrdila, »da naj bo plovba, ki se tiče prometa in trgovine, enaka za vse narode.* Grčija je znižala zahteve po voj. ni odškodnini do Italije, in sicer od 10.508 milijonov dolarjev na 2.878 milijonov dolarjev. V Atenah je prišlo do velikih manifestacij za. radi vrnitve Dodekaneza Grčiji. Vse grške politične stranke so izr dale proglase, ki pozdravljajo odločitev zaveznikov. Organizirali bodo vojaške parade in druge manlfe. staetje. Grški ministrski predsednik Tsaldaris je prispel včeraj v Pariz, kjer bo razpravljal o vpra. šanju vojne odškodnine. Menijo, da bo nato odpotoval v London, kjer se bo sestal z grškim kraljem Jurij««. Italijanski ministrski predsednik De Gašper! je včeraj brzojavno pooblastil Italijansko zastopstvo v Parizu, da preda štirim zunanjim ni'nlstrom spomenico italijanska vlada, v kateri omenja, da prihajajo iz Pariza vesti, da so zunanji ministri opustili načela londonskega sklepa z dne 19. septembra ter jih nadomestili z novimi sklepi, ki zapuščajo temelj etnične meje. Italijanska vlada prosi zunanje ministre, da pred sprejemom kakršnega koli sklepa zaslišijo Italijansko mnenje. Italijanska vlada ceni napore zunanjih ministrov. Ne misli jih motiti, marveč podpirati, ter *e izogibati vsemu, kar bi lahko vodilo do novih spopadov. Italija ponovno izraža željo po sporazumu z Jugoslavijo na temelju pravičnega sklepa o pravicah in koristih obeh strank. »Reuterjev* diplomatski poročevalec javlja iz Pariza, da je prišlo na konferenci zunanjih ministrov do preok.-eta. Pričakujejo, da bodo na današnjem zasedanju dosegli sporazum o sklicanju plenarne mirovne konference 21 narodov. Osnovo za ta preokret tvori Bidaultov kompromisni predlog o tržaškem vprašanju. Pogodba s Finsko je razen nekaterih končnih podrobnosti, kot me- MEŠANI 110 21 PREHRANO NEHAL DELOVATI Washington, 1. Julija Predsednik Truman )e včeraj v neki izjavi, ki jo je podal skupno z ministrskima predsednikoma Velike Britanije in Kanade pojasnil, da bo imeiani urad za prehrano, ki ga vodijo tri vlade, prenehal delovati 1. julija in da ga bo nasledil mednarodni prehranjevalni svet za pomoč. Predsednik in. ministrska predsednika so izjavili, da je bilo v načrtu, da bi meiani urad za prehrano nedeljeval z delom do 31. decembra 1946, in sicer zaradi poslab-ianja svetovnega prehranjevalnega položaja v zadnjih mesecih in zaradi potrebe po nadzorstvu živil. Po tej objavi je bila v V/ashingtonu Z0. maja posebna konferenca za preučitev nujnih prehranjevalnih vpraianj, na kateri so sodelovale vse poljedelske in prehranjvalne organizacije Združenih narodov. I-zid dbat je bila ustanovitev mednarodnega sveta za prehrano, ki bo nadaljeval delo mešanega urada za prehrano. Funkcije urada bodo skupno z vsemi listinami z julijem 1946. predali mednarodnemu prehranjevalnemu svetu za. pomoč. LORD W00LT0N NOVI PREDSEDNIK KONSERVATIVCEV London, 1. julija Kakor poročajo, je vizii prehrambeni minister koalicijske vlade v vojnem času lord Woolton sprejel vibilo Winstona Churchilla in postal predsednik konservativne stranke. Kot predsednik bo imel Woolton, ki je bil v Churchillovi vojni vladi kot neodvisen, nalogo organizirati splošno volimo kampanjo za konservativce med splošnimi volitvami. SINDIKALNA ZVEZA PROTI FRANCO Pariz, 1. julija Svetovna sindikalna zveza bo Izvedla — kakor je izjavil v soboto zvečer lombardsko-toledski zvezi mehiški predstavnik — akcijo ne odvisnega bojkota, ako ne bodo Združeni narodi ugodili njeni zahtevi, da bi postavili Francovo vlado na zatožno klop. Izjavil je: »Svetovna sindikalna zveza si bo s silo mh.se ustavila lastno politično zadržanje, ki bo neodvisno glede na zainteresirane vlade.* Atomski poiikus no Bikinih uspel Dve eksploziji ' NEW YORK, 1. julija — O polnoči po našem času so odvrgli nad Bikinskim atolom atomsko bombo. Eksplodirala je dve minuti pozneje. PoVrSina vode v atolu, v katerem so bile zasidrane ladje, ki so služile za cilj, je izginila v plamenu in dimu, ki se je dvignil nad 15km visoko. Iz središča eksplozije se je dvignila rumenkasto oranžna svetloba. Letalo, ki je odvrglo bombo, je letelo v polnam soncu. Nebo so pokrivali lc redki oblaki. Pet minut po eksploziji je bilo videti, kako je prihajal iz ladij dim. Številni parniki so v plamenih. Poljski referendum Poljaki se ne morejo izraziti o tem, kar je v resnici bistveno vprašanje VARŠAVA, 1. julija —- Glavni komisar za včerajšnji referendum na Poljskem Bracikotvski je v soboto izjavil, da je zaradi uničenj v državi in zaradi dejstva, da je še več milijonov ljudi brez strehe, v volivne imenike vpisanih samo okoli 10 milijonov državljanov. Izjavil je, da je mogoče, da se bo število volivcev zaradi ostre teroristijne gonje, ki jo vodijo za preprečenje referenduma, število volivcev lahko še bolj znižalo. Na vprašanje, ali je res, da so zastopniki Mikolajczykove stranko odklonili kandidirati pri volitvah, je Bracikowski izjavil, da mu Je znan la en primer, da pa je slišal, da so nekateri člani omenjene stranko kandidature odklonili iz bojazni, da bi jih teroristi ne pa. bili. Po uradnih vesteh so res ubili 9 ljudi, med njimi tudi predsednika nekega .volivnega odbora v okolici Varšave. V soboto so se pojavili novi letaki, ki jih Je podpisala tajnega vojaška organizacija in ki pozivajo narod, naj glasuje ni. kalno na vsa tri vprašanja referenduma. V pogledu tajnosti glasovanja j« Bracikowakl Izjavil, da bo vsakdo lahko oddal glas za zastorom, ki bo na volišču, čeprav je dovoljeno tildi odkrito glasovanje, če kdo želi. Dodal je, da so dovolili glasovanje tudi vojakom vojske generala An-dersa, ki so se pred nekaj dnevi vrnili iz Italije, enako pa tudi drugim, ki so se vrnili v domovino. Konservativni «Daily Telegraph* piše, da bodo pozorno zasledovali način izvedbe referenduma in njega izide, ker bo pravilnost glasovanja kazala, kako prosto in redno bodo potekale toliko obljubovane splošne volitve. »Times* piše; ds predsednik Bierut lahko označi vprašanja, ki jih obsega referendum, kot »najvažnejše temelje poljske države*, da pa »ostaja kljub temu neizpremenjeno dejstvo, da Poljaki ne morejo izraziti mnenja o tem, kar je v resnici bistveno vprašanje, ali o tem, kdo naj jim vlada! Poročajo, da se misli levo krilo Mikolajczykove kmetske stranke pločitt od matične orgnntzacije. Nekateri strankini predstavniki, ki so se že kočili od Mlkolajczyka, so že sestavili novo poljsko kmetsko stranko. ARETACIJA VODITELJA DANSKIH PADALCEV Kopenhagen, 1. julija Majorja Fleminga Muusa, voditelja danskih padalcev v času nemške zasedbe, so včeraj v Kopenha-genu aretirali, ker je obtožen, da sl jo nezakonito prisvojil 30.000 šter-hngov, ki mu jih je poslalR britanska vlada za financiranje danskega odporniškega gibanja. London, 1. julija Poljski radio je včeraj javil, da se razvija referendum po vsej Poljski redno. Glasovalce vprašajo, če odobravajo ukinitev senata, podr-žavljcnje Industrije ln vladni program o agrarni reformi ter o sedanjih poljskih mejah. BRITANSKI OBISK ČEŠKOSLOVAŠKI IN ZSSR London, 1. julija Dopisnik »BBC* poroča, da bo v kratkem odpotovala na prijateljski obisk na Češkoslovaško parlamentarna misija. Sestavljalo jo bo 5 laburističnih članov, en konservativec, en neodvisni član parlamenta ter en član lordške zbornice. Odpo- Z ladje, ki je bila oddaljena 16 km, so lahko jasno opazili radioaktivni oblak. Eksplozija je bila presenetljivo šibkejša, kakor pričakovali. Neki opazovalec je izjavil, da je sličila eksploziji 212 militrskega mornariškega topa. Opazovalna letala so prodrla v radioaktivni oblak nekaj minut kesneje. Proti kipečim radioaktivnim vodam lagune so takoj odposlali tudi torpedovke, ki so jih upravljali s pomočjo radia. Opazovalci z otoka Kvvajalejna, ki so bili oddaljeni okoli 250 km, so lahko videli eksplozijo. Na otoku Bikini še vedno vidijo stoječe palme. Nad področje eksplozije so čez deset nilnOt spustili poizkusni balon, z napravami za merjenje radioaktivnosti. Po eksploziji »e je pojavil veter, ki je grozil, da bo prinesel radioaktivne delce do opa zovalnih ladij. Kasneje so opazili, da je nekaj bojna ladja v bližini središča cilja v plamenih. Ugotovili so tudi, da je «Nevada» — središče cilja — še vedno na površini. Prvemu močnemu izbruhu eksplozije je sledila, nova eksplozija; ki Je bila trikrat hujša. Dvignili so se ogromni plameni, za njimi pa se je pojavil velik oblak rdečkastega dima, ki ja potem postal svetlo siv, O zadnjih pripravah, ki so jih storili za odmet atomske bombe; poroča uradhi dopisnik agencije «Reuter», da Je opazoval eksplozijo s krova ameriške Tadjd »Appala-chian», da je veletrdnjava «Daves Dream*, ki Je nosila bombo, v zletela s kwajalelna ob 20.50 uri po našem času. Vreme ni bilo najboljše, vendar je bild zadosti dobro za odi.r.et. S Kwajaleina so zaradi sigurnosti evakuirali več ko tisoč oseb. Nad veletrdnjavo »Daves Dream* Je letela druga veletrdnjava, ki je prenešala radijsko posadko in dopisnike, ki so morali popisati eksplo- slanstvo bo odpotovalo v torek. Drugo parlamentarna odposlan- zljo. stvo bo odšlo na prijateljski obisk v Pri poizkusu je sodelovala Se stoti-Sovjetsko zvezo. na drugih letal. Posadka veletrdnja- Zaupna vlada v Indiji Atentat na Gandhija LONDON, 1. julija — Britanski minister za Indijo je v soboto naznanil imenovanje začasne zaupne vlade v Indiji, dokler bodo potekala pogajanja s tamošnijmi strankami. Dva iz-med Članov novega podkraljevega izvršnega sveta, ki so ga se-stavili, bosta Indijca, in sicer sir Gurunath Bewoor in sir Acbar Hydari. Prvi bo prevzel ministrstvo trgovine ter vodstvo od-nošajev s commonivealthom, dru&i Pa bo odgovoren za delovne sile v rudnikih. Maršal sir Claud Auchinleck, vrhovni poveljnik v Indiji, bo ostal v vladi še naprej kot vojaški svetovalec. Člana britanske vladne misije ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA Moskva, 1. julija Predsedn!štvo Vrhovnega sovjeta zveze sovjetskih socialističnih republik je sklenilo za 20. september sklicati v Moskvi Vrhovni sovjet-na redno zasedanje. V zvezi s povečanjem Števila sovjetskih republik je predsedništvo razen tega sklenilo, da bo deloma spremenilo uradno znamenje države, tako da bodo vanj vključili tudi imena Letonske, Estonske, Litve- Moldavije in Finske Karelije. mjo, že izdelana. Čeprav no vprašanje italijanske vojne odškodnine zaradi nasprotujočih sl anglo-sovjetsklh stališč odgodili, je vendar mogoče, da v primeru sporazuma o Trstu to vprašanje konfe-rtnce ne bo oviralo. Tretji teden zasedanja zunanjih ministrov se začenja z boljšimi izgledl kot kdaj koli poprej. Zunanji ministri se bodo ponovno sestali danes, popoldne ob 15. url po Greenvvlchu. Jugoslovanski ministrski podpredsednik Kardelj je dovolil «A-gence France Presse* razgovor, v teku katerega je Izjavil, da »mo. rajo zahodni zavezniki razumeti, da miru ni mogoče doseči na Jugoslovanske stroške. Kardelj je nato komentiral tudi razgovore zunanjih ministrov o podonavskem vprašanju. Izjavil je: »Jugoslavija ne bo priznala nobenega sklepa, ki bi ga sprejeli brez njenega sodelovanja.* Nato je poudarjal številne žrtve, ki so jih svetovali Jugosla- viji v korist gospodarskih interesov zahodnih zaveznikov. Ob koncu je Kardelj dejal, da so začeli misliti, da spada Jugoslavija v tabor napadalcev, v resnici pa se je z odrekanjem v teku vse vojne bojevala na Stranj zaveznikov. O podonavski plovbi je Kardelj Izjavil, da to vprašanje Jugoslavijo zelo zanima. Jugoslavija ni samo podonavska država, marveč so na njenem ozemlju najvažnejše tehnične naprave, ki omogočajo plovbo skozi Železna vrata. Beograd je eno izmed najvažnejših podonavskih pristanišč. »Od nas zahtevajo žrtve na Donavi, enako pa tudi na ozemlju Julijske krajine. Hočejo namreč, da bi se Trstu odrekli v korist poražene napadalne države. Od nas zahtevajo, da se odrečemo vojni odškodnini, ki bi jo morala plačati Italija, istočasno pa hočejo, dR bi plačali italijanske državne dolgove v Julijski krajini. Jasno je, da Jugoslavija ne more sprejeti takšnega ravnanja*. lord Pethick Lawrence in sir Staf-ford Cripps sta v soboto odpotovala v Vbllko Britanijo. Pred njima je odpotoval tudi tretji član A. V. Alexander. Na progi od Bombaja proti Pooni so z velikimi kamni ustavili vlak, s katerim je potoval Mahat-ma Gandi. Lokomotiva je bila zaradi trčenja lažje poškodovana. Gandi Je prispel v Poono s šest-urno zamudo. Bombajski guverner je zaradi dogodka, ki se je prL pfetil ponoči, takoj odredil preiskavo. V Londonu so objavili pismi o britanskih predlogih, ki sta jih izmenjala Indijski podkralj in predsednik kongresna stranke Mallana Azad. Presednlk muslimanske zveze Jlnnah je v soboto kritiziral odločitev Indijskega podkralja in britanskega vladnega odposlanstva, češ da odlašajo s sestavo začasne vlade. Indijski podkralj je namreč poslal Jlnnahu pismo, v katerem odgovarja na njegovo nujno zahtevo po sestavi začasne vlade ln prahi da bi bilo boljše pogajanja za nekaj časa odložiti, ker ima vsakdo tudi še druge opravke. ZA ZAŠČITO AVTORSKIH PRAVIC New York, 1, julija Zastopniki ameriških republik, ki so sa v soboto sestali na sedežu Panameriške zveze, so podpisali medamoriški dogovor o zaščiti avtorskih pravic. Tako se je zaključila prva seja konference, ki se je začela 1. junija. ve «Daves Dream* je imela ukaz, da takoj po odmetu bombe z vso hitrostjo odleti na Kvvajalein. Vsi člani posadke so bili opremljeni s posebnimi odimljeni očali, ker so menili, da bi jih lahko svetloba oslepila. Na ladjah In na obalah atola Bikini so za merjenje natančnih u-činkov eksplozije namestili okoli 7 tisoč novih znanstvenih aparatov. Večina je novejših in še bolj tajnih od bombe same. Ščitnik atomske bombe .»Gilda* so odstranili šele potem, ko so bombo naložili na letalo, in sicer zaradi bojazni, da se ob vzletu ne bi pripetila nesreča. Organizator Bikinskega poizkusa viceadmiral William Blandy je zanikal vesti, da so med atomskih poizkuson delali tudi poizkuse o bakteriološki vojni. Dodal je, da so na krovu neke ediniee mikrobe izpostavili samo zaradi tega, da bi ugotovili učinek radijskega izžarevanja nanje. Poskrbeli smo — je dejal Blandy —,da smo izbrali mikrobe. ki niso nevarni,.da ne bi tako spravili v opasnost posadke, ki bi se po eksploziji vrnila na krov. PODALJŠANJE PREMIRJA NA KITAJSKtM Šanghaj, 1- julija Uradno poročilo Iz Nankinga javlja, da so premirje med kitajsko vlado ln komunističnimi silami, ki bi moralo izteči v nedeljo opoldne! podaljšali za nedoločen čas. Kitajska vlada je zaprosila posebnega odposlanca Združenih držav generala Marshalla, naj nadaljuje pogajanja za dosego dokončnega miru. SOVJETSKO ATOMSKO BAZISK0VANJE Moskva, 1. julija V uradnem sovjetskem listu «Iz-vestja* je izšel članek dr. Petra Cernkova, ki daje sovjetskemu občinstvu prva podrobna obvestila o delu sovjetskih znanstvenikov na razbijanju atoma. Ista številka lista ima na prvi strani citat iz nedavnega Stalinovega govora: «Ne dvomim, da bodo naši znanstveniki, če jim damo vso potrebno podporo zmožni ne le doseči, temveč v bližnji bodočnosti tudi prekositi uspehe znanosti, ki so jih dosegli izven mej naše države*. Članek Cernkova opisuje delo Alfeksandra Kiranova. V Moskvi splošno mislijo, da sovjetski znanstveniki poznajo način, kako razbiti atom. Ne ve se pa, v koliko so razvili metode za izrabo energiji!, ki nastane pri razbitju atoma. GRKI IN MEJA Z BOLGARIJO Pariz, 1. julija Bivši grški ministrski predsednik in voditelj republikanske socialistične stranke George Fapan-dreou je izjavil, da je Grčija pripravljena sprejeti • medzavezniško vojaško komisijo, ki naj bi na mestu preučila najboljšo strateško razmejitev med Grčijo in Bolgarijo. De Gasperijeva razsodba o italijanskem kolonatu Tudi komunisti zadovoljni RIM, 1. julija — Predsednik vlade De Gasperi je razsodil o polovinskem zakupništvu (kolonatu) v Italiji. Glavne točke njegove razsodbe so: UGRABITEV DR. SJAHRIRA §il:: f' i Bilj ■n £ m " 'VJrL' i Dr. SOEKARNO Po vrnitvi rednih razmer bo — pravi — vrnil oblast ljudstvu Batavija, 1. julija Radijska postaja v Jogjnkar-tl, kjer je glavni sedež Indonezijske nacionalistične stranke, je javila, da so oboroženi ljudje iz hotela v Soekarti odvedli indonezijskega «mlnistrskega predsednika* dr. Sutona Sjah-rlra In nekatere druge indonezijsko osebnosti. Radijska postaja je dodala, da je vso oblast prevzel «predsednik republike* dr. Soekarno. V republikanskih krogih v Bata-v-jt domnevajo, da so dr. Sjahrlr* najbrie ugrabi pristaši bivšega komunističnega voditelja Tana ter bivšega »indonezijskega zunanjega ministra* dr. Soebardja. Oba so aretirali zaradi zarote proti vladi, Iz notranjščine Jave poročajo, da se bo dr. Soekarno ta teden sestal z voditelji vseh političnih strank, Vtrjetno bo polzl-.uil sestaviti novo vlado. Dr. Soekarno je v nedeljo govoril po radiu. Ugrabitev dr. Sjahri-ra je označil kot delo pete kolone. Poslušalce je opozoril, »naj se pazijo radikalnih levičarjev, katerih akcije spremljajo izjave, da nismo zmožni vladati*. Dr. Soekarno je sporočil tudi imeni dveh drugih ugrabljenih oseb. To sta general Soedibjo in minister »a javno pomoč Darmavan. Ob prevzemu oblasti je dr. Soekarno izjavtl, da nima namena biti diktator. Dejal je. da bo prenehanju Izrednega »tanja vrnil oblast ljudstvu. Po zadnjih vesteh se je dr. Sjahrlr z ostalimi ugrabljenimi funkcionarji vrnil v Batavijo. Spremembe pogodb morajo pravočasno objaviti, da bodo prišle v veljavo leta 1947, Gospodarji bodo izplačali zakupnikom vojno škodo v znesku 24% kosmatega pridelka gospodarja za leto dni. Deset odstotkov letošnjega gospodarjevega dohodka bo šlo za izboljšanje posameznih posestev. Pri teh melioracijah morajo biti zaposleni izključno težaki, kjer pa Jih ni dovolj, lahko gospodar zaposli kolona, vendar mu mora plačati delo kot težaku. Dela morajo biti končana še letos. Odpeljano ali v vojni Izgubljeno živino bodo imeli za prodano in kolonu bo njegov del vpisan v dobra Lastniki bodo morali do X. oktobra 1946 izpopolniti število potrebne živine za poljska dela. Novo vprežno živino plača lastnik s 70%,, kolon pa s 30%, vendar ostane kolon lastnik polovice živine. Kolon, ki bo nesporno dokazal, da je rešil živino pred zaplembo z veliko nevarnostjo, bo dobil 2.000 lir za vsako govedo nad 13 mesecev ln 1.000 lir za mlajše. S sprejemom te razsodbe se kmetska zveza obveže, da bo prenehala z vsakim polovinskhn gibanjem ter da bo vzpostavila v podjetja zakonsko stanje in odpravila kmetske komisije ter preprečila gibanja, ki bi mogla ponovno nastati zaradi istih razlogov. Nadalje bodo morali lastniki ukreniti vse potrebno za takojšnjo ustavitev vseh civilnih sodnih postopkov, ki so v teku v zvezi s po-lovinarstvom. Giuseppe Dl Vittorio. generalni tajnik italijanske generalne konfederacije dela, je izjavil na vpriša-njc o razsodbi pred#ednika De Ga-sperija v sporu o polovinskem zakupništvu, da jo Ima za pravično in . sprejemljivo za obe stranki. Ta razsodba - je dodal - ne zadovoljuje § popolnoma pravičnih zahtev italijanskih polovinarjev. To1a nihče si ni mogel domišljati, da bi mogla razsodba popolnoma sprejeti zahteve ene Izmed strank. Pogoje določene v razsodbi, lahko Imamo za zadovoljive za italijanske polovl-narje. Pogodbe o polov inskem zakupu, ki jih je vsilil poljedelcem fašistični prežim, Je ta razsodba temeljito aore-menila zaradi krepke in disciplinirane akcije, ki so Jo vodile kmetske organizacije v vseh polovinar-skih področjih v Italiji. Končno Je Dl Vittorio izjavil, da bo organizacija delavcev znala braniti polovinarje pred morebitnim maščevanjem zemljiških lastnikov in je objavil, da bo med ukrepi, kt jih bodo predložili ustavodajni zbornici v prid delavcev, tudi ukrep, da se preprečijo odpovedi ln izselitve kolonov po samovolji velikih’ zemljiških lastnikov. BRITANSKA ZNANSTVENA MISIJA POROČA Učinki atomske eksplozije v Hirošimi in Nagasakiju Strahotno uničenje obeh mest - Zaščita možna v globokih podzemeljskih zakloniščih - Smrt zaradi opeklin in žarkov «gama» Nekaj ur pred poizkusi z atomsko bombo, ki so bili na bikinskem atolu Pacifiku, eo objavili v Londonu prvo podrobno poročilo izvedencev o učinku obeh atomskih bomb, ki so ju odvrgli pred letom dni na japonski mesti HiroSima in Nagasaki. Poročilo, ki ga je sestavila po podrobnem preučevanju komisija britanskih izvedencev najviSje pristojnosti, izjavlja, da sta bili mesti, ki sta bili aktivni in obljudeni, untdeni v trenotku in brez boja*. Po strogo znanstvenih podatkih, zatrjuje poročilo, je eksplodi. rala bomba v Hiroiimi v območju reč kot 16 kv. kilometrov, kjer so bile lesene hiše. Uničila je vse, pr. v<č z eksplozijo in pozneje s požarom, kar je bilo v dosegu veo kot JO kvadratnih kilometrov. RaCunajo, da je bilo v Hiroši-mi, ko Je padla 6. avgusta 1945 bomba, 320.000 prebivalcev, od katerih je izgubilo življenje 80.000. V poročilu pripominjajo, da so podrobno objavili izide uporabe atomske vojne zaradi dejstva, ker je «britanska vlada Njegovega Veličanstva mnenja, da more popolno znanje posledio, ki jih je povzročila ta oblika, napada, olajšati nalogo Združenih narodov, za zagotovitev nadzorstva atomske sile,' da se jo tako uporabi za konstruktivne namene in da se prepreči uporaba orožij, ki povzročajo masovna uničenja.» žo, ne da bi bili takoj učinkoviti in so se pokazali Sele po 24 urah; pričeli so se kazati znaki slabosti, z bruhanjem in vročino. Verjetno so v enem tednu prvi izmed žrtev pričeli umirati; maksimum Je bil v prvih tednih in velik del zadetih je umrl v šestih tednih. Delovanje žarkov «gama» na kri je, da posredno ranijo kosti in ovirajo tvorjenje novih krvnih te-leso, ki bi morala nadomestiti tele. sca, ki se normalno gibljejo. Komaj je preprečena nadomestitev rdečih krvnih telesc, postane oseba predmet vedno večje slabokrvnosti. Potem se kaže na koži močan in sla-bostni krvotok, istotako na očesni mreni; v nekaterih primerih tudi na notranjih organih, kot na pri. mer na ledvicah. Ko preneha obnavljanje belih krvnih telesc, se odpor bolnika poslabša tako, da je takoj podvržen kakršni koli infekciji v ustni votlini, kar je v zvezi s prisadi. Strahotno uničenje Britanska misija raCuna, da bi zaradi podobne eksplozije uničili vse britanske hiše v območju 1 kilometra od središCa uničenega podrcčja, nepopravljtva škoda pa bi bila v obmoCju 1600 metrov. V radiju dveh kilometrov se v hišah ne bi moglo več stanovati brez znatnejših popravil; v radiju 3 do 4 kilometrov pa bi bile hiše neuporabljive, dokler ne b; bila izvedena prva nujnostna popravila. Misija podčrtuje razen tega, da so japonska zaklonišča, kljub temu, da so slabSa od britanskih, vendar vzdržala, razen tistih, ki so bila v območju nekaj sto metrov od središča zadetega področja mesta Nagasakija. Na podlagi tega bi v teh okoliščinah britanska zaklo. nisča navadnega tipa 'vzdržala tudi v srediSču zadetega področja. Pod. zemeljska zaklonišča tipa podzemeljskih železnic v Londonu bt dala sigurno zaSčlto. Z ozirom na vročino eksplozije bombe poroča misija, fla se je v odlomku sekunde videla slepeča svetloba, katere vročina je obžgala predmete na veliko razdaljo. ePriče pravijo, da je koža oseb, ki so bile izpostavljene neposrednemu uči n. ku eksplozije, v trenotku zogljene. In; postajala je rjava ali črna; ti ljudje so umrli v eni minuti ali največ v eni uri. Opekline na izpostavljenih delih telesa so bile zelo težke Se v razdalji okoli 300 metrov od srediSča eksplozije. Lažje opekline so bile možne Se na razdaljo štiri ki. lometre in več od srediSča eksplozije. Niso is potrjene novice, na podlagi katerih niso dobile osebe bele rase v HlroSimi opeklin, medlem ko so dobili Japonciki imajo temnejšo kožo, smrtne opekline. Tudi lažja oblačila so dala nor. malno popolno zaScito pred opekli, nami, ki so izhajale iz radioaktivnosti svetlobe, vendar so se v nekaterih primerih vžgala tudi oblačila. Smrtonosna radioaktivnost Poročilo komisije pravi o groznih učinkih radioaktivnosti, ki so jo nadzorovali na površini cestnega asfalta, na katerem so ostale »seti-oe» oseb ki so tam tekle ob trenotku eksplozije. Ko prične govoriti o radioaktivnih učinkih bombe, pravi poročilo, da Je bil najvažnejši radioaktivni učinek bcmb pa Htroši-rao in Nagasaki proizvod žarkov «gama», ki so pronicali skozi ko Velika nevarnost za noseče žene ,.Mnenja so, da so egama» žarki povzročili več ali manj smrt vseh, ki so bili izpostavljeni učinkom v razdalji do 800 metrov od srediSča eksplozije. Na podlagi dokazov je razvidno, da je verjetnost preživetja, 50% v razdalji 1200 metrov. ManjSi učinki, kot izguba las, so se pokazali v razdalji l km in pol od srediSča eksplozije; lažje rane pa so dobili Japonci zaradi vpliva radioaktivnosti Se v oddaljenosti 3 kilometrov. tGama» žarki so prodrli tudi v navadnejSe hiSe, ki niso nudile ni-kake zaščite. Tako je n. pr, žS oseb, ki so se zatekle v neko hiSo, ki je bila grajena iz armiranega betona v bližini srediSča HiroSime, v teku 3 tednov umrlo, čeprav ni kazalo, da bi zadobile kake poškodbe; vsi so umrli rasten dveh, ki so jih našli v pritličju, Žene v vsakem obdobju nosečnosti, ki so bile v območju 1 km od srediSča HiroS'me, so splavile. Tu. di druge, ki so bile noseče in ki so ostale pri življenju v območju preko t km od središča razde tega področja, so istotako rodile. Novorojenčki so živeli samo nekaj časa. Tudi preko te meje, do 6 km raz. dalje, je imela samo ena tretjina nosečih žen normalni videz. Dva meseca po eksploziji so bili prime, ri splavov ali preranih porodov celega mesta. HiroSime petkrat pogostejši kot v normalnih čdsih. Pri moSkih so se pojavili razni znaki, na spolnih organih; zlasti pri tistih, ki so bili v območju 1 km ob središča zadetega področja. Na podlagi japonskih dejstev odposlanstvo računa, da bi v primeri s povprečno 15 žrtvami vsakega nemškega tajnega orožja «V 2» učinek atomske bombe ubil skoro 50 tisoč oseb, če bi padla na eno izmed večjih britanskih mest. Na ta način bi bilo okrcg 400.000 oseb oropanih stanovanja in samo približno polovica bi se mogla vrniti v popravljene domove. Od ostalih 200.000 bi jih 50 tisoC umrlo po osmih tednih in sorazmerno število bi potrebovalo bolniško oskrbo. Tako bi se moglo samo okrog 100.000 oseb nepo. Skovanih vrniti domov. Skoda na tovarnah bf zavzela približno isto povrSino in takojšnje izgube v industriji bi bilo zelo resne. Vendar je odposlanstvo omenilo, da bi materialno škodo, čeprav bi bila katastrofalna, prekašala resnost človeških izgub. Britansko odposlanstvo so predvsem sestavljali strokovnjaki notranjega ministrstva, ki jih vodi profesor V. H. Thomas, eden izmed največjih avtoritet na področju fizike in tehnike, ki je že pripadal tmožganskemu trustu» za ukrepe letalske varnosti, ustanovi iz prvih mesecev l. 1939. V odposlanstvu so bili zastopniki admirdlitete, vojne, ga ministrstva, letalskega ministrstva in ministrstva za letalsko proizvodnjo. O sobotnih in nedeljskih neredih Devet zavezniških častnikov in vojakov ranjenih zaradi eksplozije ročne bombe - Demoliranje slovenskih kulturnih in političnih lokalov - Napad na dirkače krožne dirke po Italiji TRST Obisk angleške godbe "Coldstream Guards,, TRST, 1. julija — Tri ameri&ke častnike, britanskega častnika, britanskega kaplarja in Stili ameriške vojake so sprejeli v britansko vojaško bolnišnico v Trstu zaradi ran, ki jim jih jo povzročila ročna bomba, ki so jo vrgli v sredo britanskih in ameriških čet, katere so poklicali, da bi vzpostavile red pri neredih, ki so bili včeraj zvečer. Danes ponoči so sporočili, da je stanje britanskega kaplarja težko. Bolniška uprava je izjavila, da so eden izmed ameriških častnikov, britanski častnik ter en ameriški vojak težko ranjeni. Ostalih pet mož ima rane lažjega značaja. Ročno bombo so vrgli okoli 23. ure z nekega okna v ulici Caprin, kjer so zavezniške čete razganjale nemirno množico. Čete so bileoborožene le s pendreki ter z nekaj bombami za solzenje. Ročna bomba je padla pod neki jeep; eksplozija je ranila 9 mož, ki so bili delno na avtomobilu delno ob njem. UNRRA v prvih mesecih 1946 Predsednik Truman Je predložil kongresu sedmo trimesečno poročilo o delu ustanove UNRRA, ki se nanaša na prve tri mesece leta 1946 in pozval na izvedbo vseh mogočih naporov v kritičnih mesecih, ki prihajajo, da olajšajo lrpljenje trilijonov človeških bitij, katerim grozi pomanjkanje. Predsednik je v svojem poročilu dejal, da je ustanova UNRRA do 31* marca 1946 vkrcala 8.251.763 brutto ton blaga za pomoč potrebnim državam, v skupni vrednosti 1.140.419.000 dolarjev. Glavno bre-teh dobav bo nosile Združene države, ki so prispevale 5.917.785 ton blaga v vrednosti 750.563.000 dolarjev. »Sodelovanje Združenih držav — je podčrtal predsednik Truman — predstavlja 71.7 odstotkov to-naže in 65.8 odstotkov vrednosti pošiljk ustanove UNRRA.* V svojem pismu, ki ga dodal poročilu, je rekel predsednik med drugim naslednje: »Kriza v prehrani, ki sem jo predvideval v svojem zadnjem poročilu o delovanju ustanove UNN-RA je nastopila. Mnoge države, ki prejemajo pomoč ustanove UNRRA, imajo samo še za nekaj tednov zadostnih zalog prehrane, katere redno razdeljevanje je vedno bolj otež-kočeno. V mnogih državah ni mogoče razdeljevati niti- najmanjših obrokov ljudem, ki že precej časa živijo na robu stradanja. Naša in druge države so mnogo storile za preprečitev pomanjkanja ir Kongres se zaveda pomembnosti in nujnosti ukrepov, katere smo storili za varčevanje z živili v Združenih državah in da damo prihranke na razpolago milijonom ljudi v tujin*, ki nujno potrebujejo pomoči. Kljub vsemu, kar smo storili, milijonom ljudi onstran morja še vedno grozi nesreča. Čeprav je zdaj prepozno, da rešimo nekatere, ni prepozno, da rešimo mnogodrugih Kar Je v moči ameriškega naroda in njegove vlade, bomo storili. Upam, da bosta Kongres in prebivalstvo Združenih držav podprla kakršen koli potreben ukrep za rešitev kritičnega položaja. Kriza v prehrani je zelo zakasnila obnovo v vojni opustošenih držav. Zmanjšala je njihovo sposobnost, da bi si same pomagale, kajti težka naloga obnove zahteva moči in odločnosti, j Čeprav je bila naloga ustanove UNRRA tež,ka, Je ta do danes navzlic splošnemu pomanjkanju v svetu poslala več kot deset milijonov ton najnujnejših potrebščin in s tem omogočila državam, ki so prejele pomoč, prebiti zimo. Poleg dobav živeža, se Je v tem letu po zaključku vojne znatno izboljšala razpoložljivost prometnih sredstev in znatne količine semen ter poljedelskega orodja, to je zdaj na razpolago, kjer Je to potrebno za setev in obdelovanje polja. Združeni narodi so lahko ponosni na storjeno pozitivno delo za pomoč stradajočim narodom in za preprečitev lakote v Evropi ln Aziji*. Ta dogodek predstavlja vrhunec v vrsti neredov v Trstu, ki so se začeli zaradi metanja kamnov proti dirkačem, ki sodelujejo na krožni dirki po Italiji, na cesti, ki vedi iz Pierisa v Trst, približno 40 km severozahodno od mesta. Vesti brez podlage, po katerih so streljali proti kolesarjem, so se hitro razširile še pred njihovim prihodom in ko so dirkači prišli v mesto proti 14.30 uri so se incidenti na nekaterih točkah v mestu že pričeli. Pozneje so vznemirjene skupine, ki so krožile po ulicah, napadle in poškodovale določeno število komunističnih in slovenskih središč, med drugimi slovensko knjigarno na korzu, neko papirnico v ulici Milano, neko restavracijo v ulici Cri-spi ter prostore Združenja primor, sitih partizanov na Korzu, v kate. re je neka skupina metala kamne, nakar Je prostore skušala zažgati. Sipe oken številnih vozov cestne železnice so razbili. Policija je e-nergično posredovala ter Je končno razpršila sovražne skupine, ki so poskušale napasti prostore »Ace-gat* in neko gostilno v ulici Giulia. Proti 20 uri so leteči oddelki ar meških čet in članov britanske vojaške policije razpršili skupine, ki so se zbrale v skoraj po vseh glavnih mestnih ulicah. Ob 22. uri je policija Julijske krajine vzposta-vila popolni red v glavnem delu mesta, toda v okraju sv. Jakoba so morali razvrstiti kordon policije preko trga Garibaldi, da bi preprečili, da bi velike skupine prišle v glavni del mesta. Ljudje te skupine so si nabrali kamenje iz tlaka v ulici Molino a Vento. Zavezniške čete so začele razganjati množico in jo pozvale, naj se umakne navzgor po klancu. V tem so uspele brez incidentov po vsej dolžini ulice Molino a Vento, toda oni, ki so bili v stranskih in pravokotnih ulicah so bili manj pripravljeni, da bi se umaknili ter so metali točo kamnov proti četam, ki so odvrgle solzilne bombe. Prišle so še druge zavezniške čete in množica se je hitro u-maknila. Ob tej priliki so odvrgli ročno bombo; medtem ko so ranjence naglo prepeljali v bolnišnico, so prekinili operam cije, da bi razpršili množico, toda pozneje so očistili in zaprli ceste in čeprav so čete bile še opolnoči na trgu Garibaldi, je verjetno, da ni bilo drugih incidentov. Zaradi dogodkov, ki so se pred tem zgodili v teku dneva, so sporočili novico o smrti 36 letnega Maria Giorgiutiija, ki je bil ranjen v prša s streli iz samokresa, ki jih je po domnevah izstrelil nekdo izmed množice v ulici Pascoli proti 16. uri. Ranjenca so peljali v bol. nišnico, kjer pa je umrl ob 23.30 uri. Med 5 ranjenci, o katerih poročajo, da so bili ranjeni s strelnim orožjem s strani elementov, ki so sodelovali pri neredih, so 26 letni Bruno Scala, o katerem poročajo, da je njegovo stanje resno . zaradi b.irih strelov iz samokresa v trebuh, ki jih je dobil v ulici Valdiri-vo. Poročajo, da je bilo 24 civilistov ranjenih s kamni, palicami ali v pretepih. Policija je izjavila, da so do pozne nočne ure aretirali 10 oseb ter da je bilo 5 članov policije, vštevši enega nadzornika, ranjenih od kamnov, toda popolna poročila še niso bila pripravljena. Spopad v okolici Pierisa V nedeljo dopoldne so ob priliki kolesarske krožne dirke po Italiji, in sicer v etapi Rovigo-Trst, postavili na cesto na nekem mestu dva in pol kilometra vzhodno od Pierisa na meji Julijske krajine pred dirkače velik sod. Proti njim so metali tudi kamenje In dirkači so se morali ustaviti. Policija Julijske krajine je ha ovinku ceste skušala razpršiti majhno množico. Medtem ko so se agenti pripravljali, so zaceli proti njim streljati in eden izmed agentov je bil ranjen; policija je odgovorila s streljanjem. Nato je začelo nekaj oseb, ki so bile skrite med grmovjem, streljati na policijo z druge strani ceste. Policija je začela proti njim streljati in je razpršila tako množico kot tudi napadalce. Dirkači so se nato sestali na posvet; nekaj Jih je odšlo v Videm, medtem ko so drugi na avtomobilih nadaljevali pot proti Miramaru. Iz Miramara so na kolesih nadalje, vati pot na dirkališče v Trst. Vsi športniki so sprejeli vest o napadu proti kolesarjem s presenečenjem in neodobravanjem. Akcija skupine oseb v bližini Pitr sa nikakor ne koristi stvari, ki ji hočejo te osebe služiti. Sobotne demonstracije V soboto sta bili dve demonstra- cij', ena dopoldne, druga v zgodnjih večernih urah; aretirali so devet oseb, osem je bilo ranjenih, sedmim osebam je policija nudila zaščito. . Ranjence so prepeljali v glavno bolnišnico. Pn Jutranji demonstracij: cb priliki proslave »dneva solidarnosti*, ki ga je organizirala ner ka Istrska skupina, sta bili aretirani samo dve osebi. Ostali incidenti. so bili pri večerni demonstraciji; precej veliko množico je stalno nadzorovalo okrog 100 članov civilne policije. Med aretiranci sta 41 letni Izidor Tenza iz ulice Vergerija 12 ln 25 letni Rinaldi Scori iz ulice Industria 2. Obtožb proti aretiranim osebam ■ne bodo objavili pred zaključkom preiskave. Med ranjenci je tudi neki zavezniški častnik; nihče ni ranjen težko. Dopoldanski neredi so nastali ob priliki prepira ob odhodu občinstva Iz «Supercinema», kjer Je Imel predavanje o Istrskem vprašanju urednik lista »Emancipazione*. Večerni neredi so nastali, ko je godba »Lega Nazionale* prišla na trg Unitč, da bi priredila koncert. Spretni poseg policije je onemogo-c'I pretepe, ki so nastali vzdolž c bale 3. Novembra in v stranskih ulicah. Da bi razpršili nasprotujoče si skupine, Je policija odvdgla več solzllnih bomb. Zavezniški opazovalci, ki so videli demonstracijo, so izrazili pohvalo civilni policiji za uspešen način, kako je razpršila množico. Ob 21.30 je bil y mestu vzpostavljen mir in red. IMENOVANJE S področnim upravnim ukazom Zavezniške vojaške uprave je bil imenovan gospod Edgard Sablič za glavnega upravnika tržaške pristaniške kapetanije. PROMETNA NEZGODA V soboto zjutraj proti 12. uri sta na obrežju 3. novembra trčila dva tramvaja. Pri nesreči so bile poškodovane naslednje osebe: Paolo Spagnoli, Maria Del Santo In Soli a Bravnitzer. Tudi oba voza cestne železnice sta utrpela znatno škodo. V Trst je prišla godba angleškega polka «Goldstream Guards«, ki bo pod vodstvom vojaškega kapelnika poročnika Pepsa, med 1. in 8. julijem priredila nekaj koncertov za razne vojaške enote na ten področju. Med drugim bo igrala 6. julija na prireditvi 13. zbora, 7. julija pa bo priredila koncert na gradu sv. Justa. Godba je prod kratkim igrala «Tatoo» na Dunaju, pred vojno pa Je zastopala britansko vojsko na pariški razstavi leta 1937 in kesne-je leta 1939 na svetovnem velesejmu v New Yorku. 5 ŠPORT Štirinajsta etapa dirk PO ITALIJI SE JE KONČAL URADNO V PIERISU Tržaška operna sezona AIS bo priredil na gradu sv. Justa operno sezono, v teku katere bodo predvajali naslednje opere: Bolto: Mefisto, Ponchielli: Giocon-di, Bizet: Carmen in Verdi: Moč usode. Sezono bodo otvorili v soboto 6. julija z «Mefistom», v katerem bo nastopil Andrea Mongelli. Na trgu Verdi H. 1 je odprta blagajna, v kateri prodajajo vstopnice za predstave. SMRT POD TRAMVAJEM V soboto zvečer okoli 22.30 ure se je v ulici Gatteri pripetila smrtna nesreča. Devet In štirideset letni Pietro Diganut, stanujoč v ulici Sonnino 35, se je vračal domov in ni opaz i prihajočega tramvaja št. 11 in Je prišel podenj. Bil je na mestu ir.irtev ŽIVLJENJE SI JE HOTELA VZETI V soboto popoldne so na odseku obale med ladjedelnicami in podjetjem «Uva» rešili neko žensko, ki bi se skoraj utopila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se Je Izkazalo, da gre za 45 letno Giustino Mon-tagna, ki je priznala, da si je zaradi družinski neprilik hotela končati življenje. Trst, 1. julija Odbor za krožno dirko javlja* da v nasprotju z vestmi, ki kr or"1 žijo po mestu, ni bil nihče izmei tekmovalcev težko ranjen. Dv tekmovalca, Marangoni in Vol pl, sta dobila samo nepomembn prasko in bosta mogla nadaljt vati tekmo. Rim, 1. julija «Ansa» poroča, da je razsodišč 19. krožnč dirke po Italiji po inči P dentu etape Rovigo-Trst izdal sledeče uradno sporočilo: »Nepričakovan in nepotreben in cident, ki se je primeril v Pierist zaradi metanja kamnov proti dir kačem s strani dečkov, ki so se po tem razbežali po poljih, je povzroči precej nervoznosti v enem deli skupine dirkačev. Ko so ugotovil! da je bil en del ceste posejan žeblji, so sklenili, da imajo zaklji čeno etapo v Pierisu in so zato 02 načili kot prve vse dirkače; t glede časovnih posledio v splosfn klasifikaciji. »Dirkači se bodo zbrali v Vidmi danes zvečer, kjer jih bodo v to rek zjutraj dohiteli dirkači, ki s< trenotno v Trstu, da bi začeli 15 etapo krožne dirke po Italiji, z! katero so določili razdaljo Videm Auronzo. TURNIR V WIMBLEDONU London, 1. julija V Četrtem kolu teniškega turnir ja je Cehoslovak Drobny prema, g til Kalifornijčana Jacka Kramerje s 2 : 6, 17 : 15, 6 : 3, 3 : 6, 6 : 3. Kra merja imajo za najboljšega amer! skega igralca tenisa. Mislili so tu-dl, da bo z zmago v VVimbiedono postal neuradni svetovni prvak. g, ---------------------- ki NOV REKORD SOVJETBKIH, <Ži ATLETOV Z( Riga, 1. julija p: Naslov prvaka Sovjetske zveze?! v dviganju uteži (težka kategorij G ja) je dosegel Mitrofan Kozirjev iz Moskve, ki je dvignil utež 285,5n kilogramov. j bi ji PONESREČEN ROPARSKI NAPAD Neznanca hotela ugrabiti avtomobil in ga nato prodati na drugem področju - Policija aretirala enega izmed napadalcev • •• r* t rf ,r?,nO. “n? G ° Ponoven zločinski napad se je pripetil v noči na soboto v Gorici, ki pa ni uspel in se je končal z aretacijo enega izmed dveh napadalcev. Izročitev dveh vojakov jugoslovanskim opastem Trst, 1. Julija Policija Julijske krajine je 7. aprila 1946 aretirala Malniga Arman-da ih Staraj a Ivana zaradi obtožbe, da sta skušala cd nekih zasebnikov kupiti zavezniški jeep. Malnig je imel pri sebi 100 000 lir, o katerih je trdil, da jih je prejel od UIVODA, ki ima sedež v Trstu v ulici Torre Blanca št. 8, in sicer za nakup nadomestnih avtomobilskih delov. V času aretacije sta Malnig in Staraj nosila civilno obleko in imela civilne osebne izkaznice. Na prošnjo Jugoslovanske vojaške misije, ki je oba aretiranca označila kot člana jugoslovanske vojske, so tukajšnje oblasti odredile, da se ju izroči Jugoslovanskim oblastem, da bodo mogle proti njima uvesti disciplinski postopek. Kontreadmiral Bieri obiskal 88. divizijo Z lahko ameriško križarko «Far-go» je v četrtek 27. junija prispel v Trst poveljnik pomorskih sil Združenih držav v Sredozemlju kontreadmiral Bernhard H. Bieri, ki se je v soboto zjutraj v spremstvu častnikov ameriške mornarice odpeljal v Ggrtco. Pregledal je oddelke 88. ameriške divizije, ki so razmeščeni na tem področju. Kontreadmirala Bierija je na trgu Crispi pred divizijskim poveljstvom sprejel poveljnik divizije general Brgant E. Moore, častno stražo pa so tvorili trije vodi 351. pešadijskega polka, katerim se je pridružila tudi divizijska godba. POD AVTO JE PADEL Na cest, ki pelje v Miren, je neki jeep povozil 14 letnega Maria Perlata iz Rup. Pri nesreči je dobil več ran po levi roki in nogi, toda po prvem zdravljenju v bolnišnici, so ga poslali domov. Bomba pdd gradom V predoru pod goriškim gradom kjer delajo cesto, so delavci našli nerazpočeno bombo srednjega kalibra. Domnevajo, da Je v predoru še več ročnih bomb. O najdbi so obvestili oddelek iskalcev min Zavezniške vojaške uprave. V Idrskem pri Kobaridu je pred nekaj dnevi 29 letni kmetovalec Vincenc Lavrenčič kosil travo in Je s koso zadel odvrženo ročno bombo, ki se je razletela. Drobci so Lavrenčiča ranili po glavi, telesu in nogah in so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico. JK T- C K O NI N KALEJDOSKOP Natančno! Dosegel Je možgan. "*ko opno ln z vedno večjo mir- noatjo je prehajal v notranjost. Barclay? V trenotnem navdušenju j« Selby začutil nekako skrivnostno simpatijo do tega moža, kot da bi se mu smilil zaradi njegove premajhne vljudnosti. Da! Tale slavna gototost, tole sladko zavedanje svoje moči. Kot ds bi ga omamilo vino. Tu Je! Tumor — nenavaden, kot je pričakoval. Ustnice so se mu zganile; »Vato, prosim!* Našel je pravo mesto -živih in utripajočih možganov; motril jih je, medtem ko so Jih njegove roke oprezno otipavale. Bilo je pravo mesto, o tem je bil prepričan že o-l začetka. Toda kako so korenine globoke, kako so ti-palnice zamotane. Strašno! Potne kapljice so ae pojavile na starčevem čelu, in mrzla zona ga je obhajala. Težka nalogo, morda Se težja, kot je mislil. Zdaj ji Je stal nasproti; popolnoma Jasno Je bilo, da je imel samo dvoje mežnosti: tako je rekel tudi Barclay. Odpovedati se, ali pa nadaljevati. Odpovedati se in pustiti, da poteka bolezen naravno, zadovoljiti se samo s pregledom in z drenažo, ali pa iti do kraja,/ odločiti se za skrajno sredstvo in za vedno Izkoreniniti bolezen. Odločil se je, da bo šel do kraja. Bilo je naravno; sledil je pogumu in slavi. .Toda, najprej še kosmič vate. Nato preštudirati primes, premisliti, pridobiti čas. NI mu bilo mar, če so sekunde hitro potekale. Malomarno je poslušal šumenje ki. sika in težko dihanje bolnice; neobčutljivo Je gledal mirne toda zaskrbljene asistente, ki so mu stali ob strani, čas... čas... Stvarnost je skoraj Izginila. Sel-by je neodločno poizkusil, da bi se pogreznil v motno meglo in da bi se obvladal. V njegovih možga. nlh so ai sledile misli s takšno hitrostjo, kot da bi bile potok de- roče vode, ki se vali med kamenjem ir. gluho bije na ušesa. Moral se Jo obvladati in mirno misliti, takoj mora odločiti, takoj. Pomislimo: če bo napravil poizkus, ki bi mu izpodletel: zbogom št. 16! Toda to ne bi bilo Se nič, prav nič. Zbogom Selby, zbogom oddelek, zbogom posel, za vedno zbogom vse, kar mu je bilo v veselje in v ponos. Se malo bombaža. Barclayeve roke so bile tako spretne, tako hitre. Preveč. Sekunde so trmasto in tesnobno potekale in vsaka se mu je zdela kot pijavka,, ki sesa iz njega življenjsko tekočino. V megli je videl Miss Fnnshawe, ki je v svojih rokah mirno držala bolnlčino roko in ga z odprtimi očmi proseče gledala. Ali jo razume? Po vsem telesu je čutil oslabelost: strašen krč. Kolena so se mu tresla, groza ga Je pretresala. Nemogoče, absolutno nemogoče. Vedeli so, da je Selby sir Walter Selby: poznali so modrost njegove sodbe. Kako naj bi mu opre. stili, če bo odpovedal v takšnem nevarnem poizkusu? Mora biti oprezen: to Je bilo edino sredstvo. Iti na gotovo. Vest Je popuščala, čutil je, da se bo končno odločil, prsti so se začeli togo premikati, njegove roke in njegove oči so zapustile sedež možganov. Zakaj se Je obotavljal? Ni imel nobenega drugega izhoda. Barclay je spet pritisnil kosmič bombaža na rano, ki je postajala vlažna. Zdaj ko mu Je Barclay pomagal, se mu je zdelo vse tako preprosto In Jasno. Onemoglost! Strašno bi bilo! Onemoglost? Oh, ne! Zdaj bo vpe dobro napredo. valo. Toda ah mu je Barclay res pomagal? Glej, stegnil je roko, njegovi orokavičeni prsti odstranijo njegove — neverjetno! — iščejo v notranjosti in Barclayev glas zašepeta učitelju skoraj neslišno: »Naprej, poizkusiva!...* Nekaj strašnega Je prišlo na dan v Selbyjevi vesti; toda bilo je po. polnoma jasno. Razumel je, skoraj po naravnem nagibu. Pred njegovimi očmi so se premikale Barcla-yeve roke: odprte, brez prave oblike, skrčene. Sclby jih je prestrašeno gledal. Hotel je klicati na po. moč, protestirati in odriniti tiste proklete vsiljive roke. Toda nič ni mogel ukreniti. Nepremično, bojazljivo in neverjetno Je gledal na to, kar se Je dogajalo pred njegovimi očmi, ki so bile pravo zrcalo njegove zmede; bil je videti 'želo Izčrpan. Zdaj je vedel prav vse in vse mu je bilo popolnoma Jasno. Zahteval je — smešno zahteva! — da Barclay sodeluje ž njim; Izgubil je svoje moči in Barclay... Barclay mu je vzel iz rok njegov primer. «Bombaž!» je tiho in mirno zašepetal Barclay. Selby mu Je avtomatično postregel. Njegov obraz je postal tog, prsti so mu odreveneli, čudno težo je začutil v telesu, bil je popolnoma onemogel. Povesil je oči. Ponižno, toda kot da bi bil omamljen, je začel gledati od strani Barclaya, nato mu je pomagal in počasi se je začel zanimati za njegovo. delo. Počasi se je pojavila v njegovi glavi mrzla, a istočasno goreča misel: «Ne bo uspel!* Misel Je bila strastno grenka. «Ne. Blazno je. Ni upanja! Ne bo preživela. Konec je njegove kariere. Njegov konec, njegov/» 'V strastnem pričakovanju in z veliko nestrpnostjo Je Selby že vnaprej okušal Barclayev propad. Toda istočasno ga je neka nerazumljiva moč silila, da gleda, in da z občudovanjem zasleduje fantastično gotovost, s katero Je delal Barclay. Kako se je nadzoroval! Kako hiter Je bil! Vendar pa se ni nikoli prenaglil, noben njegov gib ni bil nepremišljen. Iz vsega njegovega telesa Je Izvirala neka čarobna moč; njego. va roka je bila spretna, nežna, trdna; z zardelim in vročičnim obrazom se je sklonil nad odprto rano. To Je bilo delo! Moči »o slabotni bolničin organizem počasi zapuščale. Med Barclayevimi rokami in težkim dihanjem bolnice se je začela tekma: kdo bo zmagal? V njegovih očeh se je svetlikalo veselje nad zmago. V tem je tičal vzrok njegove hitrosti. In bila je res hitrost, strastna hi. trost, ki je dosegla vrhunec; vrhu tega so bili njegovi prsti natančni, spretni in gotovi. 7,e Je zapiral rano. Konec. Sir Walter se je nenadoma zdramil. Prav tako: Barclayu je uspela operacija, pred katero se Je on boječe umaknil. »Dovolj mamila* Je tiho dejal Barclay, ne da bi privzdignil glavo. , Konec. Šumenje je ponehalo, napetost Je pojenjala. Se ena obveza. To je bilo delo Barclaya — nekaj, kar Je ustvaril on in tudi nekaj, kar je uničil on, (Nadaljevanje prihodnjič). Devetnajstletni avtoizvošček Mario Kovačič, doma iz Gorice, ulica Boschttto 6, je pripeljal iz Vidma nekega ameriškega vojaka, ki je til najel avtomobil. Ustavil se je v ulici Roma, nedaleč od straže, ki stoji pred poveljstvom 88. divizije. Kovačič je spravil prejeto voznino v žep in se hotel odpeljati, ko sta nenadoma pristopila k avtomobilu dva z dolgima revolverjema oborožena neznanca in ga pozvala, naj dvigne roke. Kovačič ni izgubil glave ln se mu Je posrečilo ugasniti motor ter odvreči ključek za motor. Ker neznanca tako nista mogla odpeljati avtomobila, sta se vrgla na Kovačiča, ga zvezala in ga začela preiskovati, da bi našla ključek. Seveda sta mu pri tem pobrala nekaj tisoč lir, ki jih Je imel Kovačič pri sebi. Med preiskovanjem sta ga tudi tepla ln večkrat udarila z revolverjem po glavi. Nato pa sta se spet spravila nad avtomobil in ga skušala spraviti v tek. Neobičajno ravnanje z avtomobilom pa je vzbudilo pozornost nekega nimol-dočega, ki jo zasumil zločin in je stekel na policijo. Kmalu nato se j, pripeljalo na kraj dogodka vec agentov civilne policije, ki so od obeh neznancev zahtevali osebne izkaznice, medtem ko je Kovačič zvezan ležal v avtomobilu in ni mogel opozoriti policije na svojo prisotnost. Po nekaj poizkusih mu je uspelo suniti z nogo v vrata ln šele tedaj so agenti odkrili kaj se dogaja. Oba neznanca sta tedaj začela bežati in se je enemu izmed njih res posrečilo, da je ušel, drugega pa so prijeli in ugotovili, da gre za 17 letnega Marijana Mozetiča iz Vrtojbe. Kovačiča so z več ranami na glavi pripeljali v bolnišnico, toda Po prvi pomoči, ki mu jo je nudil dtžurni zdravnik, so ga odpeljali domov. Pri zasliševanju je med drugim Izjavil, da mu je eden izmed napadalcev, medtem ko ga je pretepal, dejal: »Belogardist, končno je prišla tudi tvoja ura!».---- Aretiran Mozetič, ki je imel Prl sebi velik revolver, Je pri zasl sevanju izpovedal, da se je hotel polastiti avtomobila, katerega bi na drugem področju z lahkoto prodal za 30 tisoč lir. Polic ja zasleduje drugega napadalca; na bližnjem vrtu šole Favettl so našli revolver, ki ga je zločinec odvrgel na begu. Tombola na Travniku Na praznik sv. Petra in Pavla je bila na Travniku tombola, ki jo vsako leto prireja goriška občina in kateri je prisostvovala približno desettisočglava množica. Med civilnim mestnim in okoliškim prebivalstvom je bilo opaziti precej zavezniških vojakov, ki so tudi preskušali svojo srečo. Vojaška godba 88. divizije Je z odobritvijo svojega poveljnika ge- nerala Moora pred pričetkom tom-bole Izvajala veselo glasbo. Ob zvokih fanfare se je ob 20.151( uri kenčno pričelo izklicevanje številk, množica se je stisnila okrož odra, ki je bil postavljen ob cerkvi JV sv. Ignacija. Po 18 izvlečenih števili kah sta prišla na oder dva dobitni lia ČinkvitlOv ki sta sl razdelila dcr bitek 10 tisoč lir. V napetem pričakovanju se je nato tombola nadaljevala, dokler se na odru ni zgla sil 13 letni Gino Ceschia, ki je debi tombolo. Srečnemu dečku Je kori-sija izplačala 10 tisoč lir. Ko ga j« •nekdo vprašal, kaj bo počel s tolikim denarjem Je deček odvrnil: »Najprej bom dal brati mašo za svo jim očetom, kakor sem se zaobljubil in kar bo ostalo bom dal materi#-Očeta mladega Gina so namreč odvedli Nemci v kocentracijsko taborišče v Buchenvald, odkoder se nj ^ več vrnil. S tem dobitkom je bila tombola, ki je privabila na Travnik izfedno številno množico, končana in občini stvo se je kaj kmalu razšlo. oi z u: Aretacija brezvestnega očima Pred dobrim tednom je gospa Stefania Marzdli na mostu pri Pevmi srečala mladenko, ki je or bupno pokala in je bilo videti, d« si namerava končati življenje, prijaznimi besedami je dekle povabila v svoje stanovanje, kjer ji je to zaupalo svojo nesrečo. Povedala je, da je odšla z doma, da bi pobegnila svojemu nosil-no.r-u očimu, ki jo je lansko jesen medtem ko sta v Panovcu pripravljala les, posilil. Od tistega dn« dalje ji ni dal več miru, grozil Ji je in jo pretepal. Njena mati, ki se j® leta 1942 drugič poročila, je nekaj sumila o dogodku ter je nasilnemu mož,u grozila, da ga bo naznanila oblastem, česar pa ni storila da ne bi družini prizadela še večj« nesreče. Dekle Je bilo v nedeljo’ zjutrft! zaradi ponovnih očimovih izpade'1 tako obupano, da je hotelo skočiti v Sočo. Gospa Marzillljeva je 1« letno Adrijano D. potolažila, 38 let> nega očima Andreja D. pa je hči prijavila policiji, ki ga je takoj a-retlr-ala in se bo moral zagovarjati pred rad;o trst 411 m - 731 kc D Punt del jek, 1. julija 17 30 reproducirana glasba; predavanje 0 tisku: Svoboda obveščanja in odgovornost nov? nar jev; 18.15 radijska univerzo-Anglija predhodnica racionirnnj® živ.l; 18.30 koncert violinista F®! t revica; 19 BBC v slovenščini; 19.1-literarna ura: Božo Vodušek; 19.4" slov. vesti; 20 NBC v'srbohrvaščini' 20.15 ital. vesti; 20 30 glasben® razstava; 20.45 predavanje; Tedcri skl politični pregled; 21 zaključek' Torek, 2. julija slov. vesti; 7.15 koledar; 7.25 pestra glasba; 7.30 ital. vesti; 7.4® jxstra glasba; 8 zaključek; 12 sin? ionična glasba; 12.30 pestra fP/, sba; 12 45 napoved časa, slov ve. sti; 13 ital. vesti; 13.15 glasba; 13-45 dl | Au ličila VIOU f I glasbeni spored; 14 pregled vest1! čitanje sporeda; 14.05 predavanj®; Mladinska prenočišča v Angll)1’ 14.15 zaključok. Ulavnl urednik: PK1MOZ U. BRDNIK Izdaja A. L S.