m	PoitnEna	plačana	v	gotovini	m
Slovenski
Cena Din V«
Stev. 122.
V Ljubljani, torek 30. maja 1939.
Leto IV
Izročitev zastave koroškega junaka, poročnika Malgaja celjskemu polku
V navzočnosti poveljnika IV, armade generala Jurišiča, več _ generalov naše vojske ter množice ljudstva je zastopstvo koroških borcev izročilo celjskemu polku slovensko zastavo, ki je 1.1919 vodila naše junake na Koroškem
Celje, 29. maja.
Celje je bilo včeraj prizorišče mogočne in gunljivc slovesnosti. Celjski polk je včeraj praznoval svojo slavo, koroški borci pa so ta dan porabili, da so ob 201etnici bojev za Koroško zemljo in ob 20 letnici smrti koroškega junaka poročnika Malgaja izročili celjskemu polku okrvavljeno Malgajevo zastavo kot znamenje, da slovensko ljudstvo od koroške meje polaga z vsem zaupanjem in z vso vero skrb za svojo usodo v roke naše junaške vojske.
Pred 20 leti je bilo, ko je poročnik Malgaj zbral v Celju četo slovenskih prostovoljcev in odšel na Koroško, da ohrani in reši našo slovensko zemljo iz rok tujca. Pod slovensko zastavo, ki jo je nosil junak Malgaj, so padali slovenski fantje, kri pa, ki je oškropila zemljo, je dajala vsem moč, da so bili vztrajni do kon-dokler ni prišla pomoč od bratov in z njo svoboda. Celjski polk je zavzel črno. Po 20 letih so zopet prišli koroški borci v Celje. Ni bilo z njimi ne Malgaja, ne Puncerja, prišli pa z zastavo, ki jo je Malgaj nosil. Tem koroškim borcem so se pridružili branilci naše severne meje — Maistrovi borci in naša vojska. Lep je bil ta dan za Celje, spomin na vse one žrtve, ki so padle na braniku slovenske domovine, dan prisege vseh, da bomo hodili po stopinjah, po katerih so stopali koroški junaki, da bomo branili našo zemljo do zadnjega. To je bil pomen proslave 20 letnice osvobodilnih bojev zavzetja Črne po celjskem polku.
LKB v Celju je 20 letnico osvobodilnih bojev za Crno lepo proslavila. V soboto zvečer je zagorel na Starem gradu kres in ožaril nebo daleč na okoli, pokanje topičev pa je pozdravilo zastopnike krajevne organizacije LKB iz Guštanja z Malgajevo slovensko zastavo, ki so jo hranili 20 let, da jo ob 20 letnici zavzetja Črne slovesno izroče celjskemu polku.
Po narodnostnem plebiscitu v Veliki Nemčiji:
Koroški Slovenci -še vedno Slovenci
Glasilo naših rojakov v Veliki Nemčiji »Koroški Slovenec« prinaša razmišljanje po zaključenem ljudskem štetju v Nemčiji, v katerem pravi med drugim:
Pred nami leži dolga vrsta pisem. Eno samo vprašanje razbiramo iz njih: »Ali smo še„ Slovenci, '	-\\
Ne moremo odgovarjati posamič in bi svojega odgovora tudi neradi skrivali.
Narodnosocialistična misel daje na vprašanja o narodu in narodnosti jasne in enoumne odgovore. To tudi ni nikakor čudno, ker je ves narodni socializem zgrajen na temeljih naroda in narodnosti. Kancler sam razpravlja v svoji knjigi temeljito o tem.
Narodne pripadnosti se ne da poljubno menjavati. Iz zamorca ne morem napraviti Nemca, če ga priučim še tako izborne nemščine. Iz Slovenca ne morem napraviti Kitajca, če bi še tako gladko govoril kitajščino. Kako bi se smejal svet, če bi se po hudomušni domislici kako evropsko ljudstvo izjavilo za narodnost atrikanskih črncev.
Narodnost ni tovarniški izdelek, ki se svobodno kupuje ali odklanja.
Narod ni nobeno društvo, iz katerega se po mili volji izstopa in vanj vstopa.
Blagor onemu, ki zna poleg materinščine še drug jeziki Več je vreden, lažje se prerine skozi življenje. A zaradi znanja drugega jezika še davno ni zatajil 6voje narodnosti. Kakšne narodnosti bi potem bil na primer znanstvenik, ki se je za svoja znanstvena raziskavanja priučil hotentotščine ali eskimovščine? Nerazviti otroci ali mutci bi potem morali biti brez narodne pripadnosti, ker ne govorijo nobenega jezika.
Ljudje, ki govorijo samo svoje domače narečje, so lahko najdragocenejši člani svojega naroda. S svojo pridnostjo in značaj-noatjo lahko izdatno množijo narodni nravni in kulturni zaklad. Zdaleč lahko nakrilju-jejo človeka s popolnim znanjem pismenega jezika, ki pa je zaradi svojega ničvrednega značaja sramota in izvržek svojega ljudstva. Vsako narečje je v narodu nekaj prvotnega. Pismeni jezik je umetna tvorba, delo učenih ljudi. Narečja pa se drži domača zemlja, domača kulture, domača zgodovina. Iz narečij šele je nastal pismeni jezik kot sad dozorele narodne omike.
Čim pestrejša so narečja kakega ljudstva, tem bogatejša je njegova narodna kultura. Kdo bi Kočevcem odrekal njihovo nemštvo zaradi njihove prastare kočevske govorice. Ali Švabom, Saksoncem, Alemau-cem? Nemški narod se sme kvečjemu ponašati s pestrostjo svojih narečij, šeg in navad. Tako more biti tudi slovenski narod samo ponosen na našo ziljščino, rožanščino in na narečja v gorah ter po Podjuni.
Kaj ne, to so stare resnice in nam vsem že znane? A prav je, da si jih danes še glasno povemo in še za druge poudarimo!
Naj vemo in naj vedo: šc smo Slovenci 1
Ob pol 9. zjutraj se je zbralo na Glaziji 380 koroških in Maistrovih borcev, ki so z Malgajevo zastavo na čelu v spremstvu vojaške godbe korakali skozi mesto v opatijsko cerkev k žalni maši za padle tovariše. Žalne službe božje so se udeležili številni zastopniki vojaške, upravne, politične in šolske oblasti, člani Fantovskega odseka s praporom, Sokoli, gasilci iu zastopniki drugih organizacij in ustanov.
Po maši je Celje posebno oživelo. V Prešernovi ulici in na Dečkovem trgu se je zbrala velika množica ljudi, ki so pozdravljali vojake 39. pp., ki so prikorakali po Kralja Petra cesti skozi Prešernovo ulico na Dečkov trg pred kasarno kralja Petra I. Osvoboditelja. Nekaj minut po 9. so prišli
v	kasarno pred spomenik padlih koroških in Maistrovi borci. Po pozdravu polkovne zastave je zaigrala vojaška godba, takoj nato je prota gospod Bulovan opravil pred spomenikom žalne obrede. Po molitvah je Celjski zvon zapel žalostinko »Oj Doberdobc. V počastitev padlih je častna četa vojakov oddala tri 6alve.
28. maj, dan zavzetja Črne, je praznik celjskega polka. Vsako leto je na ta dan v^Celju polkovna slava. Letošnja slava je bila še posebno prisrčna in lepa. Pred leti so se slave udeleževali le odličniki, zadnja leta, zlasti odkar je prišel v Celje generalštabni polkovnik g. Mihajlovič, pa so polkove slave dan veselja za vse Celjane. Danes se je zbralo na Dečkovem trgu nad 2000 ljudi, tako da je bil trg popolnoma zaseden.
Slava se je pričela s prihodom poveljnika 39. pp. polkovnika g Defarja, ki je ob spremstvu podpolkovnika g. šrama in adjutanta obhodil vse tri bataljone in čete koroških in Maistrovih borcev. Nato je mestni poveljnik polkovnik Defar pozdravil visoke goste: armadnega generala g. Pantelija Jurišiča, inšpektorja pehote diviz. gen. Vladimirja K o s t i č a, inšpektorja artilerije div. gen. Teodozija Lukovica, poveljnika konienice div. generala Milka Milkoviča, načelnika štaba 4. armade brigadnega generala Antona Lokarja, številne višje častnike, ki so na skušnjah v Celju, in druge. Med odličniki so bili tndi podpredsednik narodne skupščine Mihelčič, okrajni načelnik dr. Zobec, rezervni major in poslanec prof. Bitenc, predsednik celjske mestne občine dr. Voršič, predsednik upravnega sodišča dr. Likar, predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič s sodniki, upravnik pošte Saveli, načelnik postaje Magajna, davčni kontrolor Šek, ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Kotnik, ravnatelj gimnazije Mravljak, ravnatelj trgovske šole Marinček, zastopniki Fantovskega odseka, Sokola, gasilcev, aerokluba in drugih društev in organizacij. Po igranju godbe so se pričeli obredi. Katoliške je opravil opat g. Jurak, za mohamedance je zmolil vojak, pravoslavne obrede pa je opravil prota g. Bulovan.
Armadni general je v spremstvu poveljnika 39. pp. obhodil čete in koroške borce s pozdravom iPomozi Bog vojnici«. Po Dečkovem
trgu je v pozdrav generalu zavaloval en sam mogočen klic »Bog ti poinogo«.
Slavnostni govor je imel poveljnik 39. pp. polkovnik Defar. Po pozdravu vojakov in borcev je govoril o pomenu slavja ob 20 letnici zavzetja Črne za celjski polk. Celjski polk je ponosen na svoje borce, ponosen na prostovoljce, ki so nam ohranili našo zemljo. V jedrnatih besedah je govoril o zgodovinskih dneh konec leta 19)8 in v začetku leta 1919, ko je celjski polk toliko storil za osvobojenje severnih krajev. Pred 20 leti je šel celjski polk, ko je zavzel Črno, čez planine in Dravo na Gosposvetsko polje in prišel do kamna, kjer so Slovenci ustoličevali svoje kneze in vladarje. Nato se je spomnil imenoma vseh žrtev, ki so padle tam in katerih kri je močila koroško zemljo. Na koncu svojega krasnega govora, ki je vse prevzel in ganil, je pozval vojake, da so vzkliknili »Živel kralj Peter II.!« Vzkliku vojakov so se pridružile viharne manifestacije občinstva. Nato je zaigrala vojaška godba državno himno.
Veličino današnje polkovne slave in proslave 20 letnice zavzetja Črne pa je povzdignila izročitev Malgajeve zastave celjskemu polku. Ta dogodek bo ostal vsem Celjanom v neizbrisnem spominu. Trije bratranci Kotnikovi iz Guštanja so obhodili z zgodovinsko slovensko zastavo polk in borce, nato pa stopili pred poveljnika gosp. Defarja. Z lepimi in ganljivimi besedami je izročil gosp. Rajko Kotnik iz Guštanja g. Defar ju Malgajevo zastavo, okrašeno z rožmarinom in šopkom nageljnov, ter dejal: »Sveta nam je bila ta zastava, pod katero smo sc borili, sveta predvsem zato, ker je poškropljena s krvjo naših bratov. In ko jo izročam celjskemu polku, želim, da bi bila ta zastava, pod katero so šli v boj Malgaj, .Puricer in drugi, sveta vsem, da bi jim bila vodnica tudi v bodoče.«
Polkovnik g. Defur je imel po izročitvi zastave nagovor na borce. Obljubil je, da bo prišla njihova zastava na častno mesto poleg polkovne zastave, tako da jo bodo nosili m se je oklepali vsi naši rodovi in se spominjali predhodnikov — junakov — borcev,.
Po končani proslavi se je razvil od Glazije mimohod vojske, ki je pred armadnim generalom Pantelijem Jurišičem defilirala. Udeležil se ga je celjski polk z rezervisti, koroškimi in Maistrovimi borci. Po mimohodu je bil v Oficirskem domu in na dvorišču kasarne prirejen prigrizek. Kasarna je bila vsa v zelenju. Pred vhodom v vojašnico sta stala poleg stražnikov vojakov dva fauta v koroški narodni noši s puškama — kot častna straža.
Včerajšnje pomembno slavje v Celju je pokazalo, da slovensko ljudstvo in naša vojska stojita kot en mož zvesta domovini in velikim junaškim vzorom iz preteklosti.
I
Posledce sporazuma med Anglifo, Francijo in Rusi[o:
Nemčija odpovedala pogodbe z vsemi državami angleške obrambne zveze
do nastopile složno, če bi sc katerakola od njih zapletla v spopad zaradi tega, ker bi morala izpolniti poroštva, ki jih je dala drugim državam t Evropi, če bi bila napadena katera evropska država, ki se nanjo skupna ali posamična poroštva teh držav ne nanašajo, se bodo Anglija, Francija in Rusija posvetovale glede skupne vojaške pomoči tej napadeni državi, če bo zahtevala pomoč >n če bo odpravljena tudi sama branit* se.
Beilin, 29. maja. V nemških vodilnih politič nih krogih prevladuje mnenje, da Nemčija in Italija ne bosta molče sprejeli angleško-francoske-ruske zveze. Verjetno je, da bo Nemčija odpovedala svoje pogodbe in sporazume z vsemi državami, ki so se pridružile angleški 'obrambni fronti, češ, da so ti sporazumi zdaj brez smisla in brez vrednosti. Italija in Nemčija bosta tudi ojačila svoja prizadevanja, da bi Japonsko pritegnili ▼ svojo vojaško zvezo.
London, 29. maja. Vsi londonski listi z velikim upanjem pišejo o angleško-ruskih pogajanjih za sklenitev obrambne zveze in napovedujejo v najkrajšem času spo.razum.
»Times« piše: Ako bo šlo vse gladko, bosta istočasno podpisana dva mednarodna sporazuma: Francosko - britansko - sovjetski in francoska-tur-ški. Težave, ki so se namreč pojavile zaradi vprašana Sandžaka, so sedaj odstranjene. Manchester Guardian je prepričan, da bo po sklenitvi teh sporazumov prišlo do tesnega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo.
Napovedi angleškega tiska o vsebini sporazuma so naslednje:
Anglija, Francija in Sovjetska Rusija se bodo s tem sporazumom obvezale, da bodo ob napadu na katerokoli od njih avtomatično odgovorile t skupno vojaško akcijo proti napadlcu. Vse tri bo-
Novice iz naše notranfe politike
Behjrad, 29. maja. b. Binkoštni prazniki so v prestolnici pa tudi drugod po državi potekli v ntij-večjem miru in redu. V Belgradu je imelo več društev in ustanov krstne slave. Med najlepšimi je bila slava orožniškega poveljstva. Častno število povabljenih gostov je sprejemal domači orožniški poveljnik, brigadni general Milutin Stefanovič. Kakor vsako leto, so bile tudi letos razdeljene nagrade orožnikom, ki so se posebno izkazali pri vestnem opravljanju službe. Med nagrajenimi je tudi več Slovencev.
V	Belgradu važnejših političnih dogodkov ni bilo. Skoraj vsi člani vlade se mude izven prestolnice. Večina ministrov je odpotovala v soboto zvečer s predsednikom vlade Cvetkovičem v Skoplje, kjer je bil na binkoštno nedeljo občni zbor banovinskega odbora .1RZ za vardarsko banovino. Od ministrov so se odpeljali v Skoplje še poštni minister Altiparmakovič, gradbeni minister dr. Krek, minister za gozdove in rudnike Pantič, kmetijski
minister inž. Bešlič ter predsednik poslanske zbornice Simonovič.
Občni zbor je bil v prostorih stranke ob navzočnosti zastopnikov vseh 45 okrajnih strankinih odborov. Vodil ga je poštni minister Altiparmakovič. Po daljši razpravi o vseh vprašanjih, ki zade vajo stranko in njeno organizacijo, so sledile vo litve novega odbora. Z vzklikom jo izvoljen z; predsednika banovinskega odbora JRZ predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Za podpredsednike so bili izvoljeni poštni minister Altiparmakovič, dr Kosla čohadžič, Todor Zivkovič, Dušan Antonije vič, Svetozar Stašič, Stojan Dimitrijevic, Dionizij Prodanovič in Milorad Dragovič. Za delegate v glavnem odboru stranke minister Jovan Altiparmakovič, Živko Popovič, Mihajlo Kalamatijevič in Čorbevič Masta.
Po izvolitvi novega banovinskega odbora je prišel na občni zbor predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, novi predsednik odbora za vardarsko
Vladna zmaga pri madžarskih volitvah
Budimpeila, 29. maja. b. Včeraj so bile po vsej državi državnozborske volitve. Čeprav še ni znan končni izid, vendar se iz dosedanjih številk more sklepati, da bo po vsej državi zmagala vladna stranka. Sodeč po rezultatih, ki so doslej znani, sklepajo, da bo vlada zmagala tudi v onih okrajili, odkoder doslej še ni poročil. Od 260 članov parlamenta jih je pri včerajšnjih volitvah 107 dobila vlada, v 54 volilnih okrožjih bo izid volitev znan pozneje. Splošno pričakujejo, da jih bo od teh 54 kandidatov dobila vladna stranka 47, ostalih 7 pa da bo razdeljenih takole: krščanskosocialna stranka, ki podpira vlado, 2. narodna fronta 2, desno krilo radikalov 2 in madžarski fašisti 1.
Slovesnost* fašistovskega ienstva v R mu
Rim, 29. maja. V Rimu so včeraj bile za 20-letnieo fašizma velike slovesnosti fašistovskega ženstva, pri katerih se je zbralo okrog 70.000 žena iu deklet iz vse Italije. 15.000 zastopnic ženstva je včeraj dopoldne korakalo po cesti Imperia pred Mussolinijem in najvišjimi dostojanstveniki. —
V	sprevodu so šle ženske vseh stanov iz vse Italije in iz vzhodne Afrike. Po sprevodu 6e je 30.000 žensk zbralo na Beneškem trgu, kjer jih je nagovoril z balkona beneške palače Mussolini ter se jim zahvalil za delo in pomoč, katero nudijo faši-stovski Italiji. Popoldne so bile na Mussolinijevem stadionu velike športne prireditve ženske fašistov-ske mladine To je bila glede števila največja manifestacija organiziranega ženstva, kar pomni zgodovina.
Odstop koloni! Italiji in Nemčiji - ali vojna
Rim, 29. maja. V listu »Giornale d’Italia< odgovarja vodilni italijanski časnikar Virginio Gayda govoru, ki ga je imel včeraj predsednik francoske vladeč V članku pravi, da angleško-franeosko ob-krožanje Italije in Nemčije 6ili na vojno. Anglija in Francija s propagando potvarjata značaj italijanskih ter nemških zahtev. Italijansko-nemška politika ne teži za samovlado, marveč hoče prevrniti samovlado, ki jo je za korist Anglije in Francije ustvarila mirovna pogodba v Versaillesu. Italija in Nemčija nujno potrebujeta novega prostora, zaradi katerega se obračata proti tistim, ki imajo zemlje preveč. Če Francija in Anglija zavrneta sodelovanje z Italijo in Nemčijo, kaže, da sta se odločili za vojno, ki bi utegnila biti usodna. Francija in Anglija bi imeli torej rajši vojno, kakor da bi odstopili nekaj tisoč kvadratnih kilometrov kolonialne zemlje, ki je neobljudena in neobdelana.
Carinska zveza med Albanijo in Italijo je včeraj začela uradno veljati.
Zunanji minister grof Ciano je sprejel včernj angleškega veleposlanika v Rimu Percv Lorraina in se z njim dalj časa razgovarjal. Pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do ponovnega sestanka med njima. O čem sta se na včerajšnjem sestanku razgovarjala, ne povedo ničesar.
Do hudih bojev jo prišlo med Japonci in Mongoli na mandžurski meji. Na mongolski strani je sodelovalo tudi 100 letal ruskega porekla. Japonske vojne ladje so ustavile neki nemški parnik, ki je vozil v Kanton ter ga preiskale, čc ne vozi morda orožja za Kitajce, katerim Nemčija se vedno prodaja vojni material. Nemški konzul v Šanghaju je zaradi tega protestiral pri japonskih oblasteh.
Soijetski tisk uradno zavrača vesti angleškega tiska, da bi bilo preteklo teden v Moskvo dopotovalo na skrivaj nemško gospodarsko odposlanstvo, ki naj bi bilo preprečilo sklep sporazuma med Anglijo in Rusijo.
Slava Triglavskega polka
Ljubljana, 2». maja.
Na binkoštno nedeljo je slavil 40. pehotni polk »triglavski« svojo slavo. Ta pehotni polk sla-
vi	letos 20-letnico svojega obstoja, ki jo prav ta dan leta 1919 pri Kotljah na Koroškem ob priliki koroške ofenzive premagal nasprotnike.
Slava je bila ob pol 11 v prostorih vojašnice na Poljanski cesti. Udeležilo se je je veliko število odličnikov in občinstva. Tako so prišli divizijski general Dragoljub Stefanovič z brigadnim generalom Dodičem, zastopnik g. bana dr. Ratej, zastopnik ljubljanskega škofa gosp. kanonik dr. Klinar, zastopnik ljubljanskega župana občinski sv. Lukič, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča s. a. s. Strasser, zastopniki rektorja in univerze gg. dekan dr. Snoj ter univ. prof. dr. Korošec in dr. Tomšič ter zastopniki vseh rodoljubnih organizacij, kakor karoških borcev, prostovoljcev, rezervnih častnikov itd. itd. Slovenske časnikarje je zastopal predsednik g. Virant.
Slovesnost se je pričela z igranjem vojaške godbe, ki jo je vodil kapelnik g. Herzog. Cerkvene obrede so opravili za katoličane kurat g. Ma-račič, za pravoslavne vojaški svečenik g. Nikoli? in za musUmane imam llalil Imanovič.
Sledil je nato kratek defile tegu pehotnega polka pred odličniki, ki je pokazal njegovo strumno^ organizacijo, hkrati pa tudi prij>ravljenost naše vojske, ki je zares na višini.
Po defileju so bili odličniki in vojaki s Častniki vred gostoljubno pogoščeni, popoldne pa so imeli vojaki še posebno veselico na dvoriš&i vojašnice.
banovino. Predsednik vlade se je toplo zahvalil za izvolitev, nato pa imel daljši govor o političnem položaju. V njem je poudaril tudi veliko skrb, ki jo vlada posveča južnim krajem. Občni zbor je bil nato končan.
Po kosilu je predsednik vlade spet sprejemal zastopstva. Najprej je sprejel deputacijo delavcev ter se z njo dalj časa razgovarjal in se podrobno zauimal za vse težave, s katerimi se mora dauee boriti delavski stan.
Lep kmečki tabor v št. Juriju ob južni žel.
Celje, 29. maja.
V gt. Jurju ob južni železnici je bil včeraj in danes kmečki labor, ki se je razvil v veliko manifestacijo za državo, za njenega vladarja in za pravice slovenskega kmeta. Današnji prireditev se je udeležilo do 2000 ljudi. Snoči je bila krstna predstava igre -»Mlinarjev Janez« — iz kmečke zgodovine za časa celjskih grofov. Pri njej je nastopilo čez 80 igralcev.
Današnja slavnost se je začela s sprevodom, v katerem je šlo nad 500 ljudi z vodstvom slovenske Kmečke zveze na čelu. Ob 10. je bil sprejem bana dr. Natlačena in podpredsednika skupščine g. Mihelčiča, ki sta botrovala novemu praporu mladinske Kmečke zveze v Št. Jurju. Ob sprejemu, pri katerem je v imenu prebivalstva pozdravil bana domači župan Gologranc, je prišlo do navdušenih manifestacij. Po maši, pri kateri je imel govor Šentjurčan g. Žlicer, je kanonik Mikuš blagoslovil
prapor, katerega sta ga. Natlačenova in podpredsednik skupščine Mihelčič izročila zastavonoši. /Salem je bilo zborovanje, s katerega so poslali pozdrave kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in dr. Korošcu, nakar je godba zaigrala državno himno, ki jo je pelo vse ljudstvo. Brzojavne pozdrave so poslali naš voditelj dr. Korošec, ministra dr. Krek in Snoj. Višek zborovanja je bil govor bana dr. Natlačena, ki je poudaril, da je v mladini bodočnost slovenskega naroda. Dobri junije in dobra dekleta od danes bodo dobri očetje, dobre matere, dobri gospodarji in gospodinje, jutri, starši dobrih slovenskih sinov in hčera. Našo kmečko mladino naj vodi geslo: vera v Boga, ljubezen do bližnjega ter zvestoba kralju in močni Jugoslaviji.
Govor je bil deležen velikega odobravanja. Za banom so spregovorili še predsednik Kmečke zveze poslanec Brodar, predsednik mladinske Kmečke zveze Puš in predsednik okrajne Kmečke zveze g. Turnšek.
Ljubljana čez binkoštne praznike
Letos tisti, ki so se že veselili veselega bin-koštnega izleta, niso imeli sreče. Ostali so ogoljufani za svoje upanje in pričakovanje. Že v petek se je vreme po kratkotrajni razjasnitvi začelo naglo priditi. čez noč je nekoliko porosil dež, sobotno jutro je bilo dokaj čmerno, dan pa še ni bil videti tako brezupno oblačen. Od časa do časa je posijalo celo solnce, in oblačne grmade so se tudi začele okrog poldneva razmikati. Popoldne okrog Ireli se1' je *nebo že kar lepo ujasnilo, kazalo je, da je bil ves strah za dobro vreme odveč. Tudi noč je bila prav čedna in nedeljsko jutro je speljalo od doma na tisoče in tisoče meščanov, ki_ so se odpravili na izlet v upanju, da bodo deležni lepih binkoštnih praznikov. Toda ob osmih zjutraj so se spet pripodili oblaki od vseh strani; naglo bo se zgrnili in ni trajalo dolgo, pa je bil ves nebesni svod zagrnjen. Nekaj časa je še bilo mirno, pa^ ne več dolgo. Že okrog devetih dopoldne je pričelo deževati, sprva prav počasi, potem pa vedno močnejše, tulco da se je nazadnje pohlevni spomladanski dež spremenil kar v pošten naliv, ki se je z rahlimi in kratkimi presledki držal kar vso nedeljo. Izletniki, ki so bili trdno namenjeni, da bodo oba dneva, nedeljo in ponedeljek ostali v prirodi, so se morali zateči pod streho in preživeti dan za mizo v bolj ali manj prijetni druščini. Kdor si je upat na piano, pa se je moral že kmalu vrniti do kože premočen, bo najboljše so napravili tisti, ki so tokrat ostali v mestu in z gotovostjo računali na slabo vreme za praznike. Prav nič se jim ni bilo treba jeziti nad dežjem, nič jim ni bilo treba prežali na vedre trenutke in bežati z največjo naglico proti kolodvoru. Lepo v mestu so ostali in si preganjali dolgčas kakor se ga ob takih prilikah pač že preganja. Malo so stopili v vas k prijateljem in znancem, se oglasili v prijateljski družini, morda zaigrali nekaj partij domina ali šaha ali pa so vrgli karte — to najboljšo zabavo za deževne dni. Ko so se naveličali, so šli ali v gledališče, ali v kino ali pa v kavarno in prebili dan preden so se dobro zavedali, da je že v kraju. Cas jim je tudi v mestu dokaj naglo minul. Nedelja je bila v kraju in ponedeljek je dosegel večer na isti način kakor prejšnji dan nedelja. BinkoStni prazniki so bili letos kar sc tiče vremena, skaženi, sicer pa se jo imel marsikdo prav dobro, tako da je [»zabil na vreme in se počutil prav imenitno.
Naval na glavnem kolodvoru
Na Glavnem kolodvoru je bil v soboto pri vseh popoldanskih vlakih prav neverjeten naval. Človek je moral po pol ure, pa tudi po več čakati, če si je hotel kupiti karto. Marsikdo pa je sploh zamudil vlak in je moral odpotovati šele z naslednjim. Tokrat je šlo izredno veliko ljudi na deželo. Priporočiti bi bilo treba železniški direkciji, naj ob takih prilikah uredi prodajo kart vsaj tako, da ne 1k> neznosne gneče in da se ljudje ne bodo upravičeno jezili, da so zamudili vlak zgolj zato, ker so morali predolgo čakati, da so dobili karte.
Binkošti — praznik birmancev
Tudi letos je bilo na ljubljanskih cestah videti mnogo birmancev, ki so prihajali iz ljubljanske stolnice ali pa se v spremstvu svojih botrov in bolric šele odpravljali vanjo. Z dežele, iz bližnje okolice so se pripeljali na slavnostno okrašenih kolesljih, mestni otroci so se vozili z avtomobili, revnejši pa so hodili kar peš. Tudi njim je slabo, deževno vreme v precejšnji meri pokvarilo nedolžno veselje, da se niso mogli dovolj postaviti s svojimi čednimi novimi oblekami, ampak so morali kar se le da hitro hiteti pod streho. Mladega drobiža sicer letos ni bilo videti na cestah toliko kakor druga leta, ker so se botri in botrice podvizali, da bi v družinah preživeli dan!
Deževno vreme je imelo za posledico, da ni vladalo med birmanci in birmankami ono otroško veselo razpoloženje, ki ga človek opazuje pri birmah ob lepem vremenu. Prav slaba je predla birmancem in birmankam, ko so v nedeljo ob naj-bujšem nalivu popoldne prihajali v stolnico. V ne-deljo je bila najprej ob 0 pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil škof dr. Gregorij Rožman. Po maši od 10 do 13 je sledila birma. Dopoldne je prejelo zakrament sv. birme 1.649 birmancev in binnank,
popoldne, ko je birma trajala dobro poldrugo uro, pa 619. Danes v ponedeljek je birma trajala dobro uro in je birmo prejelo 285 dečkov in deklic, torej celotno je bilo pri birmi 2.563 oseb.
Prav zanimivo je, da so letos botri in botrice segali pri nakupu birmanskih daril po praktičnej-ših predmetih. Mnogi botri in botrice so svojim varovancem kupovaii dežnike. Pač posledica deževnega vremena in naliva!
Med ljubljanskimi meščani žive še vedno usmiljeni ljudje in dobrotniki revnih. Neki znan ljubljanski trgovec, ki se udejstvuje na polju podpiranja revnih, je pripeljal k birmi kar 9 revnih dečkov, ki jih je po birmi pogostil in primerno obdaril.
Prazniki na reševalni postaji
Ob tem pustem vremenu, ko se ljudem ni dalo hoditi kaj dosti iz hiše, tudi reševalci niso imeli posebnega dela. O praznikih niso bili mnogo vznemirjani. V soboto zvečer so na glavnem kolodvoru prevzeli od vlaka, ki prihaja v Ljubljano iz Lo-
gatca, 40 letnega delavca Ivana Potecina, doma iz Markovca tam pri Starem trgu. Potecin je delal v gozdu, pa mu je po nesreči padel na nogo hlod in mu jo zlomil.
Včeraj ho vozili le bolnike z raznimi notranjimi boleznimi,' pa še teh ni bilo veliko. Je že tako, o praznikih se ljudje neradi odpravljajo v bolnišnico, še to gredo le tedaj, kadar je res že največja 6ila in ueizogibna potreba za prevoz v bolnišnico. Sicer se pa v prazničnih dneh ljudje rajši drže še doma in počakajo delavnika, da se puste prepeljati v bolnišnico.
Danes so bili reševalci ob pol petih popoldne poklicani tja v Alešovčevo ulico, kjer so sprejeli in odpeljali v bolnišnico delavčevega sina Maksa Šurka. Fant je šel po stopnicah, pa mu je nena-doma spodletelo, padel je in se precej potolkel po glavi.
Bolnišnica čez praznike
Preko praznikov je bolnišnica kljub slabemu vremenu dobila precej novih gostov in slabo vre-nio ni bila nikaka ovira, da se ne bi ljudje zatekli po potrebno pomoč iz najoddaljenejših krajev. Ljudje so bili vkljub vsemu pridni in so si lomili roke in noge, si skočili tu in tam v lase, pili tekočine, ki so alkoholu prav rnalo^ slične in neka ženska je vkljub obilici dežja skočila v vodo. Dva so življenske stiske tako potrle, da sta si sama hotela vzeti življenje. Število poškodb pa je ta dva dni izredno veliko.
Kovač Franc, krojaški pomočnik iz Ljubljane, jih je dobil s palico od Globočnika Janeza po glavi. Tudi Grčar Franc, tesarski pomočnik iz Zagreba, jo moral občutiti oster nož tovariša in se zateči v bolnišnico. Malenšek Marjan iz Polja jo veselo skakal, pa si je zlomil roko. Prav tako si je zlomila roko Rozman Vida, po glavi pa se je potolkel Šurk Maks, ki je padel po stopnicah. Korun Anton, delavec iz Ljubljane, se jo pri delu polil z vročo smolo in se močno opekel i>o desni roki. S tramvajem so je j>oskušal Dolenc Anton in se močno poškodoval po čelu. Pribošič Josip, šofer pri upravi velesejma v Ljubljani, je v Planini pri Rakeku padel s tovornega avtomobila in se poškodoval po glavi. Žirovnik Ciril, trgovec iz Most pri Komendi, se je peljal po cesti med Domžalami in Dragomljem. Nenadoma mu je skočil pred motorno liolo pes, da se je z motorjem vred prevrnil in poškodoval po desni roki in nogi.
Binkoštni prazniki v Mariboru
Letošnja sv. birma
ki so jo delili prevzviseni lavantinski vladika včeraj in danes v stolnici, je bila rekordno obiskana. Nič manj kot 1418 birmancev je dobilo zakrament sv. birme. Kljub temu, da se pred birmo naglasa, da je binkoštna nedelja določena v prvi vrsti za birmovauje birmancev iz mesta, ponedeljek pa je določen za podeželane, je bil vendar glavni birmanski dan včeraj, ko je bilo birmanih 1235 birmancev, danes pa samo 183. Med njimi je vzbujal pozornost mlad, stasit pod-narednik — Hrvat, ki je prejel sv. birmo, za botra pa mu je bil njegov tovariš narednik.
Pivovarnar Josip Tscheligi umrl
Nocoj ponoči ob tri četrt na 1 je umrl pivovarnar in posestnik g. Josip Tscheligi. Pokojnik, ki jo dosegel visoko starost 86 let, je bil lastnik znane mariborske Tscboligijeve pivovarne. Bil je zelo popularen mariborski meščan, visoko ugle-deu mož, zaradi svojega plemenitega in dobrega srca povsod zelo priljubljen. Bil je član in darežljiv podpornik številnih mariborskih društev in organizacij, zlasti veliko je žrtvoval za razne dobrodelne ustanove. Posebno hvaležna mu je_ mariborska požarna bramba, katere edini živeči ustanovni član je bil pokojnik. Njegovo podjetje obstoja v Mariboru že 150 let. Ustanovil ga je leta 1776 Andrej Tscheligi, ki se je priselil v Maribor od Sv. Martina pri Beljaku. V Mariboru je v tem razdobju obstojalo že več pivovarn, toda 'le Tscbeligijevo podjetje se je vzdržalo ter se zaradi pridnosti in podjetnosti lastnikov lepo razvijalo. Zlasti lep razvoj je pokazalo pod sedaj umrlim lastnikom, ki je leta 1920 ves obrat moderniziral. mehaniziral ter je ročni pogon nadomestil z elektriko. Obrat podjetja je v povojni dobi zelo narastel ter je Tscbeligijevo pivo sedaj znano po vsej državi. Pokojnik je vzlic visoki starosti do zadnjega živo sodeloval pri vodstvu podjetja. Pokopali ga bodo na idilični Slovenski Kaiavariji, kjer ima rodbina Tscheligi poleg cerkvice svojo rodbinsko grobnico. Pogreb bo v sredo popoldne ob 4 iz hiše žalosti Gambrinov dvor v Gregorčičevi ulici 29 na Slovensko Kalvarijo. Bodi ohranjen plemenitemu možu trajen spomin, preostalim naše globoko sožalje!
Dva drzna vloma
Na binkostno nedeljo so izvršili v Mariboru vlomilci kar dva vloma v stanovanja. V Slovenski ulici 26 so vdrli v krojaško delavnico krojaškega mojstra Leopolda Celcerja. Odnesli so mu veliko zalogo sukna v skupni vrednosti 6210 din. Vlomilec je nato vdrl še v sosednje stanovanje šivilje Ane Kosar, kjer pa si je prisvojil samo 50 din vreden kovčeg. V ta kovčeg je najbrž zbasal blago, ki ga je odnesel mojstru Celcerju. — Drug vlom je bil izvržen v ulici Ob železnici 6. Vlomilec jo vdrl v stanovanje Marije Dežman,
vdove po železničarju, med 9—11 dopoldne. Odnesel je razno zlatnino v vrednosti 2000 din. V spalnici je prebrskal vse predale, ni pa našel drugega plena. Stanovanje je za seboj spet zaklenil. Oba vloma sta bila izvršena na ta način, da je vlomilec odprl vrata s ponarejenimi ključi.
Motorno kolo ukradeno
Občinskemu delovodji Josipu Kobami v Radvanju je neznanec ukradel njegovo 5000 din vredno motorno kolo. ki ga je imel shranjenega na dvorišču kina Union. V času, ko je bil v kinu med 21 in pol 23, mu je neznanec motorno kolo odpeljal. Kolo je znamke BSA 500 ccm ter ima Številko 2-725-39.
Izletniki iz Nemčije v Mariboru
Za binkoštne praznike so Maribor naravnost preplavili izletniki iz Nemčije. Nad 1000 se jih je pripeljalo včeraj s posebnim vlakom, okrog 600 pa jih je prišlo z drugimi vlaki, avtomobili in posebnimi avtobusi. Med njimi so bili tudi nekateri odlični politični voditelji in visoki funkcionarji narodno-socialistične stranke.
Smrtne posledice nesreče
33-letni ključavničar drž. žel. Anton Pirc je padel z motornim kolesom, ko se je hotel izogniti neki ženski ter je pri padcu dobil hude od-drguine na rokah in nogah. Ker je nastopilo za-strupljenje krvi, se je zatekel v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati ter je umrl.
16. letni zbor jugoslovanskih davčnih uradnikov v Ljubljani
XVI. letni zbor Združenja davčnih uradnikov kr. Jugoslavijo je bil v Ljubljani od 27. do 29. maja. Udeležilo se ga je 130 poverjenikov iz vseh krajev Jugoslavije. Ob tej priliki naj bi si kon-gresisti ogledali tudi lepo Slovenijo, kar pa jo slabo vreme v veliki meri Zavrlo.
Zborovanje jo bilo na binkoštno nedeljo dopoldne v kolodvorski restavraciji. Podpredsednik Jože Štrbenc, ki je vodil zborovanje namesto obolelega predsednika ljubljanske sekcije, je pozdra* vil vse uradne zastopnike in vse delegate sekcij. Predsednik Vallrovič je zborovalce pozdravil in rekel, da ga veseli, da je ta kongres v Sloveniji, predlagal je brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., finančnemu ministru in njegovima pomočnikoma. Za njim je pozdravil zborovalce direktor finančne direkcije Sedlar. Posel, ki ga davčni uradniki delajo, je težak. Prav tako težak pa je njih gmot-i položaj. Želel je, da bi zborovalci našli odprta srca in razumevanje za svoj položaj na pristojnih mestih. Po pozdravu zastopnika mestne občine Lukiča, je zborovalce nagovoril Vojislav Katunc in je med drugim dejal, da je nujno potrebno, •la se položaj davčnih uradnikov zboljša, bodisi v njihovem strokovnem delu, bodisi v gmotnem položaju. Davčna služba naj se izvede na posle, ki v to spadajo. Dotaknil se je davčnih zakonov, ki so še nerešeni ali pa napačno rešeni. Govoril je o eksekutorjih, ki so za svoje delo skrajno slabo nagrajeni. Izterjanje naj bo tako, da ne ustvarja uerazpoloženja. Pri izterjevanju naj se ozira tudi na gniotui položaj davčnega zavezanca.
Za njim je prebral tajnik centrale poročilo, ki ga je uprava sicer za kongres natisnila, ni ga pa razposlala poverjeništvom, ampak ga je razdelila neposredno na kongresu, tako da so bili zborovalci postavljeni pod dejstvo, kar je zbudilo med njimi precej nerazpoloženja. Prav tako je ono z blagajniškim poročilom, katerega je delegat iz Sarajeva tudi obsodil, češ da na zborovanju samem nikakor ni mogoče dobiti iz tega tiskanega poročila jasno in zadovoljivo sliko. Nato jo siedila debata o delu upravnega odbora. Iz v3eya se je videlo, da delo, ki ga je odbor opravljal, ni bilo na tisti višini, kakor bi bilo potrebno in kakor to zahtevajo koristi združenja., ampak nekoliko ohlapno in komodno. Po dolgi debati so se zedinili za kompromis, da se delovanj® prejšnje uprave kar pozabi in ne omenja več. Zato pa naj se izvoli nova uprava, ki se bo svojega dela v večji meri zavedala in zalo tudi bolje delala.
Po izvolitvi novega upravnega odbora je sledil predlog za spremembo pravil združenja, ki je bil sprejet. Spremenil se bo med drugim prvi čl., ki določa, da je sedež združenja samo v Bel-gradu. Prav tako se je spremenil člen 52, ki določa, da sekcija brez privolitve centralo no more razpolagati s svojo imovino.
Filmi
Trije valčki (Kino Matica). Ob treh valčkih nam Ludwig Berger prikaže ljubavno zgodbo treh žena v mladosti leta 1867, leta 1900 in 1939. Dve sta doživeli slovo, šele tretja najde happyend. Staro mater, mater in hčer igra Yvonne Printemps. Ob članih iste rodbine prežive ljubezensko radost in boltftino. 'V vžčli treh valčkih igra ljubimca Pierre Presnay,' rt&itlšterja Henry Guisol, ki je zlasti v zndnjeni izredno dober. Vzporedno z glasbeno mislijo prvega, drugega in tretjega valčka poteka karakter zgodfrr V prvi ženska žrtvuje svojo srečo rodbinskim zahtevam, ki jo pritisnejo im ljubljenega, v drugi se ljubimec žalostno in razočarano, pa odločno umakne, šelo v tretji se po dolgem upiranju najdeta srci v sreči. Ne v nežnosti in sreči, ne v bolečini in ostri vsakdanjosti ni dolgega zamujanja, vse naglo teče in mineva, kakor bi bjlo nošeno po taktu valčka; pa vendar so dobro podčrtane glavne misli v zgodbi in ganljiva mesta dosegajo pri gledalcu zaželeni učinek. Pisani časi gredo s šumom, z glasbo, s človeškim vrvežem in intimnostmi, ki v vseh dobah ob nekem času vznemirjajo človeška srca, mimo nas. ’
Novi prosvetni domovi se odpirajo
Slavje katoliške kulturne zavesti in vzajemnosti v Poljanskih hribih
Trebija v prelepi Pojjanski dolini je ena onih skromnih slovenskih vasic, katerih ime se v javnosti le redko sliši. Niti svoje fare nima; saj spada pod Staro Oselico, kjer pase svojih tisoč ovčic, razkropljenih po brdih in grapah gospod župnik Gogala. Na šoli v Trebiji mu pri težkem delu požrtvovalno pomaga gdčna učiteljica Marija Pavec, veor prave slovenske učiteljice, ki 6e v šoli in izven šole popolnoma žrtvuje za ljudstvo, iz katerega. je izšla.
Danes so v Trebiji odprli novo žarišče slovanske katoliške prosvete: slovesno «o blagoslovi« novi Prosvetni dom, ponosno stavbo, ki sc •me postaviti v vrsto največjih in najlepših prosvetnih domov v naši deželi. Za to slovesno priliko je naša katoliška mladina pripravila celodnev-■O prireditev, ki je kljub nagajivemu vremenu prav lepo uspela.
Dopoldne je mladina v mogočnem sprevodu, gt zvokih logaške godbe prikorakala na slavnost-so okrašeni prostor pri novem prosvetnem domu. Okrog organizirane mladine se je zgrnila velika J množica domačinov in prijateljev iz okoliških krajev.
Dolrpela je danes, najlepše pripravljena za pot v večnost, naša nadvse ljubljena in skrbna žena, zlata mamica, sestra, teta, nečakinja, sestrična in svakinja, gospa
Mimica Čenčič roj. Može
soproga šolskega upravitelja
Pogreb nepozabne rajniee bo v torek, dne 30. maja t. L, Ob 5 popoldne ua pokopališče na Žalah v Kamniku.
K a m n i k , dne 28. maja 1939.
Julij Cencič, šol. upravitelj, soprog.
Angela por. Novak, sestra, Franc Može, stric in ostalo sorodstvo
Jeluška in Marjanca, hčerki.
.V neizmerni žaloeti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
Franja Gržina roj. Stepič
io ji roga trgovca in posestnika
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 30. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Černetova ulica št. 26, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. maja 1939.
Globoko žalujoči:
Vladimir, soprog — in ostalo sorodstvo.
Mostni pofirrobui zavod v Ljubljani
Sveto mašo in globok cerkven govor jc isnel g. prof. dr. Vilko Fajdiga, nato pa je dcnmači gosp. župnik slovesno blagoslovil novi dom.
Po maši je g. župnik začel slavnostno zborovanje, predlagal vdano,stne brzojavke kraljevskemu domu in pozdrave našim narodnim voditeljem, nato pa pozdravil odličnike z g. okr. načelnikom Kaklom na čelu, ki so se prireditve osebno udeležili, Slavnostni govor je imel Jože Košiček. Nato .sta zborovalce pozdravila še iupan gosp. Lovro Miklavčič in predsednik domačega Fantovskega odseka g. Martin Šifrar. Logaška godba, ki je med slavnostjo dovršeno igrala, je s himno slovenske mladine zaključila lepo zborovanje.
Popoldne se je mladina in množica zbrala k telovadnemu nastopu. Kljub dežju, ki je kar zares začel padati, so se mladi telovadci in telovadke .podali na razmočeno telovadišče in ob velikem navdušenju številnih gledalcev izvedli svoj program. Vsega skupaj je nastopilo blizu 400 telovadcev in telovadk, ki so kljub neprimernemu terenu in dežju svojo nalogo izpolnili zelo dobrcu
Bolj kakor pompoznih prireditev po naših kulturnih središčih, moramo biti veseli taikih-le prireditev, ki nazorno pokažejo, kako veliko nalogo vrši katoliška prosvetna organizacija zlasti tam, kjer je prosvetnega dela na Sjlj treba.
Želimo, da bi danes blagoslovljeni prosvetni dom v Trebiji za dolga desetletja ostal središče in žarišče katoliške in slovenske prosvete.
Pogreb župnika Franketa
Na binkostno nedeljo se je v Zapogah kljub silnemu nalivu zbrala dopoldne številna množica, da počasti spomin župnika Ivana Franketa. Pred župniščem jo zapel žalostinko domači pevski zbor, nato se je razvil sprevod v cerkev, kjer je gosp. dekan Škrbec v ganljivem govoru orisal blagi značaj in junaške žrtve pokojnega duhovnika. Na pokopališču je dobremu prijatelju otrok lepo zapela v slovo šolska mladina. Ob grobu je spregovoril g. prof. Trčelj, ki je orisal križevi pot tega slovenskega duhovnika. Boril se je, da bi se binkoštni nauk, da so vsi narodi iu jeziki enakopravni, ostvuril tudi na slovenski zemlji. Na Vogerskem in v Cepovanu danes žalostno pojo zvonovi, pri romarski cerkvi na Vitovljah molijo stotine romarjev. Ob tem grobu bi moral etuti ves naš narod, da bi se zahvalil tihemu trpinu in delavcu* ki je tridoset let življenja daroval bratom ob Soči-V sprevodu 6iuo opazili številne sobrate pokojnega, odlično sorodstvo, zastopnike Sedejeve družine, gg. župana Burgerja in Jermana. Častno spremstvo sta tvorili četa slovenskih (antov iu četa gasilcev.
Od tu in tam
Veliko palačo, prav za prav nebotičnik, namerava Bata graditi v Zagrebu. Palača bi stala na začetku Iliče, a po načrtu bi segala čez regulacijsko črto s tem, da bi dva oporna stebra segala na pločnik. Ob tem vprašanju se je stvar zataknila, kajti občinski svet noče dovoliti gradnje, češ da bi stebra ovirala promet. Nasprotno pa trdi graditelj, da je gradnja zamišljena tako, da bi se prometu ne postavila nobena nova ovira. Slednjič je bil sklenjen sporazum tako, da mora Bata narediti mavčni model bodočega nebotičnika, nakar bodo mestni očetje ugotovili, če bosta stebra ovirala promet ali ne.
Poeenitcv kruha je odredila zagrebška mestna občina. Cene pšenici so zadnje tedne tako občutno padle, a peki so se držali pri kruhu še zmerom prejšnjih cen. Zato je občinska uprava odredila, da je treba cene kruhu spraviti v sklad s cenami žita. Od binkoštnega ponedeljka bo v veljavi ta odredba na ta način, da se cene jsicer ne bodo znižale, pač pa bodo kosi kruha težji. Kos belega kruha bo moral tehtati 104 dkg, polbelega 112 dkg, a kos črnega kruha 124 dkg. Vsak tak kos velja 4 dinarje.
'Avtomobil s pet potniki je zdrknil v 50 m globok prepad na cesti Andrijevica—Peč. Cesta se vzpenja v ostrih zavojih po hribu navzgor. Šofer je vozil prehitro in je tako na nekem ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom, nakar je avtomobil zdrknil in ee skotalil v 50 metrov globok prepad. Sreča v nesreči je bila, da se je avtomobil prevračal med padanjem tako, da se je nazadnje spet postavil na kolesa. Močno se je pobila neka ženska, ki bo poškodbam najbrže podlegla, ostali štirje potniki pa so se le rahlo potolkli. Le šofer je ostal popolnoma nepoškodovan.
550 letnico bitke na Kosovem polju, ko je turška vojska premagala srbsko, bodo proslavili slovesno na Vidov dan letos. Poseben pripravljalni odbor je povabil na proslavo vse odlične osebnosti, kakor patrijarha, člane vlade in generaliteto. Da bodo udeleženci slovesnosti dobili pravi pojem o bitki izpred 550. leti, bo oddelek vojakov skupno s kolom jahačev prikazal bitko na istem mestu, kakor so .jo takrat bojevali Turki in Srbi. Dohodek od prireditve nameravajo prireditelji porabiti za Postavitev spomenika srbskim kosovskim junakom.
Na strogo kazen sedem mesecev zapora je sodišče v Petrovgradu obsodilo bivšega samopašnega župana domače občine Gjurico Berberskega. Berberski je razumel županovanje po svoje. Ne da bi čakal na odobritev mestnega sveta, je dal graditi neka javna dela, ki so občino veljala poldrug milijon dinarjev. Ko so strokovnjaki pregledali dela, so ugotovili, da so vredna morda komaj 800 tisoč dinarjev. Pri delih je Berberski zagrešil nepravilnosti s tem, da je oddajal dela svojim prijateljem brez licitacij, čeprav je bil od uradnikov opozorjen na svojo nepravilnost. Dalje je kot župan jemal iz blagajne mesečno po 4000 dinarjev kot svojo plačo, ne da bi mu jo bil prej občinski svet odobril. Jemal je v službo nove uradnike brez odobritve sveta, prav tako pa je nakazal dvema svojima prijateljema po 5000 din iz mestne blagajne. Končno je kupil od takratnega železniškega ministra in poslanca v petrovgradskem okraja Dimitrija Vujiča Ji^omobil za 80.000 dinarjev, čeprav je bil po oceni strokovnjakov avtomobil vreden le 4000 dinarjev. Za vse te grehe je dobil bivši župan kazen šečlem mesecev zapora.
Skoro ob istem časn in na isti način sta se dogodila v okolici Poiarevea dva zločina. 17 letni Svetislav Bogosavljevič se je na kolesu vračal iz mesta. Ko je zagledal pred seboj na cesti Todo-sija Zivkoviča, s katerim se je bil njegov oče sprl, je hotel mladenič kolo obrniti na drugo cesto. Tedaj pa je Živkovič vrgel v kolo palico, da je mladenič padel. Kot brezumen ga je Živkovič začel pretepati s palico, dokler ni fant potepini iz žepa nož in ga zaril napadalcu v prsa. — Skoraj dvesto kilometrov stran od tega kraja pa se je dogodil podoben zločin ob istem času. 20 letni Danilo Radivojevič se je tudi vračal s kolesom domov. Ko je srečal Manojla Mladenoviča, ki je šel s svojo ženo, je zavozil na slabi poti preblizu in od strani zadel ženo. Mladenoviča je to tako ujezilo, da je vrgel svojo palico pod fantovo kolo in ga prevrnil. Tedaj pa je skočil Danilo in zaril nož Ma-nojlu v prsa. Manojlo je obležal na mestu mrtev.
s silo je hotel odvesti vaško učiteljico, t katero s« je |jj| zaij„bi| preko ušes, neki 25 letni Kmet Milutin Mikovič iz okolice Vrnjačke banje, rant je učiteljico Ljubico Zunič stalno zasledoval, pa tudi ni odnehal, čeprav ga je učiteljica stalno odklanjala. Slednjič je hotel dobiti ženo s silo. Zvečer je skočil skozi okno v njeno stanovanje in jo hotel odpeljati. Na krike učiteljice so prihiteli na pomoč sosedje in drznega mladeniča prepodili.
Zaradi slabe ocene v šoli si jo prerezala žilo ja rokah učenka tretjega razreda trgovske akademije v Petrovgradu. Počakala je, da so vsi učenci in učenke odšli, nato pa je napisala poslovilno pismo, češ da gre v prostovoljno smrt zaradi dveh krivičnih slabih ocen. 2e lani je ponavljala razred, pa bi ga zaradi slabih redov morala še letos. Ko je napisala pismo, si je z malo brivsko klinico prerezala žile. Ko je prišel šolski sluga jo je našel nezavestno in v mlaki krvi. Po vsej verjetnosti bo umrla, ker je izgubila preveč krvi.
Svojega nezakonskega otroka je zaklala 18 letna tovarniška delavka Soka Kueževič iz Belgrada. Ko so se na ujej začeli kazati sadovi grešne ljubezni, jo je fant zapustil in izginil. Obupano dekle je takoj po porodu začelo misliti, kaj naj naredi ■/. otrokom. Slednjič je vzela nož in otroka razmesarila, a trupelce vrgla v stranišče. Morda zločin še ne bi bil takoj odkrit, če no bi le dni mestni delavci čistili greznic. Eden od njih je zagledal trupelce in stvar prijavil policiji. Kmalu je bila prijeta Soka, ki je zločin priznala, ni pa hotela povedati imena otrokovega očeta.
55a umor, izvršen pred 20 leti, je bil prijet ugleden kmet Braim Selimovič iz Kosovega. S svojim sosedom Isljamom Memetovičem se je stalno prepiral. Ko mu je zagrozil s smrtjo, je Isljam pobegnil v gore in čakal na priliko, da bo Bra-ima iz maščevanja ubil. Ugldenim kmetom pa se je le posrečilo, da so oba nasprotnika pomirili na star muslimanski način. Vpričo vaščanov sta si sovražnika podala roki, a Isljam je v znak sprave izročil Braimu svojo puško. Komaj pa so vsi krenili proti domu, je Braim napolnil puško in Ieljama ustrelil. Da bi se obvaroval maščevanja je Braim plačal Isljamovim sorodnikom 50 zlatih lir. Toda Isljamov sorodnik, znani razbojnik Idriz Azirovič, katerega so orožniki pred nekaj dnevi ubili, je dgovor prelomil, ker je ubil Bralmovega sina. Sedaj eo pa nastopili tudi Islja-movi in prijavili 20 let stari umor oblastem. — Braim je bil prijet, a takoj nato so orožniki ugotovili, da ie bil dolga leta celo Idrizov uomauač.
Obilna pena
pran|e
SCHGCHT0V0
Če se milo tako dobro peni kot Schichtovo terpentinovo milo, pranje ni niti na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čisto, ostane nepoškodovano in Vas vedno znova razveselju' je s svojo bleščečo
MILO
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Vprašanje, ki mora biti sveto vsakemu Slovencu, Hrvatu in Srbu
V »Istrk, glasilu Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine, beremo v uvodnem članku med drugim tudi tole: »Naša izseljenska organizacija ne smatra za svojo nalogo, baviti se s splošno političnimi vprašanji. Imamo svoje vprašanje, kateremu posvečamo vse svoje misli in moči — vprašanje naše manjšine v Julijski Krajini, to je, skrb za usodo in bodočnost naših bratov. Njeni sinovi smo tudi mi izseljenci, zbrani okoli naših izseljenskih, društev in povezani v naši Zvezi (Zvezi jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine). Mi smatramo to vprašanje za sploš^ no narodno vprašanje, ki mora biti sveto vsakemu Slovencu, Hrvatu in Srbu brez razlike. Kot tako mora biti iznad dnevnih spornih vprašanj, torej tudi iznad vseh političnih strank... S tem pa 6e seveda ne pravi, da nam je vseeno, kako se razvijajo politični dogodki bodisi v Jugoslaviji, bodisi drugod na svetu. Ne samo, da nam to ni vseeno, pač pa se tudi zavedamo, da rešitev našega vprašanja, usode in bodočnosti naših bratov v Julijski Krajini zavisi v glavnem od tega, kako se bodo razvijale razmere v svetu, v prvi vrsti pa v Jugoslaviji. Zato naša organizacija, ki se želi posvetiti samo in izključno le našemu svojstvenemu vprašanju — zato se tudi vzdržuje kakršnega koli političnega udejstvovanja v tej državi —, vendar z največjim zanimanjem spremlja vse politične dogodke, ker je v našem interesu, da se ti dogodki razvijajo v onem smislu, da bi se naše vprašanje čim bolj približalo pravi in srečni rešitvi.«
Primorci in hrvatsko vprašanje
V istem članku beremu tudi tole: Za nas ni dvoma, da naše vprašanje v mnogočem zavisi od razvoja notranjih dogodkov v Jugoslaviji in z ozirom na to tudi od razvoja hrvaškega vprašanja. Nimamo pravice in tudi ne možnosti, da bi na kakršenkoli način vplivali na la razvoj. Med našimi ljudnu na Primorskem so Slovenci in Hrvatje ter malo število Srbov. Mi vsi brez razlike pa želimo, da do sporazuma pride, in to čimprej in do čim boljšega, iskrenejšega, intimnejšega in popolnejšega, ki bo zadovoljil na pravični podlagi vse upravičene zahteve in zdrave ambicije Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prepričani smo, da je to mogoče le tedaj, če je na vseh straneh v resnici dobra volja za to. In če je to sploh mogoče, je mogoče danes z ozirom na razmere, ki vladajo v svetu in z ozirom na negotovo bodočnost. To je kategorični imperativ za vse merodajne kroge, da s tem delom začno brez odlašanja in ga končajo in na ta način ustvarijo solidno podlago notranje konsolidacije, ki je danes Jugoslaviji neobhodno potrebna. Vse politične skupine v Jugoslaviji so ee v zadnjem času izjavile v tem smislu, da smatrajo rešitev hrvaškega vprašanja za narodno in državno potrebo. Tudi ostali krogi in širši ljudski sloji v Jugoslaviji so tega mnenja. Toda nobena organizacija morda no čuti to potrebo za tako živo in za tako nujno, kakor naša izseljenska organizacija ... Zaradi tega tudi naša organizacija smatra, da je kot
vsesplošna organizacija, katere cilj mora biti svet vsakemu Slovencu, vsakemu Hrvatu in vsakemu Srbu, kot organizacija, ki stoji zunaj in iznad vseh političnih skupin v Jugoslaviji, bolj upravičena kot katerakoli druga organizacija v državi, da na vse, ki se jih to tiče, naslovi topel poziv, naj takoj in brez odlašanja začno reševati hrvaško vprašanje kot največje in najvažnejše državno vprašanje, od katerega pravilne in nujne rešitve zavisi notranja konsolidacija in z ozirom na težke čase, ki jih preživljamo, tudi usoda in morda celo sam obstoj ter bodočnost Jugoslavije, v vsakem primeru pa tudi usoda naših bratov, ki žive izven meja naše države,
Obvestila
■f- V Kamniku je na binkoštno nedeljo zvečer po dolgem, hudem trpljenju zatisnila oči ga. Mimica C e n d i č, soproga šolskega upravitelja. Pokojnica je bila doma iz ugledne, narodno zavedne notranjske družine Možetovih v Dolenji vasi pri Senožečah. Bila je plemenita, srčno dobra in nežno čuteča žena, globoko spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Zlasti v Št. Petru na Krasu, kjer je dolgo vrsto let služboval g. soprog, jo bodo premnogi ljudje ohranili v toplem spominu. — Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 30. t. m. ob 5 popoldne na pokopališče Žale v Kamniku. Dragi rajnici naj sveti luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
*
Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana bo imelo redni društveni občni zbor v nedeljo, dne 11. junija t. 1. ob 10. dopoldne v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani z običajnim dnevnim redom, člani vljudno vabljeni.
Slovenska slraia v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 4. junija, ob 9. dopoldne v prostorih posvetovalnice KTD (Jugoslovanska tiskarna) z običajnim dnevnim redom.
V	slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in prijatelje Slovenske straže, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor SS.
Ljubiteljem umetnosti priporočamo, da ei pravočasno agledajo nove umetnine Franceta Kralja r Jakopičevem paviljonu. Poslužite se ilustrira-aejja kataloga.
Dne 22. maja t. L je bila pri pošti Jarenina uvedena brzojavna in telefonska služba.
Dne 21. maja t. 1. je bila pri pošti Selnica ob Dravi uvedena brzojavna in telefonska služba. —• Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani.
Občni zbor kluba »Sedejeve družine« v Novem mestu bo v nedeljo, dne 4. junija t. 1. ob 16 v sejni sobi »Prosvetnega doma« v Novem mestu.
Stara življenjska pot in spoznanje je, da zmaguje, vztraja in se uveljavlja tisti, kdor je odpor-nejii, delavnejži, p<*djetnejši. To pravilo se vedno znova potrjuje in uresničuje. Naši ljudje, zlasti naš mali obrtnik, so žilavi, izredno delavni in marljivi, tako da jim niso mogli do živega niti najhujši časi. Dokler imamo mnogo takih ljudi, nam za bodočnost ni treba skrbeti. Na pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. junija bodo mali obrtniki nastopili v lepi, zaokroženi razstavi.
Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po din 25 Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji.
30 hi dobrega lastnega vina
ima na prodaj po zmerni ceni Kaučič Rado — Juršinci pri Ptuju.
Za 4 dni v Italijo: na grob sv. Antona Pa-
dovanskega, romarski avtoizlet 11. do 14. junija po Vipavski dolini v Gorico, Trst, Padovo in Benetke. Na sam god sv. Antona prisostvujejo romarji velikim svečanostim v padovanski baziliki. Cena 280 din; samo do Gorice in Trsta 150 dinarjev. Prijave do 3, junija. Brezplačna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv, Petra nasip 17. (Tehnična izvedba Tujsko-prometne zveze.)
»Nmav čez izaro«
100 nemških otroških vrtcev na Koroškem
Strankina dobrodelna organizacija namerava za to poletje otvoriti v slovenskem delu Koroške 100 nemških otroških vrtcev. Glede NSV otroških vrtcev v preteklem poletju je pisalo uradno glasilo, češ, da imajo namen, otroke čimprej in bolj trajno, kakor je to mogoče potom šole, seznaniti z nemško govorico in nemškim narodnim duhom.
V	preteklem poletju je bilo na slovenskem Koroškem okroglo 60 teh otroških vrtcev, letos pa jih obetajo blizu 100. Voditeljice vrtcev se že več mesecev vežbajo v posebni šoli v Celovcu. »Kor. Slovenec« dodaja k poročilu o otvoritvi poletnih otroških vrtcev: »Kot so vrtci koristna ustanova in pomoč podeželskemu ljudstvu, so vendar s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški otroški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od njegove materne govorice in — tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč ne bo več vedel odgovora na vprašanje, kakšne narodnosti je. Zlo raznarodovanja potom vrtcev bi bilo manjše, ča bi bili poleg nemških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slovenski otroški vrtci pa so prepovedani.« — Doslej so bili že otvorjeni nemški otroški vrtci v Logi vesi, Svatnah, Ledenicah, v Rožeku, na Ziljski Bistrici, v Vodiči vesi, na Brnci in v Mariji na Zilji.
•
Prihodnje leto bo mesto Beljak praznovalo svojo sedemstoletnico. Do današnjega dne ee je ohranila listina, ki omenja Beljak kot »civitag«, kar bi bila latinska označka za mesto. Omenjena listina je iz leta 1240. A že leta 1060 je kralj Henrik IV. podelil vasi Beljak tržno pravico. Leta 1233 je bil trg obdan z visokim zidom. Ime Billa-chinium za sedanji Beljak so prvič zasledili na kamnu nekega rimskega grobišča, izkopanega v Žabnicah. Grobišče je najbrž iz dobe okoli 200 po Kr. Kraj Villach pa omenja prvič listina kralja Karlmanna v zvezi z dravskim mostom.
Celovški mestni svet je sklenil, da «e sedanji Viktringerring imenuje odslej po bivšem pokrajinskem vodji in glavarju Koroške >Hubert-klaus>
VZHJEmHH POSOJILNICA
REGISTROV ANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila
nerringf. — Naslov »Kor. Slov.c in osrednjih slovenskih organizacij 6e torej seda] glasi: Celovec, Hubert-Klausnerring 26.
Ozemlje Visokega Kleka z vrhom vred je proglašeno za ^narodni park. Površina zaščitenega ozemlja znaša nad 400 kv. metrov in je bila prej last nemškega planinskega društva.
število rojstev v Celovcu v tekočem letu je za 130% preseglo število rojstev v predzadnjem letu.
Bivše zavetišče za umobolne v Šmartnem pri Celovcu se bo preuredilo v dekliški dijaški doin.
V Celovcu nameravajo ustanoviti veliko ljudsko knjižnico, ki bo vse obmejno ozemlje lahko zalagala z nemškimi knjigami.
V celovški klavnici nameravajo urediti živinski trg, na katerega bodo kmetje iz vse okolice postavljali živino naprodaj. Poleg tega živinskegu trga bosta imela pravico za nakup in prodajo živine samo še dva komisijonirana prekupčevalca V okolišu 20 km bodo mesarji smeli dobivati blago samo s celovškega živinskega trga.
V BiUovsu so pokopali vrlega in zavednega slovenskega očeta, po domače Šibernika iz Pugrn-da. Pokojnik je bil vselej m ob vseh prilikah značajen in odločen Slovenec.
V Šmihelu pri Pliberku je bila za 21. maj na povedana igra »Revček Andrejčekc zaradi stran kinih materinskih proslav ponovno prepovedan«. Prvič je bila prepovedana z utemeljitvijo, da bi se imela igrati na dan pred 1. majem, ko so bile strankine priprave za proslavo državnega praznika v polnem teku. Slovensko društvo je zaprosilo krajevno vodstvo stranke, naj javi termin, ki bi bil prost za slovensko prireditev.
■ Jr*?
IGMSKA IH
IZOLACIJE
proti vlagi in vročini, ploščice z« oblaganje sten, mavec, šamot in ves ostali
gradbeni materijal
dobite pri
MATERIAL
LJUBLJANA, Tyrieva c. Sta
Telef. 27-16	Brzojavi:	MaterUI
TAJNI AGENT X-9
H. DEL: LAŽNI BARON
S'llm izredno napetih momentov in peklenske brsti -no v ogortenl borbt za ukradene kronske dragulje
KINO SLOGA, tel 27-30, Danes ob 16, 19 in 21.
Podpisani sporočajo ▼ svojem in v imena vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njihov vroče ljubljeni ©če, brat, tast, stari oče, s trio, stari strie in prastrie, gospod
JOSIP TSCHELIGI
pivovarnar in posestnik
ilaues, na binkoštni ponedeljek, ob tri ifetrt na eno sjutraj, v 87. letn starosti, previden s tolažili svete vere, mirno ▼ Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 31. maja ob 16. uri po blagoslovitvi iipred hiše ialosti, Gregorčičeva uliea 29, na Kalvarijo v Pekrah, kjer bo počival v družinski grobnici. — Sv. maSa gadnšnica se bo brala v stolni in mestni iupni cerkvi v četrtek, dne 1. junija ob 7 ijutraj.
Maribor, dne 29. maja 1939.
PAULA FELBER, JOSIPINA LUCKMANN, hčerki. FRANC TSCHELJGT. sin. 1RIC FELBER, HUBERT LUCKMANN, zeta. FANI, grofica Alberti, sestra. ANELIZE, ILSE, vnukinji. In*. VINCENC ANDREASCH, svak.
Tekme za Davisov pokah
Jugoslavija je zmagala v Milanu s 3:2
Tretja tekma naše teniške reprezentance v borbi za Davisov pokal v Milanu se je končala z zmago naših igralcev. S to zmago so si naši teniški igralci pridobili vstop v polfinalne tekme za Davisov pokal v evropskem pasu. Naš prihodnji nasprotnik bo sedaj Belgija, ki je v Bruslju premagala Norvežane z 4:1. Polfinale evropskega pasa bo v Zagrebu.
Po sobotni igri v dvoje so naši vodili z 2:1. Včeraj sta bili na programu obe posamični igri, in sicer med Mitičem in de Stefanijem in Pun-eecom ter Canepelejem. V prvi igri je De Stefani v treh setih z lahkoto premagal nerazpoloženega Mitiča z 6:1, 6:4 in 6:3. S tem so Italijani izenačili stanje točk na 2:2. Zmagovalca in polfinalista v evropskem pasu je imela torej določiti zadnja tekma med Canepelejem in Punče-com. Italijansko občinstvo, ki je v velikem številu zasledovalo potek dvoboja, je svojega igralca temperamentno podžigalo. Prvi set igre med Punče-eem in Canepelejem, ki je trajal uro in pol, je 1’unčec odločil v svojo korist z rezultatom 13:11. V drugem setu se je italijanskemu igralcu Ca-fiepeleju poznala utrujenost po prvi igri, dočim je bil Punčec še svež. Zato je tudi z lahkoto odloči! dru£i set z rezultatom 6:1 v svojo korist, tretjem »etn je Punčec igral odlično, toda Ca-
nepele je nudil našemu najboljšemu teniškemu igralcu neverjeten odpor. Ob rezultatu 5:4 je bila tekma med Punčecom in Canepelejem ob 19.30 prekinjena in se je nadaljevala danes.
V nadaljevanju danes popoldne je tretji set Punčec izgubil s 6:8, zato pa je v četrtem premagal prepričevalno svojega nasprotnika s 6:3. Izid posameznih setov je tale: 13:11, 6:1, 6:8 in 6:3. S tem je Punčec odločil tekmovanje v korist Jugoslavije v razmerju 3:2.
Z zmago nad Italijani v Milanu beležijo naši tenismani zopet nov lep uspeh, ki se ga odkrito veseli vsa Jugoslavija in ne samo Zagreb. V_ polfinalu se sreča Jugoslavija z Belgijo. Naš četrti nasprotnik, Belgija, bo moral igrati Zagrebu in ne trdimo preveč, čo smatramo naše igralce za velike favorite. V tem primeru pride Jugoslavija v finale tekem za Davisov pokal v evropskem pasu. Evropski finalist bo zmagovalec dvoboja med Anglijo in Nemčijo in pa Jugoslavijo.
Dirka križem Srbije končana
Avgust Prosenik prvi. — Slovenski dirkači najboljši
Belgija — Norveška 4 :1 Nemčija — švedska 3 : 2 Anglija — Francija 3 : 2
Binkoštni turnir štirih moštev
Za letošnje bi n kostne praznike je vodstvo SK Ljubljane organiziralo binkoštni nogometni turnir, na katerem so nastopila štiri nogometna moštva: SK Rapid iz Gradca, ISSK Maribor — novi prvak ljubljanske nogometne podzveze, reprezentanca ljubljanskega prvega razreda in ligaško moštvo SK Ljubljane. V nedeljo sta najprej nastopila ISSK Maribor in reprezentanca ljubljanskega prvega razreda, nato pa SK Ljubljana in SK Rapid iz Gradca. Oba dneva je slabo vreme zadržalo večino običajnih obiskovalcev doma. V nedeljo je močan naliv precej zaviral normalni razvoj dogodkov na igrišču, danes pa je dež le rahlo pršel; igrišče pa je seveda oba dni bilo slabo.
V nedeljo:
Reprezentanca — I. SSK Maribor 2:1
Reprezentanca ljubljanskega prvega razreda je zaigrala podjetno, izvedla je nekaj zelo lepih napadov, v celem pa je moštvo pokazalo, da je sestavljeno iz nadarjenih igralcev, ki pa seveda ne morejo pokazati kot formacija svoje dejanske vrednosti, ker niso uigrani. Mariborčani so bili v terenu sicer boljši, niso pa mogli uspeti s svojim igrskim sistemom: podajanje na kratke pasove zaradi mokrega in blatnega igrišča. Zmagali so domačini z rezultatom 2:1.
SK Ljubljana—SK Rapid (Graz) 8:1
V drugi tekmi je nastopilo ligaško moštvo SK Ljubljane proti graškemu Rapidu. Za prvi nastop gostov je vladalo precejšnje zanimanje, kajti Gradčani imajo pri nas dokaj dobro nogometno reputacijo. No, ti Gradčani se niso posebno proslavili. Saj so - bili prizadevni in pridni, toda kaj, ko znajo zelo malo nometa. Edini izrazitejši igralec je leva zveza, tudi vratar za silo še ustreza. Ligaškemu moštvu niso postavili niti oddalec enakovrednega nasprotnika. Ljubljančani so že v začetku prešli v napad ter ostali v veliki premoči do kraja. Rezultat sam je prav za prav razmeroma še dokaj prenizko izražen, prilik za tucat golov je bilo dovolj, toda igralci so kmalu postali zelo lagodni in se niso trudili za izdatnejši rezultat.
V ponedeljek:
!. SSK Maribor — SK Rapid (Graz) 4:2
Gradčani so danes zaigrali že izdatno boljše kakor včeraj. Pokazali so kar še dovolj čedno skupno igro. Ze kmalu v začetku so prešli v izdatno terensko premoč ter po dveh nenadnih prodorih tudi v vodstvo z 2:0. Mariborčani so do odmora znižali na 2:1, po odmoru pa so se potrudili še bolj ter najprej izenačili, nato pa povzpeli na 3:2 in končno zmagali s 4:2. Dobili so lep pokal, ki ga je darovala SK Ljubljana.
SK Ljubljana — Reprezentanca klubov 7 :3
Reprezentanca klubov ni igrala tako slabo kakor bi bil človek utegnil pomisliti, če bi sodil po rezultatu. Nasprotno, nekajkrat so bili ti igralci celo prav nevarni. Poznalo pa se je seveda spet, da ne igrajo skupaj, ampak da so prišli iz
klubov, ki igrajo različne sisteme. SK Ljubljana je v začetku zaigrala zelo odločno, ustvarila pa ni nobene prav posebno zrele šanse. Reprezentanca se je omejila na dva, tri prodore in že je vodila z 2:0! Nekateri dvomljivci so menili, da utegne končno celo zmagati. To pa se ni zgodilo. SK Ljubljana je ob dveh zaporednih in nepričakovanih nasprotnikovih uspehih oživela in zabila v treh minutah tri gole! Kaj takega se na naših igriščih menda še ni tako zlepa zgodilo. Po vodstvu s 3:2, je naglo povišala na 4:2, vzpela na 5:2 in končno celo na 6:2. Zapovrstjo je ustvaril njen napad celo vrsto zrelih situacij. V eni taki so zrušili nasprotni branilci Grintala. Sodnik je ukazal enajstmetrovko in Grintal je žogo mirno poslal v mrežo — 7:2. Nato so beii zabili častni gol — 7:3. Ob koncu je SK Ljubljana dobila lep pokal, dar predsednika LNP, g. dr. Kostla.
Dirka »Okrog Srbije« je končana. Naši tekmovalci so vzdržali veliko borbo z izvrstnimi romunskimi biciklisti na progi dolgi 1100 km, ki je gotovo ena izmed najnapornejših, ne samo v Jugoslaviji, temveč verjetno v celi Evropi, ker se proga vije skozi ne&tete smrtnonevarne strme soteske, a zraven tega je večinoma v zelo slabem staniju. Tekmovalci so z nadčloveško močjo premagali vse terenske in vremenske ovire, vozili so po dežju, blatu in često po cesti, ki je bila vse drugo 6amo cesta ne, in srečno dospeli na cilj v Belgrad. Kako naporna je bila proga, ee vidi zlasti iz dejstva, da je od 46 tekmovalcev, ki so etartali v Belgradu, dospelo nazaj srečno na cilj le 29 tekmovalcev. Povprečna brzina, dosežena v naporni dirki, znaša ca. 32 km na uro. Največja brzina, ki so jo vožnči dosegli na vožnji nizdol po strmih klancih, je bila često 80—90 km na uro, medtem ko so na ravni progi vozili 40 do 45 km. Najtežji del proge je bila ettapa Skoplje— Niš, in sicer del proge pri Vladičinem Hanu zaradi velike strmine in zelo slabe ceste. Kljub veliki konkurenci izvrstnih romunskih biciklistov, zlasti Tudosija in Kristea, so naši v končnem plasmanu zasedi prva tri mesta: Prosenik. Grgac, Lavrih. Prvo in tretje mesto sta zasedla Slovenca Prosenik in Lavrih, ki sta tekmovala za barve zagrebškega in belgrajskega kluba, katerega člana sita. Ona dva sta dokazala, da emo Slovenci v bičiklizmu na vodilnem mestu, in po izjavi strokovnjakov spadajo Prosenik, Grgac in Lavrih v evropsko klaso biciklislov.
Danes zjutraj ob 6 45 so tekmovalci start ali na zadnji etapi Kragujevac—Belgrad. dolgi 123 kilometrov. Po naporni vožnji Kragujevac—Topola so končno prispeli na izvrstno asfaltirano cesto. Pričakovali so. da bo izvrstni romunski hiciklist Tudosi, ki velja za odličnega vozača na lepih cestah, skušal zmanjšati razliko in izvojevaiti zmago vsaj v zadnji etapi. Zato so naši napravili majhen taktični načrt, da bi preprečili nakane Romuna. Prosenik, ki je vodil s 30 minutno razliko pred Romunom v končnem plasmanu, je sklenil, da zadnji del proge ne bo forsiral, ter prepustil to nalogo Pokirpcu, ki je takoj za Topolo pobegnil ostalim za približno 1 km. Ker ga naši, zlasti Proeoniik, Grgac in Lavrih niso zasledovali, ga ni sledil tudi Romun, tako da je Pokunec neoviran prispel aa celih 5 minut pred ostalimi na stadion Jugoslavije, 10 minut pred 11 uro burno
Binkoštni mednarodni nogometni turnir v Belgradu
Ob prodavi 25 letnice športnega delovanja belgrajskega kluba SK Jugoslavije so se vršile na igrišču Jugoslavije lepe lahkoatletske rn rokometne prireditve poleg tega pa se je odigral tudi lep nogometni turnir. Na binkoštno nedeljo popoldne sta se najprej sestala:
Bask : BSK 3:2 (2:0)
BSK je vzel od začetka igro malo nereeno in preden se je zavedel se mu je mreža trikrat zatresla. Bask je nasprotno zaigral zelo dobro m je bil skoraj tekom cele igre boljši oid svojega nasprotnika pri katerem ni bilo vse v redu. Posebno slab del moštva Bska je bila njegova obramba zlasti desni branilec Stojilkovič, ki ni držal nevarnega Sarica, Dubac ni bil boljši od njega, krilna vrsta Mancja-Dragičevič-Lehncr ni mogla vzdržati vsega pritiska nevarnega napada Baska, ki je dajal gol za golom in vodil že i 2:0, Bskav napad je spremljala sanola združena s srečo za obrambo disponiranega Baskovega vratarja Bijeliča. Šele ko je padel 3 gol za Bask v 23 minuti drugega polčasa se je BSK zavedel nevarnosti in je ostro pritisnil. V 26 minuti je Dubac zastreljal enajstmetrovko. Šele v 31 minuti je Zečeviču uspelo znižati rezultat na 3 : 1 a v 40 minuti je Vujadinovič znižal z lepim strelom na 3 : 2. Igra ni bila posebno lepa. Bas/k je zaslužil zmago, ker je bil bolj-ši od državnega prvaka.
Po kona&ni igri se je vršil na igrišču defSe vseh športnikov Jugoslavije, nakar so zastopniki nogometne zveze, podzveze in belgrajskih klubov čestitali Jugoslaviji k 25 letnici obstoja. Po tej lepi svečanosti je pričela zanimiva tekma med
Jugoslavija : F. C. Hannover 4:3 (polčas 0:0)
Igra med gosti in slavljencem je bila od začetka do kraja na visokem športnem nivoju. Ju« goslavšja je pričela energično in je bila tekom prvih 10 minut v premoči. Ko so gledalci mislili, da bodo domači z lahkoto odpravili goste, so ti polagoma pričeli razvijati svojo polvisoko precizno igro brez nepotrebnega zadrževanja žoge, ter brez dribljanja z naglimi potezami osvajati teren, so ee
vsi kmalu prepričali, da imajo pred seboj izvrstno moštvo. Gostje so pokazali v vsakem oziru dober in koristen nogomet. Samo slučaj je hartel, da so telkjno izgubili. Najbolje bi odgovarjal neodločen rezultat a tudi eventuelna zmaga 4 : 3 v njihovo korist ne bi bila nepravična, ker so bili za malo v splošnem boljši od domačih, ki so le 15 minut drugega polčasa bili v premoči nad gosti medtem ko je ostali del igre pripadal izvrstnim gostom. Gostje so « svojo igro zapustili najlepši vtis in pokazali ne samo, da so dobri nogometaši temveč tudi res pravi iportniki, ker aiso niti enkrat prigovarjali sodniku, ki je nekajkrat grešil v njihovo škodo. Prvi polčas je potekel breiz gola. Toda za-zečetek I. polčasa je takoj v 2 minuti prinesel prvi gol za Jugoslavijo, ki ga je dal Rakar iz neposredne bližine na predložeik Perliča. Komaj ee je navdušenje poleglo, je leva zveza gostov z ostrim strelom izenačila. Gostje so po tem golu izvedli pravo elcsebicijeko igro in t naglimi kombinacijami nevarno ogrožali vrata Jugoslavije. V 27 minuti je po klasni kombinaciji desno krilo dor seglo vodstvo 2 : 1. Sledil je proti napad Jugoslavije. Rakar je streljal žogo v roko branilcu. Sodnik g. Stojanoivič je dosodil malo prestrogo prosti strel, ker branilec ni hote napravil roko. Streljal je Rakar izvrstno. Vratar je v padu odbil toda Rakar je streljal ponovno in izenačil. Po tem je golu je Jugoslavija dobila velik polet. Izvedla je par nevarnih napadov in zadala mnogo opravka ostri obrambi gostov. V 36 minuti je Petrovič lepo preigral obrambo, dodal Perlicu, ki je popravil na 3 : 2 a takoj zatem je Petrovič s strelom preko glave povečal na 4 : 2. Gostje 60 se takoj zopet znašli in prešli v protinapad. V 40 minuti je levo .krilo poslalo žogo v prečko. V 42 minuti je Lovrič komaj odbil oster strel desne zveze, takoj za tem je leva zveza streljala poleg prečke, a v 44 minuti je desno krilo s krasnim strelom popravilo rezultat na 4 : 3. Po končani tekmi je 6000 gledalcev burno pozdravila obe moštvi, ki sta pred-vedli res lop ngomet.
pozdravljen od 4000 glave množice, ter s tem kot zmagovalec dobil lepo nagrado ministra za telesno vzgojo g. Čejoviča. Ko je vozil zadnji predpisani krog na igrišču (predpisani so hili trije krogi), je privozil burno pozdravljen Prosenik, a kmalu za njim Tudosi in Lavrih, a tem je sledila grupa ostalih. Ker so Pokupac, Prosenik in Tudosi privozili s precejšnjim presledkom, ni bilo prave borbe med njimi za prva tri mesta. Lepa borba se je razvila šele za ostala mesta. Plaeman prvih petih v zadnji etapi Kragujevac— Belgrad je naslednji: 1. Pokupac (Zagreb), 2. Prosenik (Zagreb), 3. Tudosi (Romunija), 4. Lavrih (Belgrad). 5. Grgac (Zagreb).
Končni placement prvih desetih tekmovalcev na celotni progi, dolgig 1100 km, ki se je^ odigrala v 6 etapah (Belgrad—Užička Požega, Užička Požega—Raška, Raška—Skoplije, Skoplje—Niš, Niš— Kragujevac in Kragujevac—Belgrad), je naslednji:
1. Prosenik Avgust 34:24.22 Zagreb;
2. Grgac Stjepan 34:41.28, Zagreb;
3. Lavrih Karel 34:52.28, Belgrad;
4. Tudosi Konstantin 35:02.40, Romunija,
5. Pokupae Ivan 35:04.07. Zagreb;
6. Kristea Dinn 35:1(>.2G. Romunija;
7. Veljkovič Rade 35:23.31 Belgrad;
8. Erdelji Danilo 35:26.16, Bogovo;
9. Peternel Ivan 35:28.26, Ljubljana;
10. Penčev Nikola 36:36.15, Zagreb.
Zmagovalec Prosenik je dobil kot zmagovalec dirke krasen pokal, darilo Nj. Vel. kralja Petra II., a kot zmagovalec posameznih etap 4 zlate ure. več dragocenih tabaker, kristalno vazo in nekaj metrov blaga za obleko. Poleg nijega so tudi ostali tekmovalci, zmagovalci posameznih etap in polu-etap, dobili lepa darila.
Dirka »Okrog Srbije« je bila zelo dobro organizirana in je v celoti izpolnila postavljeno nalogo. Naloga dirke je bila propaganda za bicikli-zem. To svojo nalogo je v celoti izpolnila, ker je vladalo na vsej progi veliko zanimanje ljudstva za dirko. Ob vsei progi so stali kmetje, zlasti pa šolski otroci s svojimi učitelji, ki eo občudovali nadčloveške napore naših tekmovalcev. V večjih krajih kot Užice, Užička Požega, Kraljevo, Raška, Mitroviča. Skoplje, Vranje, Niš. Kragujevac je večtisočglava množica navdušeno pozdravljala tekmovalce, posebno se je v tem oziru izkazal Kragujevac, kjer je bilo ob progi čez 20.000 gledalcev.
Po končani dirki, navdušenih ovacijah občinstva, čestitanju ministra za telesno vzgojo g. Cejoviča zmagovalcu in ostalim, je zmagovalec Prosenik izjavil Vašemu dopisniku sledeče: Zadovoljen sem. ker sem si priboril prvo mesto na tako težki progi v ostri konkurenci z našimi, zlasti pa z izvrstnim romunskim vozačem Tudosijem. Prav tako sero zadovoljen, da je Pokupae izvoje-val zmago na zadnji etapi. Naš načrt, da preprečimo Tudosiju, da pobegne, je uspel. On si ver: jetno ni mislil, da bom ja* pustil Pokupea, da mi ugrabi zadnjo etapo, zato se je držal mene. Zmagovalec za d,ntje etape Kragujevac—Belgrad je izjavil: Vesel sem, ker so mi naši omogočili, da si priborim zmago na zadnji etapi, da me niso ovirali pri moji veliki ielji, da pridem prvi v Bel-&rad. Piosejjik. Greae in Lavrih so mi privoščili zmago v zadnji olapF, »itd me niso ovirali, Romuni pa š« bili preslabi, da bi mi to mojo namero preprečili. ""
Prav dobro se je drfel ves čas doslej skoraj 00 nepoznani Ivan Peternelj iz Delnic v Poljanski dolini nad Škofjo Loko Peternelj je bil v celotai kvalifikaciji pri četrti etapi še šesti. Nedvomno re, da ee bo iz Peternelja razvil še dirkač sijajnih sposobnosti. Dirka križem Srbije je bil prvi njegov večji naeitop.
Dunajska »Vienna« v Zagrebu
V nedeljo: Vienna (Dunaj) - SK ZeljezniJar 3:0
V ponedeljek: Vienna (Dunaj) - Gradjanski 3:3
Jugoslavija — Bask 2:1 (1:0) F. G. Hannover — BSK 3:2 (2:0)
Angleški parlament bo*
Bologna prvak Italije
Včerajšnje zadnje kolo tekem za italijaubko nogometno prvenstvo je dalo naslednje rezultate: Triestina : Juventus 1:1, Lucchese : Liguria 3:1, Modena : Milano 2:2, Roma : Novara 3:0, Napoli : Lazio 0:0, Ambrosiana : Bologna 2:0, Livorno : Genova 1:0, Torino : Bari 2:1.
Italijanski nogometni prvak je Bologna z 42 točkami. Sledijo: Torino 38 točk, Ambrosiana 37 točk, Genova 35 točk, Roma, Liguria in Napoli po 31 točk, Juventus 29-točk itd. Triostina ima 24 točk in ostane še v prvi diviziji.
Poljska — Belgija 3:3 (2 s I)
Poljaki so za svojo današnjo meddržavno nogometno tekmo, ki je bila odigrana v Lodzu, svoje moštvo temeljito spremenili. Spremembe pa se niso posebno obnesle. Poljaki so v prvem polčasu igrali zelo odločno in koristno ter bi bili i zasluženo vodili že z mnogo višjim rezuitatom. V lo modernizirali. Angle- drugem polčasu pa so bili Belgijci mnogo nevur-iki parlament zboruje v n .j. -n je je zanesljivi poljski ožji obrambi pri-
-ki palači kaTera i'e žc Pieati> da Belgijci niso zabili zmagoslavnega gola. ludo stara in potrebna relikega popravila. Ker ?a Angleži tako močno irže na tradicijo in ker bi bili stroški za popolno predelavo tega velikan-ikega poslopja preveliki, bodo poslopje le malo popravili in ga le malo modernizirali. Komisar *a iavsa dela na Angleškem ie pred kratkim angleškq javnost obvestil, kaj bodo preuredili v tej palači. Najprej je povedal, da zbornice za poslance ne bodo mogli povečati, čeprav je za vse poslance 6edaj tamkaj premalo prostora. Pač pa bodo v poslopje napeljali moderno razsvetljavo in tudi poslansko obednico bodo docela prenovili, povečali in kuhinjo modernizirali. Drugih stvari ne bodo spreminjali, čeprav bi bilo treba še več storiti. Pač pn bodo poskrbeli, da bodo zatrli miši, katere so sc silno razmnožile
Madžarski nogomet
Nogometne tekme v madžarski prvi ligi so končale z naslednji rezultati: Bocskay : Somogy 3:1, Phoebus : Elektromos 2:1, Ferenzvaros : Szirketaxi 6:1, Kispest 2 Nemzcti 6:1, Hunem:,> : Szeged 6:1, Ujpest : Budafox 9:0 (!)
Francoski nogomet
Danes sta bili odigrani še zadnji dve tekmi v francoski prvi diviziji: s tem je bilo letošnje tekmovanje za francosko nogometno prvenstvo končano. FC Strasbourg je premagal Olimpique iz Marseilleja z 1:0, Sete pn je zmagal nad Ra-cingom (Pariz) s senzacionalnim rezultatom 5:0. S to svojo zmago je Sete postal letošnji francoski nogometni prvak. Na drugem mestu je Olimpicjjie (Marseille), na tretjem pa pariški Racing. Ant*» bes in Roubais gresta nazaj v drugo divitij«. Redstar in Stade Rennais vstopita v prvo divizijo. Hautmont, zadnjeplasirani klub v drugi diviziji mora opustiti profesionalizem.
Torek, 30. maja: Belgrad: 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20 Prenoa — Bratislava: 19.55 Moliere: »Namišljeni bolnik«. — Praga: 18.30 Salonski orkester — Sofija: 20 Haydn: Godalni kvartet Varšava:	20.15 Konccrt BO — Berlin:	20
Don Juan — opera — Mozart — Bukarešt: 29 Simfonični koncert RO (Jugoslovanska glasba) — Dunaj:	1845 Problem koloniziranja Afrike
v kleteh in v ! Kijnigsberg: 20.15 Klavirski konccrt — Parizi 18.3® prizemlju tega najmogoč- Prenos koncerta iz Nice — Stuttgart : 21 »Roko-nejšega parlamenta hitrec« veseloigra.
jtfMiuM fant« likaj* xuk delavnik ob 18, Mesečna naročnina IS din. n Inoiemitvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ollea 6/111. Telefon 4001 de 4006. Uprava: Kopitarjeva nliea 4
Z* Jugoslovansko tiskarne z Ljabljaoi: Jože Kramarič. — ladajateij lak, Jote Sodja. Urednik: Mirk« Javornik