G R A D B E N I V E S T N I K AERODROM LJUBLJANA Izvajalec: SGP Grosuplje (objekt zgrajen v manj kot 10 mesecih) Projektant: Ciril Oblak, dipl. ing. arch. (SGP Tržič, enota z. d. Arhitekt Biro Kranj) Statik: Andrej Rogač. dipl. ing. gradb. LJUBLJANA, FEBRUAR 1974 LETNIK 23, ŠT. 2, STR. 25 — 60 S G P » S L O V E N I J A C E S T E « S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E DIREKCIJA: LJUBLJANA, TITOVA CESTA 38 $ P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzemstvu in ino­ zemstvu Specializacija podjetja je v gradnji in moder­ nizaciji cest s težkim asfaltom ali betonskim voziščem Podjetje gradi mostove, predore in letališča Opravlja gradbena dela za industrijo in druž­ beni standard Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunika­ cij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v in­ dustriji itd. Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za ob­ jekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku YUPOXR V mehaničnih obratih opravlja remont gradbe­ nih strojev. Izdeluje opremo za separacije kam­ nolomov in gradbeništvo Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za objekte nizkih in visokih gradenj m T E L E F O N : CENTRALA 314 466 — POSTNI PREDAL 469 TELEGRAM: SLOVCESTE LJUBLJANA — TELEX: YUAGRT 31-106 H Gradnja avtoceste na odseku HOĆE—DRAMLJE v dolžini 34,5 km. Asfaltna j=j dela s težko mehanizacijo na prvem pododseku pri Slovenski Bistrici. D Gradimo ločne hale za industrijo in skladišča z večjimi razponi po sistemu ■ inženiringa. Montaža ločene strešne konstrukcije hangarja na letališču □ Brnik za lnex-Adrio (razpon 38 m). n Oddelek za umetne mase pri podjetju izvaja tlake, zaščitne obloge in H premaze v vseh panogah industrije in arhitekture na bazi EPOXI smol. Ü Tlak YUPOXR-TDD v novi tovarni farmacevtskega materiala »LEK« v Ljub- “ Ijani (10.000 m!). V E S T N IH ŠT. 2 — LETNIK 23 — 1974 V S T B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave DUŽAN LEGIŠA: Articles, studies, proceedings Mehki jezovi....................................................................................................26 Inflatable dams MILOVAN PLESKOVIČ: Podtalnica črpališč Ljubljanskega polja in možnosti dodatnega na­ pajanja ........................................................................................................... 32 The groundwater of Ljubljana basin ERWIN SCHWARZER: Razmišljanja in progn oze ...............................................................................37 Considerations and prognosis Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice ^ kolektivov. GP »OBNOVA«, Ljubljana............................................................................ 43 MP »INSTALACIJA« L ju b lja n a .............................................................. 43 IMP, M a r ib o r .............................................................................................. 44 SGP »GORICA«, Nova G o r ica ...................................................................44 GIPP, S e ž a n a .............................................................................................. 44 SGP »PRIMORJE«, gradbene e n o te ..........................................................44 GP »TEHNIKA«, L ju b l ja n a ....................................................................... 45 SGP »SLOVENIJA CESTE«, L jubljana...................... 45 CEMENTARNA, T r b o v lje ............................................................................45 SGP »STAVBENIK«, K oper............................................................................ 46 GIP »GRADIS«, L jubljana......................................... 46 GIP »KONSTRUKTOR«, M aribor.............................................................. 47 Mnenje in kritika Opinions SERGEJ BUBNOV: Dejavnost komisije za razvojno-raziskovalno delo sveta za gradbe­ ništvo in IGM Gospodarske zbornice S lovenije....................................48 Iz strokovnih revij in časopisov From our technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 50 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JOŽE BOŠTJANČIČ-VIDA KOPRIVEC-VINKO KOREN: Metode opazovanja visokih jezov v Sloveniji (Nadaljevanje) . 53 Odgovorni urednik: Sergei B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški od bor: Janko Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, M aks M egušar, dipl. inž., Anton P odgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din Mehki jezovi UDK 627.84A88 Pod imenom mehki jez razumemo jez iz meh­ kega materiala, ki je toliko elastičen, da lahko v času obratovanja spreminja svojo obliko na na­ čin, ki ga je projektant predvidel. Po prevodih iz tujih jezikov bi jim lahko rekli tudi sklopljeni, ce­ vasti, mehurjasti, vrečasti, plastični, klobasasti, in še kako. Kaže pa, da se mu v našem jeziku še naj­ bolj poda tak naziv z ozirom na material, iz kate­ rega je izdelan (kot tudi ločimo kamniti, leseni, kovinski jez itd.). Če ga hočemo točneje določiti, mu bomo dodali še besedo, ki ga bo natančneje karakterizirala; npr. polnjeni mehki jez. Dokler poznamo ene vrste mehke jezove, bo dovolj, če ga označujemo s kratkim enostavnim izrazom. 1. SPLOŠNO V osnovi predstavlja tak jez ponjavo iz ela­ stičnega materiala, ki je spodvita, torej v prerezu zaključena, primerno pritrjena na ravno podlago v dnu in na brežine vodotoka v izbranem prečnem prerezu ter napolnjena z zrakom ali vodo. Tako dobi jez v prečnem prerezu obliko, podobno kaplji, s čimer ustvari v strugi stopnjo, ki omogoča na­ vzgor oblikovanje manjše akumulacije. Prečni pre­ rez vodotoka je lahko pravokoten ali trapečem DUŽAN LEGIŠA, DIPL. INŽ. Takšen jez nameščajo lahko neposredno na pri­ memo pripravljeno dno struge, na manjši prag ali na fiksni prelivni jez. Princip delovanja tega jezu je zelo preprost. Ustvariti je potrebno ravnotežje zunanjih in no­ tranjih sil, ki delujejo na profil jezu. Zunanje predstavljajo hidrostatične in hidrodinamične sile, ki delujejo z zgornje in spodnje strani na jez, not­ ranje sile pa predstavlja nadpritisk vode. Notra­ njost jezu je povezana s cevjo s prelivom, ki leži nad krono jezu in ki določuje nadpritisk vode v jezu. Potrebno višino nadpritiska odreja zahtevana velikost prereza jezu, njegova oblika in način praz­ njenja. S povečanim pretokom v strugi se poviša gla­ dina in prejšnje ravnotežje se poruši. Preko krone preliva odteka več vode, kar povzroči stisnjen j e profila. Voda iz notranjosti se iztiska v fiksno po­ sodo za nadpritisk, kjer se preliva in odteka naprej v spodnjo strugo. Z naraščanjem pretoka se torej profil jezu znižuje do stanja, ko je popolnoma pra­ zen in sede na ravno podlago. Čim pa pričenja pre­ tok upadati, priteka voda po urejenem dotočnem si­ stemu zopet v notranjost jezu, ki se polni. ,S tem dobiva ponovno normalno obliko praga, vendar vedno ob težnji, da se ohrani ravnotežje sil. Ds/ j g n 7 e:N 7 e r z \ DJTUsiO SP U ŠČ E N 7£TZ ' ( M O Ć K JO P S ^ l ^ V ^ M ^ s r ) \ ^ Pbriot-M O H A «ePLßCCM JZZ. (MAKSIMALEN PEETTOk) 1.1 Dolžina Dolžina jezov je lahko poljubna, vendar nava­ jajo kot še ekonomično do 120 m. Pri večjih dolži­ nah so potrebni vmesni stebri. Dolžina je sicer omejena z možnostjo tovarne, ki pripravlja in lepi posamezne kose v končno obliko. I H , , _____ 1.2 Višina Višina jezov je največkrat do okrog 1,5 m. Ob­ ratujejo tudi jezovi višine preko 4 m (ZDA). Ra­ čunajo pa, da jih bodo gradili tudi še višje, celo 7 do 9 m visoko. Težave so predvsem v materialu, ki bo moral imeti takšne lastnosti, da bo lahko prevzemal tolikšne obremenitve. 1.3 Gube na kroni jezu v dvignjenem stanju Kot je bilo že omenjeno, predstavlja jez po­ njavo iz elastičnega materiala, ki se spodvije, pri­ trdi vzdolžno na podlago ter napolni z vodo. Pra­ viloma, če je jez postavljen v rečno korito, ne sme v popolnoma spuščenem stanju ustvarjati nikakr­ šne ovire odtoku. Vendar, ker je jez pritrjen tudi ob straneh, znaša dolžina zgornjega roba v spu­ ščenem stanju več kot tedaj, ko je napolnjen (ši­ rina struge). Zaradi tega je nujen nastanek gub ob straneh. Število teh gub pa je odvisno od načina pritrditve. Ker predstavljajo gube šibko točko ureditve, naj bi bila pritrditev na brežine takšna, da bi bilo gub čim manj. Jez vedno nekoliko »diha« in prihaja v gubah do drgnjenja, kar je predvsem neprijetno, če pride vmes pesek. 1.4 Obseg računa Statični račun jezu obstoji v ugotovitvi oblike in obsega prečnega profila, določitvi ustrezne sile v materialu obroča ter sidrne sile. Seveda je pri tem upoštevati vsa možna stanja: napolnjen jez na suhem, mirna zajezba z zgornje strani, prelivanje preko jezu ob različnih višinah napolnitve ter eventualno vpliv spodnje vode. 1.5 Material Za z računom ugotovljene napetosti je potreb­ no izbrati primeren material. Navadno je to spe­ cialna sintetična tkanina v več plasteh, (običajno dve ali tri plasti) prekrita na obeh straneh s kav­ čukom. V celoti znaša debelina pri izvedenih ob­ jektih od manj kot 2 do več kot 4 mm. Debelina je omejena s tem, ker mora biti material dovolj me­ hak, da se lahko ustvarjajo gube oziroma da se jez dviga in spušča, pri čemer se profil stalno spre­ minja. Ker stroj izdeluje material v pasovih, jih je potrebno prečno v konstrukciji jezu stikovati. Ta stikovanja se vršijo bodisi s prekrivanjem, bo­ disi s tem, da se na obeh straneh (znotraj in zunaj) nalepijo primemo močnejši trakovi, bodisi z zami- kanjem in lepljenjem posameznih plasti (enoten videz ponjave). Vsi ti načini kot tudi material v celoti in njegova obdelava pa so skrivnost posa­ meznih tovarn, ki jih izdelujejo. Življenjska doba materiala, iz katerega so je­ zovi, se predvideva na 15 do 20 let. Kot je zn ano, še vedno obratujejo jezovi, ki so bili postavljeni pred letom 1960. Čehi so kontrolirali vzorce materiala iz jezu, ki je bil sedem let v obratovanju in niso za­ sledili staranja. Material je odporen proti obrabi zaradi proda. Ta ga ne poškoduje. Odpornost proti kemičnim vplivom onesnaženih voda je zelo dobra. 1.6 Led V zimskem času, če se voda preliva preko jezu, ne prihaja do zaledenitve vode v jezu. Na vrhu so možne manjše zaledenitve le ob strani. Vendar tudi tu led takoj poči in ga voda odnese, če se povzroči krajše pretakanje tudi preko stranskih delov (roč­ no spuščanje vode iz jezu). Pri projektu je potreb­ no misliti na morebitno toplotno izolacijo cevovo­ dov za dotok in odtok vode iz jezu. Na melioracij­ skih kanalih se jezovi v zimskem času normalno demontirajo in uksladiščijo. 1.7 Poškodljivost Slaba stran mehkih jezov je poškodljivost za­ radi namernih posegov z nožem ali kakšnim drugim rezilom. To je težko onemogočiti. Manjši vbodi po­ vzročajo le prav majhne izgube na vodi, ki jih na­ domestimo s stalnim dotokom iz bazena ali posode za nadpritisk. Pri večjih poškodbah lahko zakrpa­ mo na mestu samem, bodisi z nalepljenjem krpe, bodisi s krpo, ki jo z vijakom stisnemo zraven, V primeru velikihi poškodb pa je nujna demontaža in popravilo na bregu. 1.8 Pritrditev v prečni profil vodotoka Praviloma se mehki jezovi postavljajo na be­ tonsko podlago. Ta mora biti izredno skrbno glad­ ko in ravno pripravljena. Če tega ni, prihaja do drgnjenja ponjave ob neravnosti in se s tem po­ škoduje. Poleg tega na mestu pritrditve na podlago prihaja lahko do spuščanja zaradi slabe tesnitve zaradi istega vzroka. Ponjavo pritrdijo na betonsko podlago lahko na dva načina: samo v eni liniji ali v dveh linijah. Ker je pritrjevanje na podlago ena izmed sla­ bih točk konstrukcije, je prvi način s te strani boljši, ker se samo ena linija pritrdi. Poleg tega so napetosti v materialu lepše razdeljene in boljša je hermetičnost. V drugem primeru pa je enostav­ nejša izvedba dovoda in odvoda vode, ker ni po­ trebno rezati ponjave in je manjša poraba mate­ riala. Za pritrjevanje obstoji več načinov. Poleg upo­ rabe navadnega profila in nerjavečih vijakov na razdaljah okrog 80 cm se poslužujejo tudi dražjih načinov, kjer ni potrebno luknjanje materiala, temveč se ta samo stisne k tlom s posebnimi če­ ljustmi. V ČSSR se je obnesla uporaba enostavne­ ga profila, pri čemer pa v tovarni že zvarijo sku- paj oba dela zvite ponjave. Posebno pazljivost zah­ teva pritrditev na brežine, tako vertikalne, kot po­ ševne. Ker je od pritrditve odvisno gubanje mate­ riala ob straneh, so bile zaradi tega potrebne po­ sebne študije, kar pa v literaturi ni točneje opi­ sano in velja to zia določeno tajnost (nastanek gub je ena izmed slabih strani konstrukcije). V trapec- nem profilu je pritrditev na podlago glede nasta­ janja gub manj zahtevna. 1.9 Polnitev in praznitev Mehki jezovi se lahko napolnijo z zrakom ali vodo, vendar kaže, da je polnitev z zrakom bolj komplicirana. Zato so praviloma polnjeni z vodo. Polnitev in praznitev se uredi lahko tako, da se vrši popolnoma avtomatično. To je zelo važno pri manjših zajezbah v vodotokih, kjer mora v primeru nastopa visoke vode sodelovati celoten osnovni pro­ fil reke. Za pravilno ekonomsko projektiranje od­ voda je izredno važno poznanje hidroloških razmer na obravnavanem mestu. Cas popolne izpraznitve jezu je odvisen od hitrosti nastopa visokovodnega vala. Obratovanje mehkih jezov je dokaj enostavno. Na razpolago mora biti manjši nadpritisk v notra­ njosti jezu. Ta znaša navadno 30 do 50 °/o zajezne površine. V posodo s prelivom, ki ustvarja nadpri­ tisk v jezu, mora pritekati voda gravitacijsko ali s črpanjem. Avtomatska regulacija mora omogočiti popolno izpraznitev jezu do prihoda visokovodnega vala, si­ cer ne bo izkoriščen pretočni profil na mestu za- jezibe in lahko pride do preplavljanja. Na potek avtomatske praznitve vpliva: — velikost izhodiščnega nadpritiska v jezu, — razlika gladin nad in pod jezom ob visoki vodi, — razmerje med normalno višino jezu in mak­ simalno višino gladine nad jezom ob visoki vodi, — celotna vsebina jezu. Čim manjša je razlika med normalno zajezbo in gladino vode pri maksimalnem pretoku, tem tež­ je je doseči popolno izpraznitev. To je potrebno predhodno ugotoviti in če je nujno, predvideti še ročno odpiranje zasuna za iztok. Ker je vsebina jezu različna v različnih položajih spuščanja, je nujno dimenzionirati cevovod na najbolj neugodno vse­ bino jezu, ki jo je potrebno izprazniti v določenem delu časa. Dviganje jezu se ureja avtomatično. Ko se pre­ tok v reki zmanjšuje, se zmanjša tudi obremenitev jezu in voda pričenja dotekati iz posode za nadpri­ tisk. Vodo dovaja običajno električna črpalka, ali pa se dovod veže na tlačni cevovod. Regulacija se lahko izvede tudi s hidavličnim ovnom, če je za­ dostna razlika med zgornjo in spodnjo vodo. Več­ krat uredijo na bregu bazen z zadostno vsebino za napolnitev jezu, ki hkrati služi tudi kot poso­ da za nadpritisk. Če obstoji možnost, se dovaja vo­ da tudi gravitacijsko iz višje ležečega izvora v po­ sodo za nadpritisk. Naprava za, reguliranje višine jezu se namešča v betonski jašek v bregu, približno v osi jezu. Tu so: posoda za nadpritisk, zasunek za praznitev jezu, zapora dotoka s plavačem, hidravlični oven itd. Do­ vodno cevje je navadno vbetonirano v podlago za jez. 2. Zgodovina uporabe mehkih jezov Prvi, ki je uporabil sintetični kavčuk za jezov- no napravo, je bil Imbertson v ZDA, ki je svojo konstrukcijo patentiral pod imenom Fabridam. V letih 1957 do 1959 so študirali delovanje takega jezu na 6 m dolgem prototipu. Pozneje so zgradili na reki Los Angeles prvi tak jez, dolžine 39 m in višine 1,8 m. Material za ponjavo je bil iz neoprena z najlonovim vložkom, debel 3,2 mm. Jez je bil pritrjen v pravokotni rečni profil z nerjavečimi vijaki na vzvodnem koncu na betonsko podlago. Napolni se v 25 minutah na polno višino po ceveh, ki so postavljene v beton, in avtomatsko izprazni v 10 minutah. Ob nastopu visoke vode se jez popolnoma izprazni in vleže na podlago. Ob po­ stavitvi se je predvidela trajnost na 15 let. Zanimi­ vo je, da je ob svojem času za ta konkretni primer znašala, cena komaj V* cene klasičnega jezu. Stroški so znašali približno toliko, kot znašajo za enoletno vzdrževanje prejšnjega lesenega jezu. Kasneje je temu sledilo več jezov tudi večje višine (4 m). Zanimiv je primer, kjer so zgrajeni štirje jezovi skupne dolžine okrog 550 m, višine 2,14 F A Z C O D P I R A H 7 A *fe= ^ / 7 7 ^ 7 7 7 7 / 7 7 m 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 T 7 fr 7 T 7 , PÜPÜUIOMA do 2,76 m in služijo za ustvarjanje akumulacij v tu­ ristične namene. Prvi tak jez v Evropi so postavili Francozi že leta 1961 na reki Vesčre. Ta služi za nadvišanje obstoječega fiksnega jezu za manjšo elektrarno. Tak oeneni in sklopi j ivi jez je drobno služil za pri­ mer, ko se ne sme dopustiti višja zajezba ob visoki vodi. Jez je 41.30 m dolg, visok 1,5 m in debelina ponjave 4,5 mm. Kasneje so v Franciji izdelali še več podobnih jezov in sicer za prelivne jezove, za remontne je­ zove v kanalih, za regulacije itd. V zadnjem času so opravili velike laboratorijske raziskave, da bi lahko prešli na širšo uporabo takih objektov. Kmalu so sledili prvi mehki jezovi v ČSSR Danes imajo okrog 20 jezov, ki se večinoma avto­ matsko regulirajo. Služijo za dvig vode v reki zara­ di plovbe, v rekreacijske namene, za dvig gladine zaradi odvzema vode za manjšo centralo, na melio­ racijskih kanalih. Na sliki je prikazan primer, ko je bil star dotrajan kaštni jez rekonstruiran z be­ tonskim jezom, ki ima na vrhu še dodan mehki jez, ki služi kot zaklopka. Ob visoki vodi se popol­ noma sklopi, medtem ko pri malih vodah ustvarja 90 cm visoko akumulacijo. Na Holandskem so mehke jezove zgradili pred­ vsem z namenom, da jih uporabijo v kanalih za nasipi, če bi jih morska voda prebila. Na ta način zaščitijo depresije za nasipi, da bi jih voda ne za­ lila. Tak jez je spravljen v pločevinasti škatli, iz katere se dviga, ko se polni z vodo. Polna višina znaša 3,20 m. Leta 1970 so zgradili dva jezova na Roni v Švici. Visoka sta 0,80 m in imata na vzvodni strani betonske ploščadi luknje, kamor se lahko namesti­ jo tramovi ob morebitni potrebi, da se jez demon­ tira in ponovno montira. Jez služi za dvig gladine v sušnih mesecih zaradi odvzema industrijske vode. 3. UPORABA MEHKIH JEZOV Takšne konstrukcije, ki so sicer omejene v svo­ ji višini, prihajajo v poštev v naslednjih primerih: 1. jezovi, kjer se dopušča prelivanje (z avto­ matskim ali ročnim reguliranjem višine) in ki se ob visoki vodi povsem spustijo na utrjeno podlago, 1.1 za manjše akumulacije, 1.11 za hidroelektrarne (za odvzem vode v do­ vodni kanal), 1.12 za zajetje vode v različne namene (pitna voda, industrijska voda, namakanje), 1.13 za turistične namene (kopališča, rekre­ acijska jezera), 1.14 za lepši videz toka skozi naseljene kraje, 1.2 za reguliranje rečnih tokov (splavljenje lesa, dvig talne vode, jezbice, začasne zgradbe), 2. zaklopke za nadvišanje obstoječih akumu­ lacij z možnostjo manjšega prelivanja, 3. jezovi, kjer ni prelivanja (ribniki, remont kanalov, gradbene jame, manjše plovne poti). Vidimo torej, da je uporabnost takšnih jezov zelo obsežna in perspektivna. 4. Ogled nekaterih jezov v ČSSR (Brno) in Franciji (Toulouse). 4.1 Poleg razgovorov s projektanti mehkih je­ zov v Bmu, smo si ogledali štiri primere mehkih jezov: na novo postavljen jez v rekreacijskem centru mesta (dolg 32 m, visok 1.50 m), mehki jez na fiksnem betonskem pragu za manjše nadviša­ nje akumulacije (dolg 60 m, visok 0,90 m), spuščen jez na kanalu za namakanje (12 m dolg, 1,20 m vi­ sok) in jez v gradnji na Moravi (62 m dolg, 1,50 m visok). Iz ogleda in razgovorov sledi: — izvedli so obširne hidravlične raziskave na modelih in prototipih ter raziskave tehnologije uporabljenega materiala. Rezultati teh študij slu­ žijo projektantom za projektiranje, — dosežena tehnologija omogoča izvedbo je­ zov do višine okrog 3 m, — možna je učinkovita in popolna avtomati­ zacija za regulacijo gladine, — skoraj desetletne izkušnje v obratovanju in uporabi sintetičnega materiala potrjujejo veli­ ko uporabnost in dobre perspektive, — slaba stran so namerne poškodbe posamez­ nikov, medtem ko so druge poškodbe ali obraba za­ radi proda minimalne. 4.2 V Franciji so tekle v zadnjem času večletne raziskave v hidravličnem laboratoriju z namenom, da se konstrukcija mehkih jezov toliko spopolni, da bi lahko gumarska industrija (Kleber-Colombes) pričela s serijsko proizvodnjo jezov. Projektanti lahko že vnaprej vedo za dimenzije, ki jih tovarna izdeluje. Preiskave so bile pred kratkim končane. Iz rezultatov je zanimivo to, da so izpopolnili »kla­ sični tip« tako, da so našli novo rešitev za najslab­ ši mesti, gube ob straneh in pritrditev na podlago. Gube onemogočajo s posebnimi amortizerji v ma­ terialu ob straneh (pri kratkih jezovih) oziroma ce­ lotno dolžino jezu razdelijo na krajše odseke (ko­ more), ki se napolnjeni tesno prilegajo (daljši je­ zovi od o m). Betonska podlaga ni potrebna, za­ dostuje poravnano prodnato dno. VEWW7A PÜM7AVA / v*. ' . ,c S l i k a 7 Poleg zavite ponjave, ki predstavlja, ko je na­ polnjena, jez, pa obstoji še zagatnica (1) zakopana spredaj v prod, podložna ponjava (2), ki ščiti jez in služi tudi kot utrjeno podslapje ter vrhnja ponja­ va (3), ki pokriva jez od zgoraj in ustvarja enotno celoto. Vsi ti deli se povezujejo z zadrgo, kar iz­ redno poenostavlja montažo in demontažo. Zani­ mivo je, da se da sestavljivi jez enako uporabiti tudi za jezbice ob kombinaciji poljubnega števila komor in samo enega obrežnega dela (pritrditve na breg). V primerjavi s »klasičnim mehkim jezom« ima nova rešitev tele prednosti: — odpravljeni sta naj šibkejši točki — sidranje v podlago in gube, — celoten jez sestoji iz posameznih kosov v prečnem profilu, ki se medsebojno hitro povežjo v celoto z zadrgo, — betonska podlaga mnogokrat lahko povsem odpade, — pri malih globinah ni potrebno pregraje- vanje struge. Slabša stran je cena, ki je tu večja, predvsem zaradi več m2 materiala na m’ (več ponjav). 5. ZAKLJUČKI Iz pregledane literature, razgovorov in ogle­ dov ibi lahko nanizali naslednje zaključke: — uporaba elastičnega materiala si je že učin­ kovito utrla pot med hidrotehnične objekte, ka- U D K 627.847.38 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) S T . 2, S T R . 26 — 31 D. Legiša: MEHKI JEZOVI Prvi jez iz zavite ponjave iz neoprena, pojačanega s tekstilnimi vložki, napolnjen z vodo za avtomatsko reguliranje gladine na reki, so izvedli v ZDA že leta 1958. Danes delajo že mnogo takih jezov v Franciji, CSSR, ZSSR in nekaj tudi že v obeh Nemčijah in Švi­ ci. Višine so največkrat do 1,5 m, možne so velike dol­ žine, konstrukcije so lahke, imajo lep videz, predvide­ na trajnost znaša 15 do 20 let, hitro se montirajo, eno­ stavni so pri obratovanju, poceni, vendar občutljivi pred namernimi poškodbami z nožem. Pri nas priha­ jajo v poštev za različne namene. terih dimenzije so odvisne od lastnosti uporablje­ nega materiala, — več kot desetletne izkušnje v obratovanju mehkih jezov so pokazale, da bo dosežena predvi­ dena trajnost 15 do 20 let, — konstrukcije so lahke in zavzemajo malo prostornine ob transportu ter se v celoti pripravijo v tovarni, — montaža in demontaža je enostavna in hitra, — pri jezovih je možna popolna avtomatika, potrebna za dviganje in spuščanje (polnitev, praz- nitev), — obratovanje je enostavno, — možne so velike dolžine (ekonomsko do 120 m), — višine so največkrat okrog 1,5 m, možne pa so tudi do sedem ali več metrov (odvisno od lastno­ sti materiala), — nudijo lep videz, ker niso potrebni posebni mostički in konstrukcija za dvigovanje: vse kar je potrebno, se nahaja v jaških na brežinah, — z ozirom na navedene lastnosti sledi mnogo manjša cena v primerjavi z enakovrednimi kon­ strukcijami ob uporabi klasičnega materiala, — slaba stran je podvrženost namernim po­ škodbam in poškodbam morebitnih plavajočih ostrih predmetov ter — krajša doba trajanja v primerjavi s klasič­ nim materialom, — morebitno težje obratovanje v krajih z iz­ redno ostro klimo pozimi. U D C 627.847.88 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) N R . 2, P P . 26— 31 D. Legiša: INFLATABLE DAMS The first dam mad of neoprene rug reinforced with textile fibres was constructed in the U.S.A. as early as in 1958 and, filled with water, was used for automatic river-surface regulation. By now, many such dams are already in operation in France, in Czecho­ slovakia, Holland, in the U.S.S.R., and several also in both Germanies and in Switzerland. Their heights are currently up to 1,5 m; they are practicable over great lengths; their structural weight is small; they are of nice appearance; their service life is estimated at 15 to- 20 years; they can be erected in a short time; they are easy to operate, economical, yet quite vulnerable to intentional damage by means of cutting tools. Podtalnica črpališč Ljubljanskega polja in možnosti dodatnega napajanja UDK 628.11 M I L O V A N P L E S K O V I Č , D I P L . I N Z . Ljubljanski vodovod se oskrbuje sedaj izključ­ no iz črpališč podtalnice na Ljubljanskem polju, Sedaj deluje trinajst vodnjakov na črpališču v Kle­ čah, tri na črpališču Šentvid (Vižmarje) in štiri v črpališču Hrastje. Poleg tega črpajo na Ljubljan­ skem polju za lastne potrebe še drugi porabniki, predvsem industrija. Približne količine, ki se sedaj črpajo iz podtalnice Ljubljanskega polja, znašajo: Kleče ca. 600 1/sek, Šentvid ca. 200 1/sek, Hrastje ca. 3501/sek, ostali ca. 3001/sek. Skupna sedanja poraba znaša že približno 1450 1/sek, ob začetku vodovoda v letu 1888 pa je bila predvidena poraba okrog 42 1/sek. Poraba vode je še stalno v porastu, tako za potrebe prebivalstva kakor za ostale uporabnike. O razmerah režima podtalnice na Ljubljanskem polju je bila v letu 1969 izdelana »Študija podtal­ nice Ljubljanskega polja,« pri kateri so poleg Pro- jekta-nizke zgradbe, Ljubljana sodelovali s samo­ stojnimi elaborati Hidrometeorološki zavod SRS, Geološki zavod Ljubljana in Zavod za zdravstveno varstvo SRS, ki je opravil raziskave kvalitete vode. Študija je vsestransko prikazala razmere, pod ka­ terimi se količinsko in po izvoru Ljubljansko polje napaja z podtalnico. Za boljše razumevanje ome­ njamo le najbolj značilne podatke. Ob začetku ljubljanskega vodovoda, ob koncu prejšnjega stoletja, je med geologi še prevladovalo mnenje, da se Ljubljansko polje napaja z podtalni­ co tudi iz nasprotne smeri Save, iz Skaručenskega polja med Šmarno goro in Rašico. Dokončno so to domnevo ovrgle zadnje preiskave in nasprotno do­ kazale, da se podtalnica obnavlja le iz lastnih pada­ vin, nato v glavnem iz Save od Mednega navzdol in še v manjši meri iz gričevnatega zaledja na ju- gozapadnem robu Ljubljanske kotline. Le prav majhna količina doteka tudi iz Barja med Rožni­ kom in Gradom. Zaradi geoloških razmer ob Savi, kjer mestoma nastopa in celo izstopa na obeh bre­ govih nepropustna podlaga karbonskih skriljavcev, pa je ravno ta poglavitni vir omejen, zmanjšal pa se je v zadnjem času še zaradi poglabljanja Save, ki se pojavlja po zgraditvi HE Medvode in izvaja­ nih regulacijskih delih. Tudi padavinska voda se stalno zmanjšuje, ker se področje vedno bolj zazi­ dava in odteka del padavin v kanalizacijo. Kot rezultat vseh teh pojavov je, kot so obsež­ ne raziskave pokazale, da se na Ljubljanskem polju že več črpa, kot je naravnega dotoka, zato se gla­ dina stalno znižuje in se že posega v statične zalo­ ge kotline. Gladina podtalnice se je po opazovanjih že znižala za 4 do 6 m, v najbolj sušnih obdobjih je bilo celo zaznati znižanje že za 8 m. V mokrih obdobjih se sicer stanje vode nekoliko, vendar le za­ časno popravi, kljub temu pa se opaža stalno upa­ danje gladine. Kot viden primer se rezultat zni­ žanja pokaže v zmanjšanju izdatnosti izvirov, ki se pojavljajo v spodnjem delu Ljubljanskega polja pri Zadobrovi in Perlezu, kakor ob Ljubljanici. Svojčas so ti izviri še poganjali mline, kar pa bi bilo danes že nemogoče. Vsa ta opažanja znižanja gladine in pričaku­ jočega bodočega pomanjkanja zalog vode so nare­ kovala tudi »Študijo podtalnice Sorško-kranjskega polja« v letu 1969, kjer se je dognalo, da je tudi tam za bodoče potrebe na razpolago vodna količina, ki je bila z merjenji in deloma z računi ocenjena na do 1500 1/sek. Ker pa je izkoriščanje Sorškega polja še daleč in tudi ne bo ceneno, je bilo že v ob­ ravnavi »Študije Ljubljanskega polja« nakazano, da bo še preizkusiti možne načine, da se tudi dose­ danja črpališča, ki predstavljajo ogromen kapital, po možnosti aktivirajo in izkoriščajo do skrajnih mej. Potrebno je namreč poudariti, da se potrebe po pitni vodi tako skokoma večajo, da ni odveč, če trdimo, da bo potrebno v bodoče izkoriščati obsto­ ječe vire kakor tudi nove, če bomo za bodoče ro­ dove želeli ohraniti zadovoljive količine pitne vode. Sedanja črpališča so že po hidnogeoloških zna­ čilnostih, kakor tudi po načinu izkoriščanja raz­ deljena v dve samostojni skupini, dasi ležita večji del na istem toku podtalnice. Kot omenjeno, se podtalnica pretaka od seve­ rozahoda, ko začne izpod Mednega pronicati iz Save v zaledje, preko sedanjih črpališč v Št. Vidu in Klečah, nato preko širšega dela Ljubljanskega po­ lja proti črpališčem v Hrastju in nato naprej proti Zadobrovi, kjer izstopa v izvirih, deloma pa proti Ljubljanici, kjer se tudi pojavljajo izviri v Slapeh, Studencu, Fužinah itd. Zgornji del vodonosnega področja v obsegu črpališč Kleče in Šentvid je predvsem po količini vode omejen, ker je omejeno tudi dotekanje s strani Save. Zato se v teh črpa­ liščih, ki so sicer najbolj številna in dajo največ vodne količine, najbolj opaža in je tudi najbolj kri­ tično zniževanje vodne gladine. Izpod Črnuč in Ježice vodonepropustna pod­ laga potone v globino, zato voda ponovno v večji meri zamaka v zaledje, vendar na nižjem nivoju, ker je tudi Sava globlja. V črpališču Hrastje so zaenkrat štirje vodnjaki in se črpa ca. 3501/sek, predvidevajo pa se že naslednji vodnjaki za potre­ be tega dela Ljubljane. To črpališče, če izključuje­ mo možnost kake onesnažitve, lahko smatramo kot perspektivno za znatne količine. Žal je pa na svo­ jem jugozahodnem delu podtalnica že onesnažena z razlito nafto v Toplarni, ki sedaj odteka vzpored- S lika 1 L E G E N D A : oVni-o opazovalni vodnjaki 9 S ) ~ * sonde Y //////A nepropustna karbon, podlaga h id ro iz o h ip s e ' ' 'N F e b r u a r 1967 □ 0 © lokacije napajalnih bazenov . . . . obstoječi vod n ja ki to k podtalnice — — — vzdolž.prof. po toku podtalnici ----------prečni profili 1 - 5 G radbeni vestnik, Ljubljana 1974 (23), št. 2 33 Pleskovič: Podtalnica črpališč no s tokom podtalnice proti Ljubljanici. Razdalja do črpališč znaša približno 1000 m, ni pa podatkov, v kakšno širino' se je pokvarjeni tok že razširil. Za­ radi tega upravičeno poudarjajo, da pod sedanji­ mi razmerami ni varno forsirati tega črpališča za­ radi nevarnosti, da se z depresijskim lijakom pri­ tegne že okužena voda. Ravno v tem pa dobiva dodatno napajanje v črpališču Hrastje novo vred­ nost, da bi poleg večanja količine s svojim dvigom preprečevalo večjo depresijo in pomagalo odrivati pokvarjeno vodo proti Ljubljanici. Za obstoječa črpališča v Klečah in Šentvidu pa je namen dodatnega napajanja predvsem v do­ dajanju nove vodne količine, ker se ravno na tem območju najbolj občuti, da je sedanji odvzem že večji od ^naravnega dotoka. Na podlgai preiskav so bile izdelane hidroizo- hipse za posamezna obdobja dm za celotno območje. Izvršen je bil približen račun pretoka podtalnice v profilu od Save do centra mesta in se lahko raču­ na, da se v tem preseku pretaka povprečno do 2000 1/sek. Od tega bi naj bilo kar 1600 1/sek al 80 %> savske vode in le ostalo voda iz padavin in ostale­ ga področja. S pomočjo sond in vmesnega geolek- tričnega sondiranja je bil narejen vzdolžni geološki profil za savskim bregom ter je dognano, da ne­ propustna podlaga na, več mestih preprečuje dotok v zaledje. Formirani so trije glavni toki podtalnice, ki so prikazani na slituaciji. Najšibkejši je zgornji, ki pronica med Mednim in Tacnom, najmočnejši pa spodnji, ki seže nekako do izliva Gameljščice. Ven­ dar se del podtalnice tega odseka že razliva mimo črpališča Kleče, in ga to ne more več koristiti. Značilno je stanje tudi na nasprotni strani, na jugozahodnem delu Polja. Tu je nekako na liniji Celovške ceste in železnice meja med globokim savskim horizontom podtalnice in višjim horizon­ tom, ki se strmo dviga proti Dravljam, kjer je pod­ talnice še 3 do 5 m pod površino in se na meji preliva v spodnji horizont. To je razvidno iz preč­ nih prerezov »3« in »5-« ter iz podolžnega profila. Razvidno je, da se formira centralni tok v obliki žleba, v katerega doteka voda iz obeh strani in po njem odteka proti črpališčem Šentvid in Kleče. Ne­ koliko drugačno je stanje na spodnjem črpališču Hrastje. Karbonska podlaga je globoko, Sava je le mestoma urejena in obstaja večja možnost obnav­ ljanja podtalnice. To pokažejo tudi hidroizohipse, ki so sploščene in odteka voda v enakomernejšem toku preko celega Polja. Pozna pa se že krajša pot od Save do črpališč Hrastje, ker je kvaliteta le ne­ koliko slabša. Preden obravnavamo problem dodatnega na­ pajanja, je potrebno spregovoriti tudi o kvaliteti vode. Svojčas je bila poznana sodba, da imajo Du­ naj, Sarajevo in Ljubljana najboljšo pitno vodo. Pogoj ohranitve te kvalitete naj bi veljal tudi pri vseh morebitnih ukrepih dodatnega napajanja. Zna­ no je tudi, da imajo ponekod, kjer se zaradi stiske tudi že ukvarjajo z dodatnim napajanjem, že pri­ bližne normative, ki veljajo za ohranitev kvalitete. Ta velja predvsem od časa, in dolžine poti preta­ kanja p>od zemljo, kar pa je odvisno od padca in koeficienta propustnosti »K«. Vendar so to le spe­ cifični pxdatki, ki nam lahko služijo le v informa­ cijo, saj se navaja, da zadostuje za ohranitev kva­ litete čas pretakanja od 20 do 200 dni, kar ponekod ustreza razdaljam 20 do 400 m. Pri nas rezulta­ tov, kako napreduje samoočiščevalni proces vzdolž toka, upoštevajoč našo Savo in sestavine prodnega zasipa, še nimamo, pač pa le dejstvo, da je voda še neoporečna. Pač pa smo na podlagi rezultatov, ki jih že imamo, to je padca in nekih koeficientov propustnosti, ki so že bili na nekaterih mestih do­ gnani in se gibljejo od »K« = 1,04 X 10—2 m/s — 8,6 X 10~3m/s, izračunali verjetne brzine pretakanja, ki se gibljejo od 1 do l,5m /dan v vzdolžnem toku px> žlebu ter 3 do 3,5 m/dan v prečni smeri od Save v notranjost. Če te hitrosti primerjamo z razdalja­ mi, dobimo zelo dolge dobe, ki bi naj znašale za pot od Tacna do črpališča Šentvid 1500 dni, za preč­ no pot od Save do črpališča pa 300 do 400 dni. Ver­ jetno so to le orientacijske številke, ki se lahko od dejanskih mnogo razlikujejo, vendar nam kvalite­ ta vode le zagotavlja, da ima še dolgo pot in re­ zerve v času, nas pa le opozarja, da kvalitete kljub dodajanju ne bi smeli tvegati. Na podlagi dosedanjih preiskav in podatkov so bile računsko preiskane razne možne lokacije za dodatna napajanja. Pokazalo se je, da lokacije blizu Save (»D« in »E«), ki so se smatrale kot najbolj pogojene, odpovedo zaradi skromne izdatnosti in to zaradi male razlike v globini podtalnice pod po­ vršino in gladino Save. To je v glavnem posledica že omenjenih geoloških razmer. Po računih so se pokazale uspešnejše šele lokacije proti notranjosti žleba, kjer se podtalnica primerno poglobi in sicer pri opuščeni gramoznici pod Saveljsko cesto (»A«), nato bolj severno (»B« in »C«), vendar so vse te morda še preblizu črpališča Šentvid glede na var­ nost. Lokacija »F« je v tem pogledu najugodnejša. Pri dodatnem napajanju se običajno stremi, da se napajalni sistem približa črpalnemu na razdaljo in v območje neposrednega dviga gladine, kar edi­ no lahko zagotovi uspešnost dodajanja. Vendar se ta razdalja najbrž ne ujema z razdaljo za potrebno čiščenje, posebno, ker se v tem primeru tudi padec in hitrost povečata. To je edini možni ukrep tam, kjer tako zahtevajo hidrogeološki pogoji in se tudi na kvaliteto ne ozira več, ker se voda pred uporabo klorira. To bi lahko smatrali kot kratkoročne ukre­ pe za takojšnji dvig gladine in dodajanje neposred­ no pred črpališče. V našem primeru dodajanja vode za črpališči Šentvid in Kleče zaradi posebnih hidrogeoloških pogojev, ki so iz tega stališča ugodni, ni potrebno slediti temu načelu, temveč lahko pristopimo k dolgoročnejšemu saniranju bilančnega stanja pod­ talnice. Ker ta doteka po žlebu, iz katerega ne more v večji meri uhajati in ker je na koncu mreža črpa­ lišč Kleče, lahko izbiramo način, da kjer koli, za­ radi pogoja kvalitete po možnosti čim višje spu- S lika 2 G radbeni vestnik, Ljubljana 1974 (23), št. 2 35 Pleskovič: Podtalnica črpališč ščamo dodajano vodo v žleb. Zato se v osnutku predvideva dodajanje vode iznad ceste Tacen— Šentvid v lokaciji blizu »F«. Tako bi za proces oči­ ščevanja zadržali v celoti dolžino poti, ki bi znašala do črpališča Šentvid 2500 m, do Kleč pa 4500 m. To naj bi bilo načelo v zasnovi za dodajanje vode k tema črpališčema. Za sam način napajanja se kot stalni sistem predvidevajo napajalni bazeni z izračunano površi­ no, vednar s potrebno dodatno varnostjo, v -katero bi se dovajala voda s prostim dotokom in odvze­ mom nad Tacenskim jezom brez črpanja. Na ta na­ čin se računa, da bi se že v začetku lahko dovajala količina 1000 do 12001/sek. Za bazene kot trajno rešitev se odločamo zato, ker je znano, da je traj­ nost napajalnih vodnjakov skromna in hitro upada, obnavljanje pa je pri bazenih mnogo enostavnejše. Za prvo fazo pa se tudi v tem primeru predvi­ deva ponikovalni vodnjak in od njega v smeri toka primerno število opazovalnih piezometrov za od­ vzemanje vzorcev. Vzporedno s poskusnim napaja­ njem naj bi se vršila še vsa ostala raziskovalna dela, da bi dobili podatke o samoočiščevalnem pro­ cesu in vseh spremembah vzdolž toka. Za sodelo­ vanje je zaprošena Raziskovalna skupnost Slove­ nije oziroma Kemijski inštitut, da bi se s priteg­ nitvijo ostalih strokovnih krogov lahko vršila vsa raziskovalna dela že v okviru predvidenega raz­ iskovalnega projekta VODA. Ker se predvideva po­ skusni vodnjak na največji možni razdalji, se glede kvalitete najbrže ne bo ničesar spremenilo. Drugačen je problem v črpališču Hrastje. Tu se za napajanje ponuja obstoječa, delno opuščena gramoznica, ki leži 1000 m nad črpališčem, vendar direktno na toku podtalnice. Račun je pokazal, da bi bilo za dodajanje potrebno znatno dvigniti gladi­ no v gramoznici, v poštev pride le črpanje iz Save. Račun je pa tudi pokazal, da se iz gramoznice navzven vpliv dviga gladine hitro porazgubi, zaradi česar postane dodajanje negotovo in bi bilo v tem U D C 628.11 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) S T . 2 , S T R . 32— 36 M. Pleskovič: PODTALNICA LJUBLJANSKEGA POLJA, DOSEDANJE IZKORIŠČANJE IN MOŽNOSTI DODATNEGA NAPAJANJA Ljubljanski vodovod se oskrbuje le iz črpališč pod­ talnice na Ljubljanskem polju. Od predvidenih 421/s pri začetku vodovoda leta 1888 se sedaj črpa skupna količina okrog 14001/s, od tega 11001/s za potrebe pre­ bivalstva. Ker se podtalnica obnavlja v glavnem iz Save, odkoder pa je dotekanje zaradi posebnih hidro­ loških razmer omejeno, se že več črpa, kot je naravne­ ga dotoka, zato se nivo podtalnice stalno znižuje. Po­ sebna študija je pokazala, da je dodatno bogatenje podtalnice iz Save izvedljivo, ne da bi tvegali sedanjo prvovrstno kvaliteto. Postaja pa vse bolj pereča zaščita pred morebitno onesnažitvijo s površine. primeru potrebno napajalni sistem bolj približati črpalnemu, na direktni doseg dviga gladine. Ven­ dar bi ta način ob nepoznanju procesa očiščenja lahko ogrozil kvaliteto. Pač pa lahko tu nastopi drug moment, ki bi zahteval takojšnje ukrepe. Od Toplarne navzdol se že tretje leto pomika z nafto okužena podtalnica s hitrostjo okrog 1 m/dan. O tem, kakšen obseg je že zavzela, ni točnih podatkov. Če pa bi začela ogro­ žati črpališče, bi bilo nujno takoj z dodatnim na­ pajanjem zgraditi podvodni ibočni greben, ki bi po­ kvarjeno vodo odrival proti Ljubljanici. Vendar naj bi tudi ta greben imel potrebno razdaljo od črpališč, da po možnosti ukrep ne bi ogrozil z do­ datno savsko vodo sedanje kvalitete. Za točne j še definiranje problema in morebitno ukrepanje bi bilo potrebnih več podatkov o sedanjem gibanju kakor tudi o očiščevalnem procesu za dodano sav­ sko vodo. Končno je pri vprašanju črpališč Kleče in Šentvid opozoriti še na dodatni problem, ki pa po­ staja tudi pereč. Ravno na območju glavnega toka so deloma že, deloma pa se še načrtujejo nove cest­ ne povezave kot bodoče avtoceste in navezave na njo. Bodoče pentlje so predvidene, sicer v raznih variantah, nad ali v bližini črpališč, kjer je pač še edina praznina. Verjetno je jasno, kakšno po­ tencialno nevarnost predstavlja to za kvaliteto pod­ talnice. Zaradi tega bo nujno vse, kar bomo gradili, opremiti z varnostnimi ukrepi, ki so pač v danih razmerah dostopni. Isto bi moralo veljati za vse obstoječe komunikacije, kakor tudi za ostale objek­ te, ki so že zgrajeni ali pa se še bodo gradili na tem območju. Z morebitnim uspešnim dodajanjem podtalni­ ce se bo vrednost obstoječih črpališč močno pove­ čala, saj je to za dogledno dobo še edini vir, na katerem Ljubljana živi, vendar se morda nevarno­ sti, ki ji preti z morebitnim onesnaženjem, še ne zaveda v polni meri. U D C 628.11 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) N R . 2 , P P . 32— 36 M. Pleskovič: THE GROUNDWATER OF THE LJUBLJANA BASIN; ITS EXPLOITATION SO FAR AND POSSIBILITIES OF ADDITIONAL SUPPLIES The Ljubljana City water supply system draws its demands from groundwater pump stations distributed over the Ljubljana Basin. The consumption of 42 1/s the Municipal Water Supply started with at its foun­ dation in 1888 has now risen to 1400 1/s, of which 110O 1/s has to meet domestic requirements. Since the ground- water restores itself mainly through seepage from the river Sava and this inflow is because of specific hydro- logic conditions limited, the drawn quantity already exceeds considerably the natural inflow with the con­ sequence on a steadily sinking groundwater table. A special study has revealed that an additional enrich­ ment of the oroundwater resources out of the Sava is practicable without endangering the present excellent quality of potable water. Yet the need to protect he aquifer against possible pollution from the surface becomes more and more urgent. Razmišljanja in prognoze* UDK 711.13 V poldrugi uri, kar bomo tukaj skupaj, se bo rodilo približno 15 tisoč ljudi več, kot pa jih bo v istem času umrlo, to se pravi trije v vsaki sekun­ di. Iz 3,5 milijard ljudi, kot jih živi na svetu danes, jih bo v letu 2000 približno šest milijard. Ta prirast se ne deli enakomerno na ves svet, na vse človeštvo — toda tudi tisti, ki mislijo, da so pred »udarom« zavarovani — bodo občutili po­ sledice. Svarilnih znamenj je dovolj. Doživljamo eksplozijo avtomobilizma z vsemi spremljevalnimi pojavi, prometnimi nesrečami in množicami mrtvih v prometu, in rastočo množino materialov, ki jih sicer znamo proizvajati, ne zna­ mo pa razkrojiti, to so torej odpadki, za katere velja nepretirana oznaka »strupena materija«, ki s pravico opozarja na latentne nevarnosti. Hrup in zastrupljanje ozračja, ki ju povzročajo letala, sta najbolj občutna oziroma kar neznosna prav tam, kjer imamo naj gostejše aglomeracije prebivalstva. K običajnim grafičnim podlogam (karte za izkoriščanje prostorskih površin, zazidal­ ni načrti itd.) so se pridružile karte gostote hrupa in umazanije. Naj se torej malo zamislimo in pogovorimo o problemih na tej presenetljivo kratki poti, ki je še pred nami do novega stoletja, saj bo tudi leto 2000 zgolj eden izmed mejnikov dosti večjega razdobja. Če bomo danes to naše premišljevanje opravili pretežno z uporabo ameriških primerov (ZDA in Kanada), to še nikakor ne pomeni, da druge dežele, tako tudi naši bližnji srednjeevropski sosedi, lahko s prstom kažejo na Američane in morda hkrati za­ trjujejo, koliko smo pri nas na boljšem. Tukaj gre v resnici zgolj za ugotovitev faznega premika v razmerju med ameriškimi milijonskimi mesti in našimi — v primerjavi z onimi — razme­ roma majhnimi srednjeevropskimi koncentracijami v prostoru. Zelo veliko pa se lahko naučimo pri tem, kako bo potekal poskus obvladovanja problemov, ki jih mi morda sploh še ne poznamo, ali kake so v resni­ ci razmere, ki jih hočemo tukaj pri nas za vsako ceno preprečiti. Za slehernega človeka je stanovanje prvi pogoj za urejeno življenje, toda življenjski pogoji so se tako zelo spremenili (anglomeracije prebivalcev, de­ lovni čas, hitro gibanje s prevoznimi sredstvi, me­ njava poklica itd.), da so po sili teh novih pogojev in razmer nastale nove bivalne oblike. Pri tem nimam v mislih tistih skoraj po vsem svetu enakih blokov »socialne stanovanjske gradi­ tve« — kot jiih imenujemo pri nas v Zvezni repub- * Besedilo predavanja »Kam pelje pot«, ki ga je imel v Ljubljani dipl. ing. Erwin Schwarzer, član Nem­ ške akademije za gradnjo cest in prostorsko planiranje, Wiesbaden. E R W I N S C H W A R Z E R , D I P L . I N Ž . liki Nemčiji — in ki se v Berlinu in Kopenhagenu, v Moskvi in Oslu tako malo med seboj razlikujejo, da v neki karikaturi lahko sprašuje potnik v vlaku, ki se razgleduje skozi okno: »Ali je to Düsseldorf, ali je že Frankfurt?« Dostikrat je treba na silo uporabiti malo pre­ pričljiva sredstva arhitektonske kozmetike, da vsaj malo prikrijemo dejanske razmere. To velja prav za vse stopnje stanovanjskega standarda, tudi do zelo dragih apartmanov v mestnem predelu Water­ gate v Washingtons Ampak vse to niti niso tako zelb aktualni pro­ blemi, in tukaj nam gre v resnici dosti bolj za vpra­ šanja, s katerimi se bomo v prihodnjih letih morali obilno ukvarjati. Če izhajamo iz dejstva, da aglomeracija pre­ bivalcev ni zgolj posledica gospodarskega razvoja — seveda enako v tako imenovanih kapitalističnih kot tudi v tako imenovanih socialističnih deželah — potem seveda skoraj povsem avtomatično sledi tudi koncentracija stanovanj za tiste sloje, ki — S l . 1. »M arina C ity«, dober prim er za m ožnost, da lju d je sta­ n u je jo v sam em city ju prestolnice, seveda v zelo dragih sta­ novanjih pač zaradi pogojev in naprav svojega službovanja — hočejo oziroma morajo bivati v milijonskih me­ stih. Potem je skoraj vseeno, ali gre delno le za mala druga stanovanja za petdnevni (kasneje štiri­ dnevni ali celo zgolj tridnevni) delovni teden v City ju. Za najbolj zanimive in gotovo najboljše prime­ re za to, kako je takšno nalogo mogoče rešiti, lahko veljajo »koruzni storži« »Marina-City« v Chicagu — »Marina« zato, ker se je mogoče s čolnom preko reke Chicago neposredno prepeljati v Michigansko jezero, torej na vikendsko področje. Odtod pelje pogled k najbližjemu stolpu te ka­ tegorije, to je »Lake— Point— Tower«, pravi primer spremenjenih arhitektonskih predstav, kajti sorod­ stvo te bleščeče svetle zgradbe z njenimi ukrivlje­ nimi stenami iz aluminija in stekla s katerokoli tehnično aparaturo je dovolj očitno. Spričo te arhi­ tektonske pojave učinkuje nebotičnik v berlinskem Gropius-Stadtu, ki ga je bil zasnoval Walter Gro­ pius, kot čista tradicionalna gradnja, kot delo iz prejšnjega časa. Komaj smo se dovolj načudili, da je zunanja preobleka trgovske poslovne hiše in pa neke cerkve lahko popolnoma enaka, tako rekoč izmenljiva, že nas preseneča poslovna hiša v Ženevi z oblikami, ki so se od stoletja starih arhitektonskih predstav popolnoma »oddaljile«; oken in nazidkov ni več. Temu ustrezna tudi oblika, ki jo je navzela centralna avtomatska postaja v stanovanjski zgradbi, prikazana na nekem nemškem primeru. Fantastična podoba v večerni osvetljavi je resnično pogled v prihodnost. O tem, kakšna bo videti prihodnost, zelo ve­ liko ljudi naporno premišljuje. Boston hoče graditi stanovanjske stolpe — se­ veda v velikostnem redu pravih srednjevelikih mest — kar v morje ter jih povezati s sistemom hitrih prog v različnih prometnih etažah. Imamo gričasta poslopja, terasasta poslopja, plavajoča in viseča poslopja, toda skoraj se nam upira, da bi v primeru takih stavb govorili o zgrad­ bah, uporabili besedo »zgradba«, kajti tukaj sploh ni bilo več grajeno, ampak samo še montirano. Nemara je bila odločilna sprememba v tem, da so se graditelji odcepili od tal in zemlje, kar je v ZDA med drugim pripeljalo do tega, da milijoni ljudi prebivajo v kolonijah stanovanjskih prikolic. Oznaka avtomobila je stopila na mesto nekdanje hišne številke. Ne smemo enostavno misliti, da je vse to pri­ zor iz neke nam tuje življenske stvarnosti in raz­ gibanosti. Tudi mi Evropejci doživljamo naj večje prese­ ljevanje narodov, kar jdh je kdaj bilo. Seveda je ta mobilnost odvisna od dejavnikov, ki prihajajo v ve­ lemestih bolj do izraza, kot pa v manjših ali sred­ njih mestih. Vendarle pa se npr. v Wiesbadenu (265.000 prebivalcev) v vsakem letu preseli vsak sedmi prebivalec, v Frankfurtu am Main (650.000 prebivalcev) pa vsak tretji. Sl. 2. Boston hoče graditi stanovanjske stolpe, velike kot sred­ nje mesto, v m orje in jih v kom unikacijskih etažah povezati s sistem om zelo hitrih železnic Med svetovno zanimivimi poskusi, da bi našli nove stanovanjske oblike, ki bi bile prilagojene ta­ ko spremenjenim življenjskim razmeram, je vzbu­ dil veliko pozornost »Habitat« v Montrealu, to je tisti grič z dozdevno poljubno druga na drugo ne- metanimi kockami. Seveda je bil »Habitat« pre­ drag, toda zgolj to dejstvo še ni bilo vzrok, da je ob času mojega tamkajšnjega obiska (leta 1969) od 158 dokončanih enot tega »stanovanjskega pre­ pleta« (kot ga je imenoval arhitekt) bilo praznih kar 121. Za Berlinčane je bilo nekoč najidealnejše sta­ novanje tisto, ki je imelo spredaj Kurfürstendamm in zadaj Wannsee, ampak takih pač ni več. Kdor sta­ nuje nekje sredi mesta, hoče uživati prednosti, ki jih city nudi, kdor pa stanuje zunaj, hoče — eno­ stavno povedano — bivati sredi zelenja. »Habitat« sicer nekako nudi tisti Wannsee, nam­ reč prostrano reko svetega Lovrenca, drugače pa je to odmaknjeno pristaniško področje, in morale so na pomoč priskočiti mnoge tvrdke, da so z na­ kupom apartmanov za svoje uslužbence pokrile de­ ficit. Povsod po svetu imamo primere za to, kako morajo biti organizirana nova mesta (ki so zelo redka) in satelitska mesta, če naj bodo kaj več kot samo tako imenovana mesta za spanje. Vse tja do leta 2000 bomo morali preživljati odločilno fazo, ki naj prinese jasnost v določeno tendenco, v katero mnogi ne morejo nič kaj verjeti in bi jo radi zbrisali izpred oči, tako kot spomin na hude sanje: mislim na odselitev ljudi iz mestnih centrov, ki nikakor ne bi bila tako dvomljiva, če bi ti centri slej ko prej ostali središče komunikacije prebivalstva. Toda tudi komunikacija se specializira in se omejuje zgolj na materialni sektor. Vzporedno po­ teka krajšanje delovnega časa, ki bo — tako lahko predvidevamo — vodilo do razvrščenega delovnega tednika, kar bo več, kot je samo razvrščeni delovni čas ali umik, ki smo ga že v veliki meri uresničili, da smo lahko odlomili konice prometnega navala. Vse to podpira pojem tistih enot, ki so se nek­ daj imenovale »soseske« in so zaradi komunalno političnih problemov, ki so jih vzbujale, nudile zelo veliko snovi za diskusije in jih bodo še vedno nu­ dile. Ameriški primer Reston v državi Virginia mi je bil resnično všeč. Del prebivalcev uživa odlike položaja, ki bi ga skoraj mogli imenovati naravne­ ga, spričo lege ob vodi s holandskimi in južnofran- coskimi impresijami. Nemški primer »Wohnstadt am Limes« pri Frankfurtu am Main je bil model »samo po sebi pravilnega mesta« in je še danes dobro učinkovita enota v prostranem območju velike metropole. Dovolite mi, da tukaj — ker ne vem, kje bi sicer to storil bolj smotrno— vključim nekaj misli o novi šolski gradnji, ki v šolsko-vzgojnem kot tudi v gradbenem pogledu predstavlja nov element v okviru naših stanovanjskih področij. Saj je zelo odločilno, da bo — kot primer vza­ mem zvezno deželo Hessen — za 5,5 milijona pre­ bivalcev do leta 1985 skupno potrebnih 400 šol, to­ rej na 14.000 prebivalcev šolska enota, po možnosti z naj večjo uporabnostjo in zmogljivostjo, ki si jo moremo predstavljati. Cas do leta 2000 bo seveda prinesel s seboj tudi dokončno slovo od dosedanjega šolskega razreda; začetek je že storjen. Vračam se spet k tistim stanovanjskim enotam, o katerih bi rad povedal, da nanje lahko gradi zdrav razvoj. Seveda pripada tako imenovani »Wohnpark Würmufer« pri Münchnu med lastniš­ ka stanovanja visokega standarda (vendar še ved­ no ne tako visokega, da bi stanovanja ostala praz­ na!), hkrati pa tudi v resnici izpolnjuje ob popolni odpovedi enodružinskim hišam, ki vendar požirajo toliko prostora, vse potrebe stanovanjskih zahtev ljudi, ki delajo v bližnjem enoinpolmilijonskem me­ stu, s katerim je naselje povezano z odlično mrežo hitrih prog. Prav zato tudi gre. San Francisco nudi dober primer in njegov Bay-Area prometni sistem je mogoče šteti med naj­ boljše na svetu. Ali se bo zastonjski prevoz v času proti letu 2000 iz etape začetnih uspehov (Rim!) razvil v pri­ dobivanje pristašev javnih prevoznih sredstev, spa­ da k tistim problemom, katerih rešitev lahko še velja za utopijo. Vendarle to dejstvo ne govori proti njemu. Zvezna republika Nemčija ni mnenja, da bi bila doba železnic pri kraju in se je hkrati z Ja­ ponsko in Sovjetsko zvezo lotila realizacije celovi­ tega programa, to se pravi, začela je z graditvijo popolnoma nove železniške mreže za hitrosti do 300 kilometrov na uro. Sl. 3. G ibljivost in prestavljivost, kot ju predlaga neki švicarski gradbeni p rojek t: v ogrodje kon­ strukcije so vložene stanovanjske enote, k i jih pri preselitvi lastnik sname in odpelje s seboj kot ve ­ like predale Če bi moral navesti gradbeno realizacijo, ki je zadovoljivo rešila — več tudi sploh ne zahtevamo — nalogo, da mnogo ljudi nastani kar najbolj člo­ veško, potem bi brez obotavljanja navedel «-Cite du Lignon« v Ženevi, ki pri 8 ®/o zazidane tlorisne površine omogoča vsem prebivalcem med njihovi­ mi štirimi stenami občutek, kot da živijo brez soseda sredi proste pokrajine. Združevanje malih občin v veliko in zmogljivo mesto je zastavljalo vse pogostejšo nalogo, ki jo je bilo treba rešiti, in je vodilo — to bom prikazal na nekem nemškem primeru — do zanimivih pred- togov, da je treba samo najnujnejše elemente trdno določiti in opredeliti, vse drugo pa naj ostane flek­ sibilno. Gotovo je vprašanje gospodarskega sistema in zakonodaje, da lahko preprečimo škodljivo špeku­ lacijo, ki je ovira zdravemu celotnemu razvoju. Gotovo bodo tudi lahko taki sistemi, ki bodo imeli od leta 1990 dalje vozila brez motorja z no­ tranjim izgorevanjem, izhajali od ugodnejših pred­ postavk, kot vsa naša dosedanja načrtovanja. Pod takimi vidiki je münchenski Olympia- Zelt, ki ima nedvomno pomanjkljivosti in je bil dosti predrag, vendarle eden takih poskusov, da Sl. 4. P roblem notranjih m estnih središč so ure prostega časa. U lice so popolnom a prazne (prim er Chicago). Pisane svetlobne reklam e in izložbe so zgo lj prevara ogromne prostore za najrazličnejše dejavnosti v vedno bolj naraščajočem prostem času prebivalcev uspešno prekrijemo, in pričakovati je, da bodo prvi primeri podobne vrste npr. na Nizozemskem učin­ kovali vsepovsod vzpodbudno. V vrsto takih idej, ki konec koncev služijo re­ ševanju naših silno naraščajočih mestnih jeder, spa­ da tudi dunajski projekt za pokritje tako imenovane »Graben«, ene izmed glavnih poslovnih dunajskih ulic. Takšni projekti nikakor niso več utopija, pač pa so etapa v razvoju, ki nas bo zagotovo še pre­ senečal z idejami, o katerih si danes ne moremo še niti misliti. Zdaj pa naj preidemo, oziroma naj se spet po­ vrnemo k pravim problemom cityja. Ameriški šahovski vzorci, ki so jih svoj čas »iz­ našli« v napačnem predvidevanju, da bo na tak na­ čin mogoče najhitreje ustvariti enake gospodarske pogoje za vsa zemljišča, dajejo v svojih težiščih tiste stolpe in nebotičnike, ki se zoper vse naše predstave in pojme o gradbeni zakonodaji višajo in višajo, da, raznastli so se celo v enote do 50.000 delovnih mest in dodatnih 85.000 vsakodnevnih obi­ skovalcev (Svetovni trgovski center v New Yorku). Ljudje, ki jih zjutraj javna prometna sredstva transportirajo v te enote in jih popoldne odondod spet odpeljejo, jemljejo opoldanski premor kot edi­ no možnost za človeške kontakte, in zares je zelo mikavno doživetje, preučevati variante vse tja do jazz orkestrov in artistov, ki zastonj predvajajo svoje umetnije, da bi tej opoldanski pavzi dali na­ dih življenjskosti in človečnosti, v ostrem kontra­ stu do neusmiljenega mehanizma, ki že po kratkem času vse tiste ljudi spet vklene v popolnoma klima­ tizirani in umetno osvetljeni kolos. München je s svojim sistemom pešpoti, še po­ sebno pa s svojimi »zelo uporabnimi« trgi z vod­ njaki nudil odlične primere za to, kako je mogoče spet pridobiti tolikokrat citirano »človeško mesto« ne da bi zato morali — da se povsem materialistič­ no izrazimo — zmanjšati poslovni promet v notra­ njem mestu. Poseben problem so večerne ure. Isti trg — na primer Ville Marie v Montrealu — je opoldne na­ trpano poln pisano oblečenih ljudi, zvečer pa je na njem morda en edini pasant, kar se tukaj seveda lahko mirno dogaja, ker smo v Kanadi in ne v ZDA. Ceste so se izpraznile in fantastične podobe osvetljenih ali sijoče razsvetljenih »katedral po­ slovnega življenja« ter tja do obzorja segajoče mor­ je hiš z milijoni luči so groba prevara. Tega ne spremenijo niti mikavna izložbena okna. Proces, ki vodi do takih pojavov, je pravzaprav ločevanje različnih funkcij, katerih tesni preplet je nekdaj predstavljal velik čar mestnega življenja. Trgovska hiša je bila tesno ob banki, zabavna četrt zraven kavarne ali frizerja, ta dva sta predstavljala pravi komunikacijski center, preden sta se pojavila radio in televizija. Sl. 5. Stolpi »sektorja uslužnostnih dejavnosti« v velemestih so se dvignili do višine 400 m in več. Brezhibno potekajoči vertikalni prom et v Centru svetovne trgovine (135 tisoč ob­ iskovalcev in uslužbencev dnevno!) predstavlja lep kontrast h kaosu na cestah Na poti k tako imenovani »terciarni civiliza­ ciji« (o tej piše Fourastie v Parizu) bo 80 °/o vsega prebivalstva zaposlenega v poslovni dejavnosti, to­ rej vključenega v tisti mehanizem, ki zrcali podobo naših mest. Kakšna bo dosežena ali bolje rečeno izsiljena skrajšava povprečnega delovnega časa, še ne mo­ remo reči, vsekakor pa bo naš običajni petdnevni tednik, ki je že danes zastarel, tako ali drugače premagan in bomo prišli do drugačnega delovnega ritma, ki bo močno vplival na podobo naših mest. Beg iz mesta, torej praznitev notranjega mesta je ena izmed posledic, sortiranje dejavnosti v banč­ ne četrti, zabavne četrti, upravne četrti, poslovne četrti, četrti avtomobilske prodaje in servisov itd., pa terja tak lik mesta, ki nam je sicer zelo nesim­ patičen, dokler pač poskušamo obravnavati mesto kot zgodovinsko tvorbo. Eden izmed najbolj grobih primerov je kon­ fekcijska četrt v Manhattanu, ki pravzaprav ne predstavlja nič drugega kot ogromno tovarno z na­ kladalno postajo, ki jo izpolnjujejo okoli 12 km dol­ gi hodniki, na katerih se vrši transport, ni pa na njih nobene trgovine, nobenega gostišča ali česarkoli drugega, kar ibi lahko človeka zapeljalo, da bi se tam zadržal — razen če je vključen v ta proces — in pregledal morda štiri petine vseh oblačil, ki jih nosijo v ZDA. Nad tistim »skladiščnim prostorom« se kopičijo nebotičniki, ki so spričo svoje zelo enotne namemb­ nosti ohranili skoraj povsem enotno obliko in so njihov edini čar — to je treba navesti kot eno od presenečenj, ki jih človek doživi v Ameriki — iz­ menični odsevi, ki celoto dostikrat delajo izredno učinkovito. Če ni mogoče doseči, da bi sredi med takimi giganti terciarnega sektorja dobili prostor v človeš­ kih izmerah za človeške stike, kot se je na primer lepo zgodilo v miinchenskem notranjem mestu, po­ tem je odseljevanje, meščanov, katerim nakupova­ nje ni zgolj dejavnost iz potrebe, ampak hkrati tudi oblikovanje prostega časa, v zunanja področja če­ sto nujna posledica, in nobeni tvrdki ni mogoče zameriti, če tam »na zeleni trati« lovi kupno moč, ki se je tam sprostila, ali pa prihaja nanovo v krož­ no okoli notranjega mestnega jedra ležečo stano­ vanjsko cono. Trenutno prebiva 73,5 %> vseh državljanov ZDA na 1,5 % površine svoje dežele, v letu 2000 bo živelo 85 % od za takrat predvidenih 300 milijonov državljanov ZDA v mestih in prostorskih aglome­ racijah. če iz letala pogledamo na brezupno brezkonč­ na stanovanjska polja, ki dajejo bivaliče množici Američanov, potem se resnično ne čudimo, če po­ stajajo nakupni centri oporišča za nadomestek ci- tyju, nudijo torej vsakovrstno dejavnost, pošto, banko in hranilnico, odvetnika in zdravnika, re­ stavracije in zabavišča, avtokino in avtoservis, ko­ palni bazen in športno igrišče. Časa, ko so zaprte trgovine, v našem togem smislu ni več, in »svoboda« sega tako daleč, da ne velja več niti nedeljski počitek. Uporabnostni razlogi so privedli do tega, da so popolnoma klimatizirane hale okrašene z umetnimi grmi in cvetlicami, ki imajo dostikrat sintetične vonje in — da je iluzija paradiža popolna — s ptičjim petjem z magnetofonskega traku, in vse to nikakor ni več »tipično amerikansko«, ampak je medtem postalo tudi že »tipično nemško«! Los Angeles, kjer je marsikaj mogoče, česar drugod ne morejo tvegati, je že »opremil« prvi bulvar s plastičnimi drevesi in grmi. Skok iz tega sveta nenaravnosti oziroma proti- naravnosti k vprašanjem naše prehrane ni velik. Občutek, da moramo ne glede na naravno živ­ ljenje še vedno skrbeti v okviru možnosti za naše zdravje, je že zelo razširjen, toda v nasprotju s tem so vtisi, ki jih človek pni nas dobi ob ogledu tovarn za piščance in jajca, v ZDA pa zlasti v mes­ ni industriji. Kako zelo sem mislil na evropska goveda, ki se lepo mirno pasejo na zelenem travniku, ko sem v ZD A videl 120.000 volov in le malo proč novih 100.0000 na planjavi brez trave in dreves, s hrano pa so jih oskrbovali ogromni stroji po 120 do 150 dni na žival, kolikor je potrebno, da živali dobijo tisto težo, ki jih naredi zrele za zakol ter je s tem tudi nespremenljivo določen trenutek, ko se njiho­ vo življenje konča v nekaj sekundah. Ameriška novinarka Jane Jacobs je napisala knjigo, katere naslov se v dobesednem prevodu glasi takole: »Smrt in življenje velikih ameriških mest«. Živela je v Green wdch-Village, tistem pijetnem mestnem delu med Downtownom in Midtownom, zastavila si je vprašanje obstoja mest in poskušala odgovoriti, kaj je treba storiti, da bi zaustavili ne­ varni proces, o katerem tukaj govorimo. Zapustila je New York in ta njen beg je bilo skoraj treba vzeti kot kapitulacijo. Medtem pa rastejo nebotičniki poslovnega sve­ ta na neuporabnih, zato pa nikakor ne nevrednih zemeljskih površinah, in dosegajo višek v pošastni tekmi med New Yorkom in Chicagom. Nebotičnik Standard Oil (1973) in nebotičnik John-Hancock Center (1969) nista niti poskušala, da bi presegla Empire State Building (1931), kajti tedaj je že bil v načrtu Center svetovne trgovine v New Yorku (1971), kl je s svojimi 412m višine dve leti držal svetovni rekord. Zdaj pa je Sears-Tower v Chicagu (1973) dosegel višino 442 m, ki bo ohranila rekord tako dolgo, dokler ne bo uresničen eden izmed na­ črtov, kako Empire-State-Building povišati za no­ va nadstropja. Vsi ti orjaki so seveda priključeni na izredno zmogljivo mrežo javnih prevoznih sredstev, dru­ gače bi sploh ne mogli živeti, in v strahovitem ver­ tikalnem prometu s skoraj 100 dvigali si lahko ustvarimo približno predstavo, če ob istem času vidimo prihajati ali odhajati na deset tisoče člo­ veških mravelj. Zdaj smo mi na najboljši (ali morda naj slab­ ši?) poti, da takim tendencam sledimo, in iz Frank­ furta am Main je že nastal mali Manhattan z vse­ mi negativnimi spremnimi pojavi. Beseda »sanacija« je trenutno v velikih čislih, ker je postalo jasno, da hišni in zemljiški posest­ niki v notranjem mestu nikakor niso v stanju iz­ u m e 711.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 2, STR. 37—42 E. Schwarzer: RAZMIŠLJANJA IN PROGNOZE Avtor podaja v svojem predavanju izviren pogled na razvoj človeštva v razdobju do leta 2000, zlasti z vidika urbanizacije, koncentracije prebivalstva v ve- likh mestih in stanovanjskih centrih, in s tem v zvezd novih arhitektonskih in gradbenih oblik in realizacij. Bogata slikovna gradivo doslej izvedenih sodobnih ve­ likih gradenj v Združenih državah Amerike, v Kanadi in tudi Zahodni Nemčiji ilustrira in dopolnjuje avtor­ jeva izvanja in prognoziranja o času okoli leta 2000, ko bo število človeštva naraslo od sedajih 3,5 milijarde na okoli 6 milijard. peljati gradbene izboljšave, ki bi bile v korist ce­ lotnemu mestu. Včasih so se dogajali siloviti požari (Chicago 1871 in San Francisco 1906 po potresu), ki so na zares brezobziren način ustvarili pogoje za regeneracijo notranjega mesta, in še dandanašnji smo kdaj pa kdaj tu ali tam po svetu priče široke­ ga požara »kot v nekdanjih časih«, kot sem ga sam doživel nedavno v Hobokenu onstran Hudsona v New Yorku. Ena izmed naših glavnih nalog — in v tem se mi prav nič ne razlikujemo od Američanov — na poti proti letu 2000 bo prezidava naših mest vključ­ no s spremembo njihove strukture. Marsikatera danes še navidezna utopična ideja se bo, hitreje kot mislimo, izkazala ne kot futuro- loška prikazen, pač pa kot zelo resna možnost, da ne rečemo kot nujnost. Starejša generacija, kateri to, o čemer razmiš­ ljamo, seveda ne bo več služilo, stoji ob strani in je razumljivo skeptična. Nikakor noče verjeti, da je treba ritem, ki je ostal dolga desetletja popolnoma enak, zdaj nena­ doma nujno in odločilno spremeniti. Toda podvojitev v številu človeštva v manj kot tridesetih letih bo ipo sili pripeljala do dru­ gačnih življenjskih navad. Mlada generacija bo vse to razumela in — tako upamo — v lastnem interesu k spremembam pri­ pomogla. Morali se bomo sporazumeti, da se nam ne bo tako zgodilo kot ljudstvom pri gradnji babilonske­ ga stolpa, ki so morali prenehati »graditi mesto«. Kontakt med mlado in starejšo generacijo je včasih težje vzpostaviti kot med enako starimi v različnih deželah. Vse to bi bile samo nekatere misli, ki nas pelje­ jo nazaj k Rodinovemu »Mislecu«, ki je tudi na za­ četku tega referata simboliziral, da ni izguba časa, pač pa neizmerna nujnost, da se spoprimemo s pri­ hodnostjo tudi na področju urbanizacije, gradbe­ ništva in arhitekture. (Prev. B. P.) UDC 711.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 2, PP. 37—42 E. Schwarzer: CONSIDERATIONS AND PROGNOSIS In his lecture the author gives an original view to development of human race in the period to the year 2000, especially from the point of town planning, con­ centration of people in big town-like and housing cent­ res, and in this connection new architectural and buil­ ding forms and realisations. The rich picture materials of contemporary big constructions in USA, in Canada and also in West Germany ilustrate and complete the author's considerations and prognosis of the time of the year 2000, when the number of human race increases from present 3,5 milliards to 6 milliards. Iz naših kolektivov Ča so p isi o r g a n iz a c ij g r a d b e n iš t v a Konec decembra je bil v organizaciji Biroja grad­ beništva Slovenije razgovor z uredniki časopisov, ki jih izdajajo kolektivi gradbenih in drugih podjetij gradbe­ ništva za čimbaljše informiranje svojih delavcev. Teh časopisov je že več kot trideset in so že doslej opravili zelo pomembno nalogo. V bodoče pa bo njihova vloga še dosti pomembnejša. To izhaja že iz samih določil ustave ter iz dejstva, da tudi za te časopise veljajo do­ ločbe zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 7/73). Organizacije so morale uskladiti ustanovitvene akte za izdajanje časopisov z določbami tega zakona. Na sestanku urednikov je bilo dogovorjeno, da bo Biro posredoval vzorec »Pravilnika o izdajanju in vse­ binski zasnovi časopisa«, katerega je v ta namen od­ stopilo Gradbeno podjetje TEHNIKA, Ljubljana. Ured­ niki so se tudi dogovorili o medsebojni izmenjavi ča­ sopisov, o širšem koriščenju že v posameznem časopisu objavljenih člankov, o nagrajevanju avtorjev, o potrebi, da dobi izdajanje časopisa v kolektivu večjo podporo za uveljavitev ter izboljšanje in še o drugih skupnih vprašanjih, s katerimi se ubadajo uredniki v kolekti­ vih. Ker je njihovo stalno medsebojno povezovanje in sodelovanje zelo koristno, so sklenili, naj Biro takšne razgovore še organizira. KAJ V »OBNOVI« GRADIMO IN KAJ BOMO GRADILI Iz št. 7 »Obvestila« kolektiva GP OBNOVA, Ljub­ ljana: »V začetku leta 1973 smo si zadali načrt, po kate­ rem bi morali v tem letu zgraditi na domačem tržišču za 181 milijonov dinarjev. Investitorjem in kupcem smo predali nekatere več­ je objekte, kot so: polnilnica brezalkoholnih pijač Slo­ venija vino, blagovnica Metalka, naš prvi stanovanjski objekt, zgrajen po sistemu težke montaže, tj. stolpnico z 88 stanovanji v soseski ŠS-8 v Šiški, dalje stanovanj­ ska stolpnica v Obirski ulici, pa šola v Mengšu, skla­ dišče »-Javor« v Šiški in več drugih objektov. Naše najbolj živahno gradbišče je sedaj blizu Po­ reča, kjer smo prevzeli drugo etapo gradnje turističnih objektov Solaris v vrednosti okrog 17 milijonov din. V Poreč odhajajo vedno novi delavci, da bi bili objekti končani do reka, to je do 15. aprila 1974. Za Bežigradom letos gradimo, kot že dolgo nismo. Pričeli smo gradnjo dveh poslovnih stavb za podjetje »■Soseska« in za Ljubljanski urbanistični zavod. Končujemo stanovanjski blok v soseski BS 7, pri­ zidek k Višji politični šodi ter montažno betonsko halo za Tovarno kovinske galanterije. Montažni elementi so izdelek SGP »Gorica«. Enako montažno halo gradimo ob Domžalski ulici za podjetje »Tectum«. V letu 1974 bo dograjena osnovna šola v Zalogu. Pri gradnji te šole smo prvič uporabljali Velox plošče. V bližini Zaloga ima svojo kafilerijo podjetje Koteks- Tobus. Tu gradimo več manjših proizvodnih objektov in adaptiramo obstoječi objekt. V Slapah so objekti južno od Rjave ceste v glavnem končani. Na severni strani pa so v gradnji trije montažni objekti. V občini Šiška letos gradimo stolpnico H -l s 73 sta­ novanji, pričeli smo z gradnjo stolpnice B -l ter kon­ čujemo zadnji objekt lahke montaže v soseski ŠS-6. Na skupnem gradbišču PZ GIPOSS v soseski ŠS-8/1 so finalna dela v drugi stolpnici v polnem teku, tretjo pa pravkar montiramo. Tako bodo prvi trije objekti na novo uvedenega sistema težke montaže zmontirani do aprila. S tem bo prvi izpit za nas in za naš sistem težke montaže opravljen. Uspehov pri tej gradnji ne smemo podcenjevati, saj se do sedaj v Sloveniji ni še nihče spoprijel s tako zahtevno in industrializirano gradnjo stanovanj. Domžalski sektor gradi več objektov v papirnici na Količevem, vrtec v Radomljah ter 60-stanovanjsko stolpnico v litem betonu. V Novi Gorici delamo na hotelu »Argonavti«, ven­ dar je hotel še brez strehe, ki bo iz poliestra. Kaj pa večja nova dela v prihodnjem letu? V juliju se bo predvidoma začela gradnja nove stanovanjske soseske za Bežigradom, imenovane BS-3. Gradili jo bo­ mo skupaj s podjetjema Pionir in Tehnika, pri čemer je naš delež 50 %>. Stanovanja v tej soseski bomo gra­ dili po sistemu težke montaže. Gradnja bo trajala več let, saj bo samo stanovanj v tej soseski več kot 3000. V Grosupljem bomo zgradili proizvodno halo Black in Decker montažne madžarske izvedbe. Pričela se bo tudi gradnja v novih stanovanjskih soseskah ŠS-7 in ŠS-8 v Šiški. Za nekatera večja dela pa sedaj še pripravljamo ponudbe.« KAJ ZAVIRA INSTALACIJSKA DELA Glasilo »MONTER« Montažnega podjetja INSTA­ LACIJA, Ljubljana ugotavlja v decembrski številki, da je bila njihova lanskoletna proizvodnja skozi vse leto bolj enakomerna kot dotlej. Dalje piše: »Zgradbe, na katerih smo lani izvajali instalacijska, ventilacijska in kleparska dela, so večinoma na ob­ močju Ljubljane, Gorenjske in Primorske. S postavit­ vijo obrata v Novi Gorici smo prevzeli dela — v glav­ nem za centralno kurjavo — v NoVi Gorici, Idriji, Cerk­ nem, Ajdovščini in v drugih manjših krajih v tem okolišu. Naši naročniki so predvsem večja gradbena pod­ jetja ter investitorji iz industrije in gostinstva. Dela so potekala v glavnem v redu in po naši krivdi ni bilo večjih zastojev glede na dogovorjene roke. Delo pa bi lahko bilo še uspešnejše, če ga ne bi oviralo naslednje: 1. tehnična dokumentacija, ki jo dobimo od naroč­ nika, je večkrat strokovno slabo obdelana in pomanj­ kljiva. Pogosto se šele med izvajanjem del pokaže ne­ skladnost med instalacijskimi projekti in gradbenimi, zato prihaja do občutnih sprememb. Te povzročajo te­ žave pri pravočasni dobavi potrebnega dodatnega ma­ teriala in opreme, podaljšujejo čas montaže in s tem povečujejo stroške; 2. pomanjkanje in pravočasna dobava kvalitetnega materiala in opreme je največja ovira pri našem delu. Naša industrija ni kos vse večjim potrebam, pa tudi kakovost je večkrat daleč pod običajnimi normami; 3. pogosta napaka investitorjev je, da med gradit­ vijo bistveno spreminjajo arhitektonske projekte, s tem pa zavirajo potek gradbenih in drugih del na objektih. Take spremembe nujno pripeljejo do sprememb insta­ lacij, že opravljeno delo je treba spremeniti. Vse to po­ daljšuje čas montaže, na glavo so postavljeni vsi roki. To nam povzroča včasih nepremostljive težave. Analize kažejo, da izgubi naše podjetje vsako leto približno eno četrtino vsega produktivnega časa zaradi navedenih ovir, ki pa se z leti na žalost ne zmanjšajo, ampak prej celo povečujejo. Na raznih forumih smo ponovno opozarjali na težave, ki jih imamo zaradi po­ manjkanja materiala ali slabo pripravljene dokumen­ tacije, vendar srtio le malo dosegli.« SREBRNI JUBILEJ MARIBORSKEGA IMP Mariborski obrat Industrijsko montažnega podjetja IMP Ljubljana deluje že od leta 1948, ko je začel po­ slovati v sklopu podejtja TOPLOVOD kot majhna obrt­ niška delavnica s 15 delavci. V obdobju 25 let se je razvil v temeljno organizacijo združenega dela z več kot 400 delavci. S solidnim in strokovnim delom so si pridobili velik ugled, saj so jim bila zaupana v tem obdobju velika, obsežna ter zahtevna dela, predvsem na območju Maribora, Pomurja in Koroške, pa tudi ši­ rom naše države in celo v tujini. KAKŠNE NAČRTE IMAMO V LETU 1974 (Iz decembrske številke »VESTNIKA« kolektiva SGP GORICA). Pri proizvodnem programiranju za leto 1974 ne moremo mimo nekaterih značilnosti gospodarstva in še posebej odnosa do investicij na področjih, kjer naše podjetje deluje. 1. Poostrena je zakonodaja do vseh vrst investicij, pri čemer je poleg utemeljenosti investicije še posebej važno finančno pokritje. Čeprav pomenijo v glavnem ti ukrepi zmanjšanje vlaganj, je za nekatere predele, na katerih podjetje deluje, položaj drugačen. Na področju goriške občine, kjer je gospodarstvo doslej v glavnem gradilo z lastnimi sredstvi in je bil zato tempo investi­ ranja manjši kot drugje, se le-ta ob spremenjenih po­ gojih ni zmanjšal. Pred nami so celo določene večje koncentracije sredstev, na primer: CIMOS, MEBLO — iverke, salonit — cementarna itd., poleg cele vrste drugih del: Pecivo, Almira, Motoremont. Šampionka, Mizar, Goriške opekarne, Iskra, Ljubljanska banka itd. Tudi na Koprskem se nam odpirajo nekatere možnosti za pridobitev del na industrijskih objektih. Zelo resne so priprave na veliki turistični kompleks Bernardin. 2. Povečujejo se družbena sredstva za stanovanjsko gradnjo. Na področju novogoriške občine se bo pred­ videno število novih stanovanj povzpelo od 185 v letu 1972 na 227 v l^tu 1973, na 301 v letu 1974 in na 365 v letu 1975. Na Tolminskem se bo število novih stano­ vanj skoraj podvojilo, povečanje pričakujemo tudi na Koprskem. 3. Kaže se večje vlaganje družbenih sredstev v energetske objekte in bazično industrijo (Elektrarna Kobarid, cementarna). 4. Povečana bodo tudi sredstva v otroškem varstvu (vrtci), šolstvu (šole, telovadnice), skrbi za stare (dom upokojencev v Novi Gorici). 5. Otežkočena je priprava dokumentacije (pomanj­ kanje ljudi na občinah, poostrena kontrola projektov). Glede na predvidevanja, ki so razvidna iz gornjih značilnosti gospodarskih tokov, bi bilo treba sprejeti nekatera izhodišča za sestavo proizvodnega načrta za leto 1974, ker vse kaže, da bodo določene težave, če ho­ čemo dobro opraviti naloge, ki so pred nami. Predvsem moramo ugotoviti, da vseh del, ki se nam kažejo kot razmeroma gotova in jih ne moremo odkloniti ali odlo­ žiti, s sedanjimi kapacitetami ne bomo mogli izvršiti. Analiza, ki je zajela predvsem taka dela, kaže, da je treba naše osnovne kapacitete v gradbeni operativi povečati. Poleg tega bomo marali še nadalje angažirati kooperante v takem številu kot doslej ter po potrebi vključiti še nove. Tudi izobraževalni center bi lahko več prispeval k osnovni proizvodnji. Povečan obseg del postavlja pred nas nekatera vprašanja, ki jih moramo imeti nujno pred očmi; pove­ čanje kapacitet nastanitvenih objektov, menze, organi­ zacije prevozov, kadrovske probleme idr. PRIMORSKA GRADBENA OPERATIVA ZDRUŽENA V Lipici pri Sežani je bilo 27. decembra 1973 sve­ čano podpisovanje Samoupravnega sporazuma o zdru­ žitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela: Gradbena industrijska podjetja Primorske — GIPP, Sežana. Sporazum so podpisali predstavniki: SGP Gorica — Nova Gorica SGP Gradnje — Postojna SGP Kraški zidar — Sežana SGP Primorje — Ajdovščina SGP Stavbenik — Koper SGP Zidgrad — Idrija Ta skupnost združuje okrog 4.900 delavcev, z nad 850 milijoni celotnega dohodka po oceni za leto 1973 in pomeni nov uspeh integracijskih naporov v slovenskem gradbeništvu. SGP PRIMORJE — DROBNE NOVICE — TOZD gradbena enota Nova Gorica je v končni fazi z deli na kompleksu komunalnih na­ prav Kurja vas-Kromberg. Objekt je stal ca. 250 starih milijonov. Končujejo se dela na manjših rezervoarjih in črpa­ liščih za kompleks Kurja vas-Kromberg in za kom­ pleks novega naselja v Rožni dolini. Naši delavci so najbolj zaposleni na gradbišču »Vo­ zila Gorica« v Šempetru, kjer gradijo veliko proizvodno halo za izdelavo kamionskih prikolic in cistern. To je delo v vrednosti ca. 17 milijonov dinarjev, v glavnem iz armiran o-betonskih montažnih elementov. Delo je zahtevno, ker bo bodoča hala stala na slabo nosilnih tleh. Hala je sestavljena iz dveh konstruktivnih ele­ mentov. Prvi del hale je dolg 205,53 metrov in širok 60 m v lokih 4 X 15 m. K temu delu pride prislonjen montažni aneks s slačilnicami, pisarnami in trafo po­ stajo. Drugi del je dolgo 90—40 m in širok 30 m, in je iz enega samega loka. Treba bo izdelati tudi kompletne prihode k novi hali z zunanjo ureditvijo. Pričakujemo, da bomo začeli z deli na komunalnem kompleksu C-7 v Šempetru in Mlinih v Šempetru. Na­ daljevali bomo z deli na povezovalni cesti za novi mejni prehod v Šempetru. Upamo tudi, da bomo dobili delo na objektu cesta »Južna obvoznica v Šempetru«. — TOZD Mehanizacija: Okolje mehaničnega servisa v Ajdovščini se je z obsežno preureditvijo povsem spremenilo. Nova vratar­ nica, mnogo večji ograjen prostor za parkiranje vozil in strojev, novo skladišče mehanične delavnice in pre­ selitev orodjarne predstavlja pomembno pridobitev v povečanju zmogljivosti, funkcionalnosti in k lepšemu izgledu. — TOZD Anhovo: Zaključena so dela na samskem domu, ki bo nudil z novozgrajeno menzo rares udobno bivanje in prijetno okolje našim delavcem. Že dalj časa znana odločitev tovarne »Salonit« An­ hovo, da zgradi novo cementarno, kaže v zadnjem času tudi konkreten pristop k realizaciji. V kratkem bomo namreč pričeli z gradnjo novega betonskega mostu pre­ ko Soče, ki bo povezoval obstoječo glavno cesto na le­ vem bregu Soče z desnim bregom, kjer bo locirana nova tovarna. Novi most bo v bližini obstoječe viseče brvi na severnem delu sedanje tovarne. Rok za izgradnjo mostu je izredno kratek in bodo potrebni veliki napori izvajalcev že od samega začetka gradnje nove cementarne. Novi most je namreč pogoj za pričetek oziroma nadaljevanje ostalih gradbenih del, saj bodo nekateri objekti locirani tudi na levem bregu Soče. Vzporedno z izgradnjo mostu se bodo pričela tudi razna pripravljalna dela za novo cementarno. Tako smo torej pred konkretnimi dedi in velikimi nalogami, ki nas čakajo v Anhovem v naslednjih nekaj letih. 10. OBLETNICA GLASNIKA GLASNIK, glasilo sindikalne organizacije GP TEH­ NIKA Ljubljana, je lani izpolnil 10. leto obstoja. Ta ju­ bilej ter 15, 20 in 25 letni staž v podjetju so svečano proslavili 24. novembra v Klubu poslancev v Ljubljani. Ob tej priliki so poleg jubilantov prejeli posebna pri­ znanja tudi najbolj zaslužni sodelavci, ki so s svojo zavzetostjo največ prispevali k uspešnosti GLASNIKA. AVTOCESTA HOČE—DRAMLJE V št. 60/61 časopisa KOLEKTIV piše o zimskem delu in o pripravah za novo sezono na tem gradbišču SGP Slovenija ceste med drugim: »Na gradbišču Fram bo vso zimo obratovala sepa­ racija, ki bo dajala agregate za cementno stabilizaci­ jo, za asfalte, betone in tampone. V zimskem času bomo na nekaterih odsekih polagali kanalizacijo. Če snežna odeja ne bo predebela, bo možno splanirati in urediti vse deponije odvisnega materiala ob trasi in deloma humuzirati nasipe in ukope. Na priključnih stožcih viaduktov in na mestih, kjer so nasipi ali deli nasipov iz dolomita, bo možno vgrajevati materiale, stožcih viaduktov in na mestih, kjer so nasipi ali deli Med obema predoroma je nekaj zemeljskih del v ka­ menini in to bo možno narediti do spomladi. Pred nami je priprava za leto 1974. Treba je izdelati nove operativne plane oziroma korigirati stare. Grobi operativni plan nam bo dal za leto 1974 potrebne stroje in materiale. Zavedati se moramo, da nimamo dovolj strojev doma. Ker so v letu 1974 predvidena večja in­ vesticijska dela v Sloveniji, si moramo pravočasno re­ zervirati stroje pri ostalih podjetjih že sedaj, da bomo lahko spomladi nemoteno začeli. Kolikor bomo v zimskem času prevzeli dela v Pri­ morju, bomo lahko precej naših kapacitet zaposlili tam. Temeljito pa se moramo pripraviti na novo sezono. Tri­ je meseci bodo izredno hitro minili in gradbišča bodo začela spet oživljati. Dobra priprava pa je edina pot k uspehu.« POSPEŠENA GRADNJA OBJEKTOV ISKRE IN BELINKE (sestavek iz istega vira) V septembru smo začeli z gradbenimi deli za pro­ izvodni objekt TOZD ISKRA-ŽARNIČE v Stegnah. Se­ danji prostori v Kotnikovi ulici v Ljubljani so pretesni. Z novozgrajenim objektom pa bo dvakrat povečana proizvodnja in asortiman avtomobilskih žarnic, ki so v sedanji dobi avtomobilskega napredka še kako po­ trebne. V objektu tlorisne površine 53 X 42 m2, kateri naj bi bil zgrajen do sredine prihodnjega leta, bo ta kolektiv praznoval 20-letnico obstoja. Zasnova objekta je kot skelet iz kovinskih stebrov ter »Durisol plošč«, na katere je montirana strešna kovinska konstrukcija. Na drugem koncu Ljubljane, v Šentjakobu, pa iz­ vajamo gradnje v tovarni »Belinka«. Najprej smo se lotili izgradnje nove menze. Ta objekt je že gotov. V septembru pa smo pričeli z deli na sledečih objektih: obratna zgradba za kontrolne naprave s trafo postajo, temu sledi naprava za avtooksidcijski postopek in še objekt-skladišče surovega in čistega peroksida. Ker je moral biti objekt-obratna zgradba za kontrolne naprave do zime pod streho, je bilo delo izredno forsirano. V ta namen je bil pripravljen poseben elaborat za betonažo v mrzlih dneh do minus 10 °C. Za vgraditvijo oken tipa »Jelovica«, montažo termogenov delo tudi v zimskem času teče normalno naprej. Vodstvo gradbišča) ima ve­ like težave, ker šo roki posameznih faz dela zelo krat­ ki. Poleg tega pa so bile zakasnitve pri načrtih in po­ godbah. Z delovnim elanom bodo zamujeno nadokna­ dili. ZAKAJ POD PLANOM V TRBOVLJAH V decembrski številki prinaša TRBOVELJSKI CE- MENTAR novoletni razgovor dopisnika z direktorjem cementarne, v zvezi s problemi večje proizvodnje. Med drugim pravi takole: »Kot je razvidno iz podatkov, smo dosegli proiz­ vodne in finančne rezultate, ki so precej nižji od plani­ ranih. Tako je bila na primer v prvem polletju proiz­ vodnja klinkerja kar ja 29,6 %, proizvodnja cementa pa za 27,3 %> nižja od planirane. Situacija se je v drugem tromesečju izboljšala, bistveno pa se je popravila v zad­ njem tromesečju, saj smo npr. v novembru izvršili plan proizvodnje klinkerja s 95,3 °/o, plan proizvodnje cemen­ ta pa z 81,1 %. Kljub temu pa še vedno precej zaostaja­ mo v pogledu kumulativnega izvrševanja letnega piana, saj je težko nadoknaditi velik izpad proizvodnje v pr­ vem polletju. Tudi finančni rezultat ni ugoden, zlasti pa ni odraz proizvodnega rezultata. Vzrok bi lahko v prvi vrsti iskali v neprimernih prodajnih cenah cementa. Dejstvo je namreč, da je že kratek čas po spremembi prodajne cene cementa v oktobru 1972 prišlo do bistvenih spre­ memb nabavnih cen (10 — 20 % in več) pri večini su­ rovin in reprodukcijskega materiala, ki ga uporabljamo v našem proizvodnem procesu. To pa je seveda povzro­ čilo stalno zmanjševanje akumulacije in v juliju 1973 smo že poslovali skoraj z izgubo. Močno vplivajo tudi stroški v zvezi z izvršeno investicijo, saj smo samo v devetih mesecih leta plačali preko 2 milijardi S din obresti na kredite. Vzroki za nedoseganje planirane proizvodnje so znani. Omenil bi pa, da je V lanskem drugem polletju stala zaradi večjih okvar peč KHD celih 86 dni, v le­ tošnjih devetih mesecih pa 87 dni. Število večjih okvar se je zlasti v tretjem in četrtem tromesečju bistveno zmanjšalo, pač pa nam v teh zadnjih mesecih povzro­ čata izpade v proizvodnji pomanjkanje premoga in re­ dukcija električne energije. Prav tako smatram, da ima določen vpliv na nedoseganje planskih nalog tudi pre­ cejšnja fluktuacija delovne sile. Za dosego boljših rezultatov v proizvodnji v letu 1974 bo treba sprejeti določene ukrepe za izboljšanje or­ ganizacije dela in poslovanja. Tako smo v naših obra­ tih pomožne dejavnosti že začeli z dvoizmenskim delom, kar je prav gotovo zelo pozitivno. Glede datuma otvoritve tovarne naj pojasnim, da je 1. 6. 1972 bila le uradna otvoritev pričetka poskusne­ ga obratovanja nove tehnološke linije. Od tega dne so namreč začeli teči tudi vsi roki za garancije opreme itd. Na žalost pa je med samim poskusnim obratova­ njem prišlo do ugotavljanja in odpravljanja številnih pomanjkljivosti pri opremi oz. pri obratovanju. Zato smo tudi odlagali uradno otvoritev, ker smo želeli, da bi kolektiv Otvoril tovarno, ki dela tako, kot je bilo za­ gotovljeno s pogodbo o nabavi opreme za novo tovarno, da uredimo tudi zunanji in notranji izgled tovarne in da predstavimo našim poslovnim partnerjem, banki in drugim, ki so nam omogočili s svojimi sredstvi financi­ ranje izgradnje, novo, moderno, cementarno. Glede na to, da se j proizvodnja v zadnjih mesecih ltošnjega leta še izboljšala, in da v letu 1974 pričaku­ jemo normalno proizvodnjo, naj samoupravni organi podjetja določijo datum otvoritve nove tovarne, ki naj bi bil združen s proslavo enega od republiških ali dr­ žavnih praznikov. GRADBENO OBRTNO PODJETJE OBNOVA, MARIBOR Podjetje je že v oktobru 1973 doseglo svoj letni načrt, ki je predvideval 1,06 milijarde S dinarjev bruto realizacije. »GLASILO« — časopis SGP STAVBENIK, Koper poroča: ■ Nov samski dom za delavce V Šentvidu v Ljubljani je bil svečano izročen svo­ jemu namenu nov samski dom za delavce tega podjetja, ki grade objekte v Ljubljani. Še posebno svečano obe­ ležje je dalo temu dogodku zasedanje delavskega sveta, zadnje v prejšnjem sestavu, kd je bilo v novem sam­ skem domu. Le-ta ima 240 ležišč, restavracijo za 1000 obrokov in ostale prostore, vse v sodobni, okusni, pa vendar racionalni izvedbi. ■ Kaj smo zgradili v letu 1973 Po večletnih pripravah smo prav v začetku 1973. leta začeli z gradnjo prvih objektov po tehnologiji litega betona v prostorskih — tunelskih opažih. Zelo pomemben je bil pričetek del na kompleksu za usmerjeno gradnjo Štepanjskega naselja. Gradbena de­ javnost v letu 1973 je bila sorazmerno uspešna na ljub­ ljanskem področju. Delavci gradbenega vodstva so do­ vršili celo vrsto objektov, med katerimi velja posebej omeniti dom študentk za višjo šolo zdravstvenih de­ lavcev, stanovanjske objekte v Šentvidu in v Soseski BS VII za Bežigradom in še izgradnjo našega doma za samske delavce z restavracijo v Šentvidu. V nasprotju s sorazmerno ugodno situacijo operativ­ ne dejavnosti na ljubljanskih gradbiščih so se znašli operativci iz obalnega področja. Zmanjšanje obsega in­ vesticijskih vlaganj v gradbene objekte, predvsem v tu­ rizem in istočasna reorganizacija celotnega stanovanj­ skega gospodarstva, sta neugodno vplivala na kontinui­ rano angažiranost operativnih enot na obali. Stanovanjska gradnja je bila na obali v glavnem skoncentrirana na gradbiščih Semedela VI in zazidal­ nem kompleksu Jagodje v Izoli; na teh področjih je bilo letos zgrajenih 260 stanovanj. Delovne enote gradbene operative obale so poleg tega gradile še celo vrsto dru­ gih objektov, kot so: vrtec v Piranu, skladišča za kme­ tijsko zadrugo v Luciji, adaptacije turističnih objektov za hotel Palace, upravno poslopje za ladjedelnica v Izoli. V Kopru je bila dovršena prva faza gradnje eko- nomsko-administrativnega šolskega centra, prav te dni pa zaključujemo gradnjo samopostrežne trgovine v Se­ medeli. V gradnji so še objekti: samski dom za delavce UJV v Kopru ter delavniška hala za potrebe Komunal­ nega servisa v Kopru. Delavci koprske DE so izvajali gradbena dela še v Pivki in Podgradu. ■ Direktor odhaja Naš dolgoletni direktor Dušan Barbič je s 1. 1. 1974 odšel na novo službeno mesto. Svoj priložnostni na­ govor ob svečani otvoritvi samskega doma podjetja pa je takole zaključil: »Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, pred­ vsem pa tistim, Id so v samoupravnih organih prispe­ vali svoj delež k temu, kar smo v preteklosti ustvarili in kar danes imamo. Nemalokrat smo stali pred navi­ dez nerešljivimi problemi, vendar lahko z zadovolj­ stvom ugotavljamo, da smo večino teh uspešno rešili, ostalo pa je še nekaj takih, bi ostajajo kot prva naloga nanovo izvoljenim predstavnikom samoupravnih orga­ nov. Gre za dosledno realizacijo ustavnih načel — torej za realizacijo novih družbenih in samoupravnih odno­ sov — pravic in dolžnosti, ki jih ustava daje neposred­ nim proizvajalcem. Ker s 1. januarjem 1974 odhajam na novo službeno dolžnost, dolgujem svojo zahvalo tudi najbliižjim stro­ kovnim sodelavcem za sodelovanje in pomoč pri oprav­ ljanju svojih nalog, saj bi brez njihove pomoči bilo uspešno opravljenih veliko manj nalog. Vsem vam in prek vas ostalim članom kolektiva pa želim veliko no­ vih delovnih zmag in uspehov v prepričanju, da boste novemu vodstvu in direktorju nudili vso pomoč, kot sem je bil osebno deležen od vas v šestnajstih letih svojega dela v vaši sredini.« IZ GRADISOVEGA VESTNIKA POVZEMAMO (januar 1974) ■ Litija — most končan Za svoj pretekli občinski praznik 22. december so Litij čani dobili nov most. Dobro leto po našem prvem obisku gradbišča v Li­ tiji, ko je nad Savo nedaleč od litijskega starega mostu stal le oder za benoto stroj, nismo mogli verjeti, da bo že čez leto dni tu povsem drugačna podoba. Kljub več­ kratnim začetnim težavam z naraslo Savo, ko je nekaj­ krat odnesla oder za benoto stroj, so se naši delavci v Litiji zelo potrudili. Most so končali do roka, le asfalt­ na dela so se nekoliko zavlekla, to pa zaradi zamude komunalnega podjetja iz Litije, ki je na mostu- polagalo vodovod. Toda za sam praznik je bilo yse nared, tako da je bil investitor povsem zadovoljen. Projekt za most je v celoti delo našega projektiv­ nega biroja. Most je dolg 122 m in širok 13 m. Kon­ strukcija je naosilna prosto ležeča brana, katero se­ stavljajo montažni prednapeti nosilci na razstoju 1,75 m ter prečniki v četrtinah razponov. Višinan konstrukcije s ploščo je 160 cm. Most ima dve krajni in tri vmesne podpore, med katerimi je raz- petina 30,5 m. Pri tem velja omeniti, da segajo nekateri piloti opornikov tudi do globine 19 m. Tudi cestni pri­ ključki so že gotovi, tako da se promet odvija povsem drugače kot pred praznikom. Vsekakor je to velika pri­ dobitev za celotno našo skupnost, ne samo za občane Litije. V podaljšku mosta pa se v elegantnem loku nad železniško progo razprostira litijski nadvoz. Nič manj pomemben kot most, predvsem za občane -in industrijo »onkraj« proge. - Most je končan, nadvoz bo tudi kmalu. Ostane le še zunanja ureditev in še eno prometno vozlišče v Slo­ veniji bo odstranjeno. ■ Pod Pohorjem gradimo hotel Poho-rje nas Gradisovce že pozna: tam imamo svoj počitniški dom, delali pa smo tudi hotel Bellevue ob gornji postaji žičnice. Sedaj smo se s svojimi stroji naselili ob spodnjo postajo, kjer raste nov hotel. Gra­ diti smo ga začeli v septembru 1973. Hotel bo B kategorije in bo imel 60—80 ležišč, v so­ bah s kopalnicami in stranišči. V samem objektu bo še snack bar, restavracija s kuhinjo, 4-stezno kegljišče in savne. Hotel bo 4-etažen in narejen v planinskem stilu, da s svojim izgledom ne bo motil okolice. S tem objek­ tom se pravzaprav začenja izgradnja turističnega cent­ ra na Pohorju. V drugi fazi gradnje je predvideno tudi letno kopališče in tenis igrišče. Investitor je hotel Tu­ rist iz Maribora. Objekt bo moral biti končan do 1. sep­ tembra 1974. Predračunska vrednost objekta je 13 mi­ lijonov din. ■ Objekt, ki ga čaka vsa Ljubljana »Tako veliko središče kot je Ljubljana, pa nobe­ nega zimskega kopališča!« je že marsikdo vzkliknil. Vendar pa le kaže, da bo kmalu drugače. V Tivoliju lahko že vidimo rebra bodočega bazena, ki sicer ne bo imel olimpijskih mer, vode za plavanje pa bo vseeno dovoilj. Ker pa bi bil samo en bazen premalo, so začeli graditi še enega na Ježici. Temu drugemu bomo posve­ tili malo več besed, saj ga gradi ljubljanska enota Gra­ disa. Investitor je Gostinsko podjetje Bežigrad. Mali bazen bo imel površino 32 m01 2, veliki pa bo dolg 25 m, širok pa 10,5 m. Razen obeh bazenov bo objekt imel pod svojo streho še prostor za počivanje, oblačilnice, graderobe, frizerski lokal, bife in kegljišče. Predračun za celoten objekt je bil 12 milijonov di­ narjev. Z gradnjo je ljubljanska gradbena enota začela junija 1973. končati pa morajo do konca letne sezone v letu 1974. ■ Na gradbišču Ekonomske fakultete gre vse po planu Vsa dela napredujejo tako, kot smo predvidevali. Malo se bojimo, da nam bo mraz povzročil težave, saj je gradnja takega značaja, da smo še vedno odvisni od vremena. Poleg mraza, ki je letos res krepko pritisnil, nas ovira še redukcija električnega toka. Zaenkrat ima­ mo narejeno pritličje in veliko predavalnico, pa tudi druge predavalnice bodo kmalu. Za ostale dele objekta so sedaj narejeni temelji. Dela na objektu so zelo zah­ tevna, saj načrt predvideva vse fasade v vidnem betonu, s čimer je povezano tudi izredno pazljivo opaževanje. V letu 1974 mora biti objekt končan do tretje faze, saj se bodo instalacijska dela začela že v maju. Celoten objekt bo končan do konca leta 1975, ven­ dar bodo študentje poslušali predavanja v novih pre­ davalnicah že v jeseni leta 1975. ■ Gradisove hale uspešno startale Že v letu 1972 je postalo jasno, da se je na področ­ ju montažnih hal v severvzhodni Sloveniji uspešno uveljavil ločni sistem hal. Temu sistemu se ni bilo mo­ goče upirati z Gradisovimi dotedanjimi sistemi pol- montažnih hal in sicer zaradi cen in hitrosti gradnje. Zato smo hitro razvili takšno halo, ki omogoča »•dvoransko zasnovo«, torej je brez klasičnih »ladij«, ki so v sodobni tehnologiji večkrat nezaželene. Izbran je bil osnovni razpon 6 m v vzdolžni in 15 m v prečni smeri nosilne konstrukcije ravne strehe, ki ima prečne in vzdolžne nosilce v isti višini ter razstoj steb­ rov 15 oziroma 12 m. Ker pa je nosilna konstrukcija ravne strehe (prednapeti in klasični nosilci, betonske ponve) precej draga, je bila izbrana kot cenejša vari­ anta še konstrukcija s paličnimi nosilci in »gama« le­ gami z enakimi osnovnimi razponi. V operativnem po­ gledu pa je hala polno montažna, tako da je mogoče delo na gradbišču čim bolj skrajšati. Tako smo torej v slabih dveh letih razvili in zgra­ dili 24.160 m2 hal. Tudi sama montaža ni odšla mimo nas brez sledov. Že takoj na začetku smo organizirali pokalkulacijsko službo, ki je spremljala kompletno delo na gradbišču in na obratih. Na osnovi izbranih podatkov smo lahko iz­ popolnjevali detajle, pritrditve, pomožne konstrukcije, obešalne naprave, opaže, armaturo, transport in podob­ no. Sedaj upamo trditi, da je sistem že tako izpopolnjen, da lahko izdelavo in montažo elementov prenesemo v serijsko produkcijo za celoten Gradis. V. V r i . ' . . GLASILO »KONSTRUKTORJA« (št. 9 — 12) 01 Sporazum o družbeni usmerjeni gradnji stano­ vanj v Mariboru so 27. XI. 1973 podpisali predstavniki občinske skupščine, samoupravne stanovanjske skupnosti, kreditne banke, zavoda za urbanizem, združene gradbene operative in združene komunalne operative. Sporazum obvezuje vse podpisnike na optimalno sodelovanje pri izgradnji 1575 stanovanj v 5 soseskah. ■ 1000 stanovanj leta 1974 Dejansko bomo v prihodnjem letu gradili 1050 sta­ novanj. Največ stanovanj bomo gradili v Mariboru, in sicer 668, v Ljubljani bosta v gradnji dve stolpnici s 302 stanovanjema, v jeseni pa bomo v Murski Soboti začeli graditi stanovanjski objekt z 80 stanovanji. V Mariboru bomo dokončali v prihodnjem letu 388 stanovanj, 280 pa jih bomo dogradili v letu 1975. V Ljubljani bomo do konca prihodnjega leta dokon­ čali prvo stolpnico s 151 stanovanji. ■ Naši v Ljubljani Na dveh straneh GLASILA KONSTRUKTORJA so v »besedi in sliki« prikazani vtisi in obenem informa­ cije z največjega stanovanjskega gradbišča STEP AN J- SKO NASELJE v Ljubljani, tako kot sta jih doživela in videla glavni direktor in glavni inženir gradbene proizvodnje, ko sta novembra 1973 obiskala to grad­ bišče, kjer gradi tudi »Konstruktor«. Skoda, da je v tej rubriki premalo prostora za ves sestavek, ki nudi prijetno in koristno branje. P Otvoritev postaje milice 29. novembra je bila svečana otvoritev novozgra­ jenega poslopja postaje milice. Poleg vidnih republi­ ških funkcionarjev so otvoritvi prisostovali predstav­ niki občinske skupščine, tajništva za notranje zadeve, predstavniki podjetij n številni občani. V govorih je bilo večkrat poudarjeno uspešno delo izvajalcev in projektantov, kar je vsekakor pohvala za naše podjetje. Svečano je prerezal trak ob vhodu v poslopje pod­ predsednik občinske skupščine Maribor inž. Vitja Rode. ■ Več kot eno milijardo za novo železokrivnico Nova železokrivnica, ki bo locirana v Studencih, bo opremljena z najbolj sodobnimi stroji za predelavo betonskega železa v armaturo. Strojna oprema je iz­ brana za sodobno tehnologijo predelave ČO 200, ČBR in Bi jekla. V zvezi s sklepom odbora za organizacijo in razvoj, da prevzame Konstruktor izgradnjo železokrivnice s ka­ paciteto 10.000 ton letne proizvodnje, smo organizirali strokovno potovanje k različnim proizvajalcem strojne opreme v tujino. Proizvodnja zahteva z ozirom na upo­ rabo štirih različnih vrst materiala različno opremo, ki pa jo proizvajajo različni proizvajalci. Tako ima opremo za gladko železo v kolobarjih (Ce 200) Guisto Giiani v Vidmu v Italiji, opremo za obdelavo rebrastega jekla in mrež v palicah imajo Krupp, Mueba in Peddinghaus v ZRN ter opremo za bi-jeMo VEG v Gradcu. Obiskali smo omenjene firme ter si ogledali strojno opremo v proizvodnji, razen tega pa smol se dogovorili o pogojih za dobavo strojev ter diskutirali o našem konceptu že­ lezokrivnice. Tako smo razčistili pojme o podobnih obratih in izkoristili nasvete, ki smo jih tam dobili. Delo nadaljujemo s tem, da pripravljamo projektno nalogo ter elektroinstalacije. IVAN KOČEVAR PREJEL KRAIGHERJEVO NAGRADO Med petimi nagrajenci, katerim je letos 4. januarja Gospodarska zbornica SR Slovenije podelila Kraigher­ jevo nagrado, je tudi IVAN HOČEVAR, glavni direktor Splošnega gradbenega podjetja PIONIR, Novo mesto. To visoko priznanje je prejel za trajnejše in izjemne dosežke pri vodenju te delovne organizacije, predsednik delavskega sveta pa je prevzel častno diplomo. Bogdan Melihar mnenje in kritika DEJAVNOST KOMISIJE ZA RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO SVETA ZA GRADBENIŠTVO IN IGM GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE 1. Dosedanje delo Razvojno-raziskovalna dejavnost komisije Sveta za gradbeništvo Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo administrativno in finančno vodi Biro gradbeništva, je v tem letu v glavnem zajemala realizacijo progra­ ma, ki je bil za to področje sprejet že leta 1971. Do sedaj je komisija imela 16 sej, na katerih je obravna­ vala dosežene rezultate in določala smernice za nadalj­ nje delo. Osnovne naloge, ki so bile in so še vedno predmet dela komisije, so naslednje: 1.1. Elektronska obdelava podatkov Na tem področju smo v gradbeništvu že precej sto­ rili v primerjavi z ustreznimi rezultati v drugih re­ publikah, pa tudi v drugih panogah pri nas. Vendar je to še vedno premalo, v primerjavi z najbolj razvitimi državami na svetu. Pri tem je treba ponovno pouda­ riti, da pri nas ni problem »hardware«, tj. razpoložlji­ ve strojne kapacitete, temveč je naš problem v po­ manjkanju »software«, to je programov, baziranih na ustrezni interni organizaciji poslovanja. Posamezna podjetja so sicer vložila pomembne napore v smeri re­ ševanja tega problema v lastnem področju, toda pri razširitvi teh izkušenj na celotno panogo se srečujemo s precejšnjimi težavami, deloma objektivnimi, pogosto pa tudi subjektivnimi, ki izvirajo iz ozko osebnih od­ nosov da uspehov, ki so jih dosegli drugi. Celo na ni­ voju grupacij je težko najti enotne rešitve posameznih problemov, na nivoju celotne panoge je to še težje. Pri tem smo ponovno priča velikega zaostajanja profesionalnih organizacij, katerih osnovna naloga naj bi bila pospeševanje razvoja gradbeništva, kamor ne­ dvomno spada vpeljava elektronske obdelave podatkov, ki pa na tem področju daleč zaostajajo za podjetji, če­ prav bi morale biti nosilci tega razvoja in inštruktorji podjetij. Tako pa v najboljšem prmeru po preteku ne­ kaj časa prevzamejo izkušnje nekaterih podjetij in jih potem bodisi v obliki seminarja ali posvetovanja sku­ šajo popularizirati, brez globljega posega v bistvo prob­ lema, ki je zelo zapleten in zahteva izredno natančno poznavanje organizacije in poslovanja podjetij in celot­ ne panoge v konkretnih pogojih naše gospodarske in družbenopolitične ureditve. Zato je razumljivo, da je komisija za razvojno-raziskovalno delo največ časa in tudi največ sredstev uporabila za reševanje problemov s področja elektronske obdelave podatkov, predvsem pa za izdelavo tistih skupnih osnov za vso panogo, na katerih bi lahko postopoma zgradili celotno konstruk­ cijo elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu. Konkretno: za obstoječe standardizirane opise del za visoke gradnje so bile izdelane nomenklature ma­ terialov. Povprečni normativi za te opise so tudi že iz­ delani. Sedaj vnašajo še zadnje popravke na podlagi poročil recenzentov, nakar bodo ti normativi preneseni na magnetne trakove elektronskih računalnikov. V izdelavi so standardizirani opisi za montažno- instalacijska dela, ki bodo gotovi v prvi polovici le­ tošnjega leta. Izdelan je program za izdelavo standar­ diziranih opisov za nizke gradnje, izdelan je tudi pro­ gram za računalniško izdelavo kalkulacij in predraču­ nov za gradbene objekte. Za vse te naloge, ki v marsičem predstavljajo pio­ nirsko delo in to ne samo v jugoslovanskem merilu, je na razpolago seveda premalo sredstev, predvsem pa premalo kadrov. Za reševanje številnih vprašanj elek­ tronske obdelave podatkov, ki so tesno povezani s spe­ cifično organizacijo naših podjetij v samoupravni družbi, kjer se novi problemi že odpirajo v zvezi z or­ ganizacijo TOZD, se ne moremo okoriščati s tujimi vzorci in izkušnjami, ne na zahodu ne na vzhodu, ker so to specifično naši problemi. Lažje je obdelovati vprašanja elektronske obdela­ ve podatkov na področjih, ki so več ali manj podobna v celotnem gradbenem svetu, kot so mrežno planiranje, statika in dinamika konstrukcij, projektiranje cest, hidravlika in podobno. Zato tukaj ne bi podrobneje ob­ ravnavali teh vprašanj. Pomembno je, da se zaveda­ mo, da bi za uspešno reševanje številnih naših speci­ fičnih problemov organizacije poslovanja potrebovali precej več sredstev, kot jih v te namene sedaj dajemo, predvsem bi morali imeti znatno več v ta namen po­ sebno izšolanih sposobnih kadrov. 1.2. Komercialno tehnični problemi Za uspešen razvoj podjetij gradbeništva, predvsem pa za osebne dohodke in življenjski standard več kot 50.000 delavcev, zaposlenih v gradbeništvu Slovenije, je izredno pomembno vprašanje pravilnega postavlja­ nja in pravilnega uveljavljanja cen gradbenih storitev. Letos smo se s povprečnim osebnim dohodkom v gradbeništvu po dolgoletnem prebivanju v spodnjem delu lestvice končno prebili do republiškega povprečja zaposlenih v gospodarstvu. To pomeni, da je polovica panog še vedno bolje plačana kot gradbeništvo, polovi­ ca pa slabše. Sedaj smo dobili podatke iz Sovjetske zveze, da so gradbeni delavci na samem vrhu plačilne lestvice in sicer na drugem, mestu. V ZDA in na Šved­ skem smo že prej vedeli, da je gradbeništvo najbolje plačana panoga v gospodarstvu. Če bi nam samoupravni sporazum dovoljeval, da osebne dohodke v gradbeništvu približamo temu nivo­ ju, ki velja tako za vzhod kot za zahod, potem bi tudi lanskoletna akumulacija gradbenih podjetij prišla v povprečni okvir akumulacije drugih panog. Po naročilu Mednarodne banke za razvoj v zvezi s pripravami za razpis licitacije za Babin kuk, kar bo največja investicija visoke gradnje v Jugoslaviji v pri­ hodnjih letih (ca 800 milijonov din), je svetovno znani institut M.D.A.*, specializiran za kalkulacije cen grad­ benih storitev v vsem svetu, izdelal obsežne primerjalne študije cen gradbenih storitev visoke gradnje v Jugo­ slaviji in Zahodni Evropi. V M.D.A. so ugotovili, da so v Jugoslaviji gradbene storitve najcenejše. Zanimivo je, da so nam najbližji Angleži, katerih cene so za 21 °/o višje in Italijani, ki so za 26°/o dražji, najdražji so pa Zahodni Nemci, katerih cene so za 77 °/o višje. Vmes se nahajajo cene v Franciji, Švici in Švedski, ki so jih tudi analizirali. Primerjava z zahodnimi državami, glede na njihovo plansko gospodarstvo, ni mogoča oz. ne daje prave slike razmerja cen. Kljub tem dejstvom posku­ šajo pri nas nekateri laiki ali kvazi strokovnjaki raz­ glašati, da so naše cene grdbenih storitev med najviš­ jimi v Evropi. Pri tem kot dokaz uporabijo kakšen, iz­ jemen primer nizke cene, kakršne imamo tudi mi, ki ga potem prikazujejo kot povprečje cen v dotični drža­ vi. Zal pa nikoli ne Slišimo, kakšno je razmerje cen proizvodov naše elektro ali avtomobilske industrije, v primerjavi z zahodno-evropskimi cenami. Reševanje pomembnega vprašanja cen gradbenih storitev v okviru našega gospodarstva in omogočanje bolj realnega vpogleda v ta problem našim družbeno­ političnim dejavnikom je naloga, ki ji je komisija za razvojno raziskovalno delo posvetila tudi dosti pozor­ nosti in časa. Izdelana je bila metodologija za uporabo drsne skale za gradbena dela. Na podlagi te metodologije Biro gradbeništva sedaj tekoče spremlja gibanje cen najpomembnejših gradbenih materialov, mehanizacije, transportov in osebnih dohodkov. Treba je še pripraviti * M.D.A. — Construction Cost Consultants, Arling­ ton, Virginia, USA. metodologijo za spremljanje cen za obrtniška dela, ki pa se večinoma nahajajo izven področja gradbeništva. Biro gradbeništva sedaj redno izdaja, cenik pov­ prečnih cen v gradbeništvu za nekaj sto postavk s po­ dročja visokih gradenj, s pomočjo katerega si vsi za­ interesirani dejavniki lahko ustvarijo realno sliko o gibanju cen v gradbeništvu Slovenije. 1.3. Informacijsko-dokumentacijska dejavnost O pomenu informacij za uspešen razvoj gospodar­ stva v sodobnem svetu je bilo že veliko povedanega. Zal smo v gradbeništvu na tem področju na slabšem kot na drugih področjih razvoja in raziskovanja. To predvsem zaradi tega, ker tudi v naših podjetjih, ki so ponekod pokazala veliko iniciative pri reševanju prob­ lemov razvoja zlasti elektronske obdelave, ne vidimo posebnega zanimanja za reševanje problema informa­ cij sko-dokumentacij ske dejavnosti. Res je tudi, da te­ ga problema podjetja ne morejo uspešno rešiti, če ni ustrezno organiziran in rešen na vrhu za celotno pa­ nogo. Nekatere institucije so smatrale, da rešujejo pro­ blem informacij s tem, da nabavljajo veliko število inozemskih strokovnih revij in jih vzorno zlagajo na svoje police. Pogosto razne institucije nabavljajo tiste revije, ki jih malokdo ali nihče ne bere. Problem je podoben kot pri elektronski obdelavi podatkov. Tako kot nabava stroja ne rešuje problema elektronske ob­ delave, tako tudi razpolaganje z obsežno primarno in sekundarno dokumentacijo ne rešuje problema infor­ macij. Za uspešno rešitev tega problema mora biti last­ nik dokumentacije sposoben med sto tisoč dokumentov najti najustreznejšo informacijo, koristnik pa mora biti sposoben svojo zahtevo najprej pravilno formuli­ rati in potem dobljeno informacijo ustrezno' izkoristiti. Zaenkrat še nismo uspešno rešili ne organizacije od­ dajnikov ne organizacijo prejemnikov informacij. Po številnih razpravah in obsežnih študijah smo se odločili, da organiziramo referalni center za gradbe­ ništvo pri Centralni tehnični knjižnici v Ljubljani. Ta odločitev je bila sprejeta, glede na vlogo, ki jo srednje­ ročni plan razvoja Slovenije določa Centralni tehnični knjižnici kot centralnemu informacijskemu tehničnemu centru, ki bo direktno povezan z drugimi takšnimi centri pri nas n v svetu, ob obsežnem koriščenju elek­ tronske računalniške tehnike. Referalni center naj bi v prvi fazi zbral podatke o razpoložljivih virih informacij pri nas in usmerjal ko­ ristnike k tem virom. Organizacija referalnega centra pri CTK je šele v začetni fazi, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, ki so potrebna ne samo za kadre, temveč tudi za pro­ store. Zato smatramo, da na tem področju še nismo do­ volj trdno krenili po izbrani poti, predvsem ker še ved­ no pričakujemo večje in aktivnejše poseganje Fakulte­ te za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na to pod­ ročje. 1.4. Ostale naloge Izmed ostalih nalog je treba še omeniti: — študijo o možnosti jamstvenega zavarovanja projektov in odgovornosti projetnih organizacij, ki je že izdelana in osvojena v jugoslovanskem merilu, — priročnik o racionalni uporabi opečnih izdelkov, ki je vsebinsko končan in je sedaj v fazi vnašanja pri­ pomb recenzentov in priprav za tisk, — študijo o komponibilnih standardnih merah, ki je bila že izdelana in posredovana podpisnicam po­ godbe. 2. Financiranje Kot je znano, financiranje razvoj no-raziskovalne dejavnosti v okviru komisije poteka na prostovoljni osnovi, s prispevki gospodarskih organizacij gradben ništva. Glede na že v letu 1970 postavljeni program razvojno-raziskovalnih nalog in aproksimativni pred­ račun stroškov teh nalog je bilo sprejeto načelo, da vse organizacije gradbeništva prispevajo enak odsto­ tek od svojega celotnega dohodka v višini.0,3 °/o. Na ta način naj bi zbrali 1,444.000 din. Pogodbe za financira­ nje razvojnoi-raziskovalne dejavnosti je podpisala ve­ lika večina organizacij gradbeništva, tako da je bila s temi pogodbami zagotovljena vsota 1,212.517 din. Od tega je bilo tudi dejansko vplačano 1,065.920 din, osta­ nek pa še dolguje nekaj podpisnic. S tem pogodbeno zagotovljenim zneskom so praktično pokriti vsi dose­ danji izdatki v višini 1,208.566 din. To pomeni, da za nadaljnjo razvojno-raziskovalno dejavnost zaenkrat ni pogodbeno zagotovljenih novih sredstev, kar pa ne po­ meni, da teh sredstev ne bi mogli zagotoviti s sklenit­ vijo novih pogodb. Če k temu še nismo pristopili, je razlog predvsem v tem, da prav sedaj oblikujemo nove prijeme pri financiranju razvojno-raziskovalne dejav­ nosti v naši družbi, od katerih bo odvisno tudi financi­ ranje te dejavnosti v okviru komisije za gradbeništvo. Trenutno še ne moremo povedati, ali bo sklenjen to­ zadevni samoupravni sporazum, ali pa bomo poslovali podobno kot doslej. Nujno pa je, da v bodoče zagotovi­ mo financiranje te dejavnosti od strani vseh gospodar­ skih organizacij gradbeništva brez izjeme, ker korišče­ nja rezultatov tega dela ni mogoče omejiti le na pod­ pisnike — sofinancerje. Dokončno stališče glede načina financiranja bo izoblikovano v kratkem, prav pa bi bilo, da gospodarske organizacije gradbeništva že sedaj zago­ tovijo sredstva za to dejavnost vsaj v dosedanji višini. 3. Bodoče delo Pri nadaljnjem delu bo treba najprej obdelovati področje elektronske obdelave podatkov in področje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, kjer smo le na začetku poti. Tudi tehnično komercialna vprašanja bo treba sproti_obravnavati v skladu z vsakokratno gospodarsko situacijo. Izmed konkretnih problemov zahtevajo naša podjetja izdelavo navodil za vidni be­ ton, za testiranje betonarn, za uporabo dodatkov be­ tona naše proizvodnje in še reševanje še nekaterih dru­ gih problemov. Iz ankete, ki jo je Biro gradbeništva organiziral oktobra letos, je razvidno, da večina organizacij grad­ beništva pozitivno ocenjuje dosedanjo dejavnost ko­ misije za razvojno-raziskovalno delo. Nekatera pod­ jetja celo zahtevajo okrepitev in razširitev te dejav­ nosti v dosedanji ali novi organizacijski obliki. Vedno bolj očitno postaja dejstvo, da naše gradbeništvo po­ trebuje strokovno organizacijo, ki bi lahko objektivno in kvalitetno raziskovala probleme, ki so pomembni za razvoj našega gradbeništva v celoti: projektiranja, iz­ vajanja in industrije gradbenega materiala. Organiza­ cijo, ki bi bila na ustreznem strokovnem nivoju in ki bi poglobljeno proučevala aktualne probleme gradbe­ ništva, izhajajoč iz konkretnih organizacijskih in ko­ mercialnih pogojev našega delovanja. Obstoječa ko­ misija bi verjetno lahko bila izhodišče za reševanje te­ ga problema. Ko je bilo junija t. 1. na skupnem sestanku zastop­ nikov Izvršnega sveta, Gospodarske zbornice in Razi­ skovalne skupnosti Slovenije obravnavano vprašanje, kako povezati raziskovanje z gospodarstvom', razisko­ valce s koristniki, je bilo ugotovljeno, da izmed vseh panog samo v gradbeništvu obstoji komisija, v kateri za isto mizo že 3 leta sedijo predstavniki raziskovalnih institucij, univerze in gospodarskih organizacij. Zastop­ niki zbornice so ocenili delovanje naše komisije kot uspešno in je bilo priporočeno zastopnikom drugih pa­ nog, da sledijo temu primeru. Sedaj se nahajamo v času, ko iščemo rešitve za številne naše družbeno-organizacijske probleme. Tak­ šen problem je tudi vprašanje učinkovitosti razvojno- raziskovalnega dela pri nas in v zvezi s tem iskanje ustreznih organizacijskih oblik delovanja in financi­ ranja tega področja. Nekateri nesporni mednarodni po­ kazatelji, kot so na primer število racionalizacij in pa­ tentov pri nas, kjer smo zadnji v Evropi, kažejo, da na tem področju pri nas ni vse v redu. Prispevek ki ga naša družba daje razvojno-raziskovalnemu delu, ni majhen, toda rezultati so očitno premajhni. Verjetno je sedaj prišel čas, ko bi bilo treba potegniti črto pod našim razvojno-raziskovalnim delom in ugotoviti, kaj je bilo dejansko doseženo in s kakšnimi sredstvi. Po­ trebno bi bilo izdelati »raziskavo raziskav«, katera bi ugotovila, kaj se je praktično zgodilo po tem, ko so bile posamezne raziskave izdelane in plačane. Po enem, dveh ai petih letih bi se moralo nekaj zgoditi, če so bile raziskave realno in strokovno zastavljene in so bile usmerjene na rešitev praktičnih problemov našega gospodarstva in naše družbe. Ne govorimo pri tem o nekaterih sicer maloštevilnih raziskavah, ki so po svoji vsebini usmerjene v iskanje pozitivnega ali negativ­ nega odgovora na določeno vprašanje. Večina razi­ skav ima drugačen namen: nuditi konkretne rešitve na­ ših problemov na poti k boljšemu in uspešnejšemu go- iz strokovnih revij in časopisov MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1973. St. 1 Dr. Ing. S. B e 1 č i č : Uticaj termomehaničkog režima hladnog valjanja traka od Al 99 5/AlMg' 2 na ani- zotropiju njihove zatezne čvrstoće. Str. 3—17, 13 sl., 2 tab. Ing. V. M u č i b a b i č, Ing. B. D a v i d o v i č : Prime- na ploča od drveta u gradjevinarstvu. Str. 18—24 Bibliografija. Str. 25—37 GRADJEVINAR — Zagreb, 1973. St. 9 Ing. H. K o l b : 1873—1973, Sto godina prometa na že­ ljezničkim prugama Zagreb—Rijeka i Pivka—Ri­ jeka. Str. 273—277, 4 sl. Ing. Z. Ž a g a r , doc. univ.: Sistem montažnih kon­ strukcija mostova — mogućnosti i lutanja. Str. 277 —283, 13 sl. Ing. Z. L i n a r i č , ml.: Praktična iskustva u izbijanju pokusne dionice tunela »Učka«. Str. 284—287, 2 sl. Kratke vijesti. Str. 287—289 Ing. V. M a j s t o r o v i č : S naših i inozemskih gradi­ lišta. Str. 289—291, 6 sl. Gradjevni materijal. Str. 291—296 Sajmovi i izložbe. Str. 297—299 Bibliografija. Str. 299 Iz Saveza gradjev. inž. i tehnika Hrvatske. Str. 300— 304 GRADJEVINAR — Zagreb 1973. St. 10 Mgr. Ing. T. B a so t o v : Projektiranje aseizmičkih konstrukcija — neka iskutva skopskog zemljotresa. Str. 305—311, 14 sl. Ing. B. P e z c e l : O odredjivanju i utjecaju stezanja i bubrenja prekonolidiranih glina na temelje ob­ jekata. Str. 311—316, 7 si. Ing. D. K o v a č e c : Osvrt na domet u stambenoj iz­ gradnji — Split 3. Str. 316—318, 1 si. Kratke vijesti. Str. 319—320 S naših i inozemskih gradilišta. Str. 321—322 Gradjevni materijali. Str. 322—324, 4. si. Gradjevna mehanizacija. Str. 324—326, 4. si. Kongresi i sastanci. Str. 326—330 Iz inozemskih časopisa. Str. 331—325 Iz Saveza gradjev. inž. i tehničara Hrvatske. Str. 325— 326 IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 12 Ing. Dj. M a t i č : Poslovno udruživanje u gradjevinar­ stvu. Str. 1—5, 5 si. Ing. M. L a n c o š : Savremena kompleksna organizaci­ ja stambene izgradnje. Str. 6—17, 9 si. spodarjenju in organizaciji naše družbe. Će se pokaže, da se pri takšni raziskavi praktično v nekaj letih ni ničesar zgodilo, potem je to dokaz, da raziskovalec svoje naloge ni uspešna opravil. Sedaj je čas, da vržemo na rešeto nekatere naše raziskovalne organizacije, da bi lahko ločili seme od plevela. Pri tem ni treba veliko pisanja in razglablja­ nja. Ves svet že danes ve, da tisti, ki ima kaj povedati, lahko vse pove na 5 straneh, tisti pa, ki nima kaj po­ vedati, tudi na 500 straneh ne bo ničesar povedal. To zlasti velja za gradbeništvo, ker naša osnovna naloga je ustvarjati. Čeprav nam nekateri očitajo, da gradimo predrago, prerazkošno, prepočasi, preslabo, čeprav slišimo zlasti pri nas več kritike kot priznanja, nam je lahko v za­ doščenje spoznanje, da vsi skupaj delujemo v panogi, ki je ena od najbolj ustvarjalnih, kar jih poznamo, ker graditi pomeni ustvarjati. Sergej Bubnov, dipl. inž. Ing. B. R a d a k :Projektovanje u uslovima izgradnje stanova za tržište. Str. 18—29, 16 sl. Prof. Ing. M. K r a s t a v č e v i č : Industrializacija gradjenja stambenih objekata. Str. 30—36, 7 sl. Ing. arh. J. M i š k o v i ć : Izrada investiciono-tehnične dokumentacije za izgradnju bloka 30 u Novom Beogradu. Str. 37—40, 3 sl., 2. tab. Ing. P. P e t r o v i č : Naselje »Konjarnik«. Str. 41—43, 8 sl. Ing. B K r a j č i n o v i č : Izgradnja naselja »Blok 45« i »Blok 70« u Novom Beogradu. Str. 44—52, 13 sl. Ing. V. B o d l o v i č :Stambeni blok 29 u Novom Beo­ gradu. Str. 53—58, 7 sl. Ing. arh. V. K o r d i č : Stambeno naselje severno od Medakovičeve ulice. Str. 59—63, 8. sl. Ing. arh. M. D j u k i č : Priprema izgradnje naselja »Banjica« u Beogradu. Str. 64—72, 9 sl. Deset godina rada P. u. Impros. Str. 73—86 Oglasi organizacija. Str. 87—99 JUS — STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 11 Ing. B. C e r o v a c : Snaga medjunarodne elektroteh­ ničke komisije IEC. Str. 309—322, 14 sl. tabele (pre­ poruke i standardi) Predloži standarda za javnu diskusiju. Str. 333—335 Anotacije predloga jugosl. standarda. Str. 336—337 Novi objavljeni jugosl. standardi/Sl. list SFRJ br. 37/ 73, 39/73 i 40/73). Str. 338—340 Medjunarodna standardizacija. Str. 341—348 Primljena dokumentacija. Str. 343—348 Kalendar zasedanja organa ISO : IEC (od dec. 73 do juna 74). Str. 349—351 Informacije ISO. Str. 352 Pregled primljenih važnijih inostranih standarda. Str. 353—354 DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1973. Št. 245 ILG — 542 Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja jula 1973. godine, 4. str. ILG — 543 Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja jula 1973. godine, 4. str. ILG — 544 Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja avgusta 1973. godine, 4. str. ILG — 545 Proizvodnja u industriji gradjevinskog ma­ terijala do kraja avgusta 1973. godine, 4. str. ILG — 546 Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u junu 1973 godine, 2. str. ILG — 547 Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima u julu 1973. godine, 2. str. ILG — 1255 Primena ekonomsko-matematskih meto­ da u gradjevinarstvu (autor V. Novakovič), 80. str. KIG — 148 Klasificirani indikatori za grad j e vinarstvo (od r. h. 615 do r. h. 645 — prikazi članaka iz stra­ nih stručnih časopisa), 8 str. TKD — 234 Prosečna prodajna cena proizvodjača gra- djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u avgustu 1973. godine, 10 str. TKD — 235 Prosečna prodajna cena proizvodjača gra- djevinskog materijala za teritoriju SFRJ u sep­ tembru 1971, 1972 i 1973 godine, 10 str. MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd 1973. St. 2 Ing. J. P e t r o v s k i , Ing. D. J u r k o v s k i : Dinamič­ ne osobine konstrukcija pri ispitivanju prinudnim vibracijama na objektima u prirodnoj veličini. Str. 3—12, 10 sl. Ing. Ž. M i l a d i n o v i č : Kontrola kvaliteta betona prema novom pravilniku o tehničnim merama i uslovima za beton i armirani beton. Str. 13—17 Iz Saveza Jugosl. laboratorija. Str. 18—27 Iz Jugosl. društva za mehaniku stena i podzemne ra­ dove. Str. 27—30 Kongresi — Savetovanja — Simpozijumu — Kolokvi- jumi. Str. 30—31 MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd 1973. St. 3 Ing. B. C i v i d i n i , Ing. E. M i k l a v č i č : Ispitivanje mogučnosti jačanja i saniranja armirano-betionskih nosača primjenom umjetnih smola za lepljenje armature. Str. 3—7, 2. sl. 1 tab. Mgr. Ing. A. S p a s o v, doc. univ.: Spektralna analiza konstrukcija u slučaju nedostataka instrumental­ nih podataka stvarnih zemljotresa. Str. 8—16, 12 sl. Ing. D. B e r i s a v l j e v i ć : Statička ocena kvaliteta u zavisnotsi od dva i više parametra. Str. 17—20, 2 tab. Mgr. Ing. V. L a z i č , asist, univ.: Izvijanje štapa viso- koetalstičnog materijala. Str. 21—25, 2. sl. Bibliografija. Str. 26—32 MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd 1973. St. 4 D. L a z a r e v i č , M. I v k o v i č , M. A č i č, Ž. P r a - š č e v i č : Vremenska raspodela pod dejstvom na­ ponskog stinjavanja betona. Str. 3—14, 15 sl., 1 tab. Ing. M. L a n g o v i č : Stabilizacija šljake postupkom injektiranja ispod temeljnih stopa na objektima željezare »Zenica«. Str. 15—21, 9 sl. Iz Saveza Jugosl. laboratorija za istraživanje materi­ jala i konstrukcija. Str. 22 Iz Jugosl. komiteta za visoke brane. Str. 23—27 NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 12 Ing. J. K r š u 1 : Primjena ultrazvuka u kontroli sa­ niranih betonskih zidova. Str. 265—268, 4 sl. Prof. Ing. D. J e v t i č , Ing. P. P a n t i č : O osobinama armiranog keramzit-betona. Str. 209—274, 10 sl. Prof. Ing. L. Š i m o v , Mgr. Ing. D. I v a n o v : Ekspe­ rimentalni rezultati ispitivanja drumskih mostova i predloži za tretman. Str 275—279, 4 sl., 5 tab. Iz inostrane prakse. Str. 279—284, 2 sl. Društvene vesti. Str. 284—287 Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Str. 287—239 U istom broju Tehnike: Dr. Ing. D. B o d r o ž i č : Tran­ sfer tehnologije u zemljama u razvoju. Tehnika 12/ 1973, str. 273—277 inž. A . S. VODOGRADBENI LABORATORIJ V LJUBLJANI RAZISKOVALNI ZAVOD IZ PODROČIJ HIDROTEHNIKE Pri raziskovalnem delu uporablja hidravlične in matematične modele. Hidravlične modele gradi na skupno 2280 m2 pokrite in ca. 5400 m2 zunanje eksperimentalne površine, ki ju oskrbuje z desetimi črpalka­ mi s skupno kapaciteto 842 l/sek. Za posebne preiskave razpolaga z valovnim strojem, z 12 m dolgo nihalno ploščo, posebno kavitacijsko in posebno abrazijsko eksperimentalno instalacijo in štirimi steklenimi kanali. Pri matematičnih modelih uporablja računalnik RRC Cyber 72-CDC-6600 in lastni namizni stroj Hewlett-Packard. Laboratorij se ukvarja z naslednjimi deli s področja hidrotehnike: — raziskuje hidravlična vprašanja, ki se pojavljajo pri: hidrotehničnih objektih, regulacijah vodotokov, melioracijah in navodnjavanju, hidromehanski opremi, morskih objektih in valovanju, kanalizacijah, čiščenju odpadnih voda, — študira probleme prodonosnosti vodotokov — raziskuje odpornost materiala proti kavitaciji in abraziji (beton, kamen, umetne smole), — opravlja meritve za industrijo, ki razvija in izdeluje izdelke, potrebne pri hidrotehničnih delih, — svetuje in sodeluje pri posebnih hidravličnih meritvah na terenu, — izvaja študije posebnih hidravličnih problemov, — daje pomoč z nasveti s področja svoje dejavnosti, — opravlja ekspertize, — daje izvedenska mnenja, — pomaga pri vzgoji tehničnega naraščaja, — omogoča znanstveno in raziskovalno delo članom hidrotehničnega odseka Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lete XV 2 Serije: RAZISKAVE FEBRUAR 1974 Metode opazovanja visokih jezov v SR Sloveniji (Nadaljevanje) 5.0 Podlaga in boki Stabilnost visokega jezu je neposredno odvisna od razmer v kontaktu med konstrukcijo in tlemi, to je v podlagi in hribini ob objektu, to je na bokih. Defor­ macije in druge spremembe, ki se pojavljajo na hidro- tehničnih objektih, so običajno rezultat dolgotrajnega delovanja različnih vplivov, katerih veliko število in istočasno nastopanje praktično onemogoča določitev ne­ posrednih zvez med posameznim vzrokom in njegovo posledico. Sile, ki nastopajo v podlagi, ne smejo pre­ seči vrednosti, ki jih dopuščajo inženirsko-geološke in geomehanske ali geotehnlčne karakteristike tal in me­ hanske lastnosti vgrajenih materialov. Te vrednosti pa niso konstantne in se v teku časa spreminjajo in to predvsem zaradi stalnega prilagajanja objekta in tal pogojem obratovanja in drugim vplivom. Naloga opa­ zovanja podlage in bokov je spremljati spremembe ti­ stih geotehničnih, fizikalnih in mehanskih parametrov (vzgon, mehanske lastnosti tal in vgrajenih materialov, gibanje podzemnih in precejnih voda itd.), ki so po­ trebni za oceno varnosti ali stabilnostno analizo ob­ jekta v nekem izbranem trenutku. V bistvu so spremembe mehanskih lastnosti trdnih materialov (hribine, betoni itd.) proporcionalne spre­ membam poroznosti in razpokanosti. Pod hidrotehnič- nimi objekti in ob njih se poroznost in razpokanost hribin in betona razmeroma hitro spreminjata. Vzrok tega spreminjanja so predvsem lokalni lomi s številni­ mi drobnimi razpokami, ki nastopajo kot posledica lo­ kalnih preobremenitev in izpiranja zaradi kemičnega in mehanskega delovanja pronicajočih ali precejajočih se voda. Pronicanja voda skozi podlago in boke visokih jezov praktično ni mogoče popolnoma in trajno prepre­ čiti. Intenziteta tega pronicanja je rezultat skupnega delovanja zunanjih vplivov (hidrostatiični gradient, agresivnost vode, vibracije, lokalni lomi itd.) in elemen­ tov protifiltracijske zaščite (hidroizolacije, drenaže, injekcijske zavese, tesnilni zidovi itd.), ki so sestavni deli objekta. Sprememba v velikosti enega od zunanjih vplivov ali v kvaliteti oziroma delovanju enega od ele­ mentov protifiltracijske zaščite nujno povzroči spre­ membo v delovanju ostalih elementov in vpliva na pa­ rametre pomembne za stabilnost objekta. V V poroznem ali razpokanem materialu se voda pod vplivom gravitacije giblje od mesta z višjim k mestu z nižjim hidrostatičnim pritiskom. Pretočne količine so odvisne od pogojev napajanja in dreniranja (diferenčni hidrostatiični pritiski med posameznimi točkami), tem­ perature (viskoznost vode), načina pretakanja (laminar- no, turbulentno in razne prehodne oblike), ki je odvisen od oblike in velikosti pretočnih poti (pore, razpoke, kanali) in propustnosti materiala. Za neke določene po­ goje definira propustnost danega materiala filtracijska hitrost, tj. namišljena hitrost, ki bi jo imela skozi opa­ zovani prerez dejansko precejena voda, če bi bil ta prerez v celoti za vodo propusten. Poljuben, dovolj ve­ lik prerez, skozi katerega filtracija poteka, pa je se­ stavljen pretežno iz kompaktnega materiala in le iz malo praznin, od katerih pa so le pretočne (kanali, raz­ poke) propustne za vodo. Filtracijska hitrost je tako pri istih pogojih pretakanja nižja od resnične hitrosti pre­ cejajoče se vode in iz definicije izhaja, da je: v n A = c A oziroma c kjer je: v — resnična hitrost, n — efektivna ali pretočna hitrost, A — opazovani prerez c — filtracijska hitrost Pri istih pogojih določena filtracijska (c) in efek­ tivna (n) hitrost precejajoče se vode sta torej neposred­ no merilo efektivne oz. pretočne poroznosti. V terenskih pogojih opazovanja je z zadostno natančnostjo običajno določljiva le filtracijska hitrost. S poenostavitvijo, da je efektivna hitrost precejajoče se vode na dani poti odvisna le od razlike hidrostatičnih pritiskov oziroma hidravličnega gradienta in neodvisna od površine (pre­ seka) pretočnih poti, kar velja le za idealne tekočine, je pri istih pogojih sprememba filtracijske hitrosti ne­ posredno proporcialna spremembi poroznosti po rela­ ciji: m ci n0 ~ c« kjer je: co — filtracijska hitrost, določena pri osnovnih meritvah no — filtracijski hitrosti co ustrezna pretočna po­ roznost ci ■— filtracijska hitrost, določena pri kontrolnih meritvah ni — filtracijski hitrosti Ci ustrezna pretočna po­ roznost. Pogoji, ki določajo filtracijsko hitrost, se med dve­ ma opazovanjema lahko spremene in je tako vsakokrat izmerjeno filtracijsko hitrost potrebno prevesti na iste pogoje ali pa iz nje določiti koeficient propustnosti, ki je po Darcyjevem zakonu: kjer je: c — izmerjena filtracijska hitrost i — hidravlični gradient v času merjenja. Za material dane pretočne poroznosti je koeficient propustnosti konstanten in predstavlja filtracijsko hit­ rost za hidravlični gradient i = 1. Sam hidravlični gra­ dient pa je razmerje hidravlične višine oz. razlike pri­ tiskov na vstopnem in izstopnem mestu filtracijske poti in najkrajše razdalje med tema dvema mestoma, to je: h kjer je: h — razlika pritiska med vstopnim in izstopnim mestom, v m vodnega stebra 1 — najkrajša razdalja med vstopnim in izstopnim mestom. Drug važen pokazatelj sprememb v podlagi je tem­ peratura. S primerjavo temperatur na posameznih me­ stih v podlagi in bokih visokega jezu s temperaturo zgornje vode, je možno sklepati na intenziteto preta­ kanja pronicajočih voda in nastajanje eventualnih no­ vih vodnih poti V povezavi s piezometričnimi pritiski dajejo temperaturna opazovanja možnost natančnejše analize razmer v hribini pod in ob objektu, saj nizki piezometrični pritiski na nekem opazovalnem mestu in naglo sledenje temperature temperaturnim spremem­ bam zgornje vode dokazujejo močne pretoke in s tem slabo kvaliteto sredine, v kateri opazovanja potekajo. S podatkih o piezometričnih pritiskih, filtracijskih hitrosti precejajočih se voda in o temperaturah na po­ sameznih mestih visokega jezu je torej možno anali­ zirati stanje v podlagi in bokih ter spremljati .nastaja­ joče spremembe. Na že obstoječih objektih je za mer­ jenje teh parametrov potrebno izdelati taka opazovalna mesta, da se te meritve lahko ob poljubnem času izva­ jajo in da se ob pripravi teh mest pridobijo vzorci za laboratorijske določitve osnovnih karakteristik na­ stopajočih materialov in sovisnosti med fizdkalno-me- hanskimi lastnostmi in poroznostjo oz. propustnostjo. Opazovalna mesta so izdelana z vrtanjem in se gle­ de na opazovani del objekta dele v kontaktne in bočne opazovalne vrtine. Kontaktne vrtine gredo skozi ob­ jekt (običajno iz kontrolnega hodnika in drugih nizko- ležečih vendar stalno dostopnih prostorov) do kontakta s temeljnimi tlemi in 1 do 2 m v ta tla. Bočne vrtine so situirane na bokih objekta za injekcijska zaveso ali drugim protifiltracijskim elementom in potekajo do dna tega elementa ali pa vsaj do globine temeljev ob­ jekta. Vrtanje je bilo za vsa opazovalna mesta izvede­ no tako, da se je pridobilo čim več za laboratorijske preiskave primernih vzorcev. Kontaktne opazovane vrtine so opremljene tako, da je v njih možno meriti piezometrični pritisk, tempera­ turo, vodopropustnost in filtracijsko hitrost ter da jih je možno obnavljati. Vsa opazovanja v teh vrtinah po­ tekajo v kontaktnem delu (sl. 8a) kjer je zato ostenje prosto ali po potrebi obloženo s propustno oblogo. Osta­ li del vrtine je vodotesno zaprt, na vrhu pa je vstavljen paker z odprtinami za kable za daljinsko odčitavanje temperature in piezometričnega pritiska. Bočne opazovalne vrtine potekajo običajno skozi nasipni material v neporušena tla in je v njih možno meriti temperaturo, nivo precejnih voda in filtracijsko hitrost. Te vrtine so po celotni dolžini (sl. 8b), razen prvega metra v zgornjem delu, zaščitene s filtrsko ko­ lono iz perforiranih azbestno-cementnih cevi s prilep­ ljeno peščeno oblogo (filtri »Bistral s?s 60/115 mm«, In­ dustrija cementa in azbest-cementa, Salonit Anhovo). Filtracijsko hitrost, kot bistven pokazatelj stanja v podlagi in bokih visokih jezov, je v opisanih opazo­ valnih mestih možno meriti po metodi vodopropustno- sti (VDP) ali po metodi dekoncentracije. Meritve po metodi vodopropustnosti (VDP) se iz­ vajajo s podpritiskom, torej pri spremenjenih pogojih, in dobljeni rezultati predstavljajo povprečno vrednost celotnega opazovanega odseka vrtine. Merjeni odsek mora biti preiskan pri najmanj treh različnih pritiskih tako, da dobimo sovisnost med pretočno količino in pritiskom in iz teh sovisnosti vrednost VDP (1, min, m, atm) to je količine vode, ki v eni minuti in pri nad- pritisku 1 atm steče skozi ostenje vrtine na dolžini 1 m. Z upoštevanjem oboda vrtine oz. filtracijskega prereza je s to meritvijo določena tudi filtracijska hitrost za pogoje VDP: c v d p = -------T c m /s e k6 jr d kjer je: q (ili/min, m, atn) — vodopropustnost v opazova­ nem odseku d (cm) — premer vrtine v opazovani etaži. Sl. 7. V zorci betona in lapornatega g linovca iz vrtine B-4 na HE M ariborski otok Sl. 8. Oprem a vrtin za opazovanje podlage (a) in b ok ov (b) 1 — zasun, 2 — zaščitna kapa, 3 — pritrdilna m atica, 4 — matica za napenjanje pakra, 5 — beton, 6 — paker, 7 — zainjektiran p ro ­ stor, 8 — zaščitna cev, 9 — spojka tilterskih cevi, 10 — filtrske cevi b Po relacijah za določanje koeficienta propustnosti hribin z nalivalnimi preizkusi je možno tudi iz VDP določiti ta koeficient m po eni od teh enačb ta maša: -5S-1f - L2 n ht \ r Piz Za pogoje VDP z q 1/min, m, atm in premerom vrtine d mm v opazovanem delu je: Določanje filtracijske hitrosti po metodi dekoncen­ tracije se izvaja pri neizpremenjenih pogojih in je možno v celotnem odseku vrtine s talno oz. pronica­ jočo vodo. Za te meritve je potrebno vodo v opazovani vrtini označiti s snovjo, ki je sicer v njej ni in potem kot posledico odplavljanja meriti zmanjševanje kon­ centracije te dodatne snovi. Pri uporabi radioaktivnih izotopov kot označevalcev je hitrost padanja aktivnosti proporcionalna koncentraciji izotopa in pretaka vode na opazovanem mestu tako, da je: Q:_ = — . 10'1 cm3/sek 60 ht = 102 cm d r = — . 10_1 cm 2 Piz = 103 cm HaO in koeficient propustnosti: 120jt oziroma dA A d t vo cF 2,3 v0 kjer je: A, A0 — aktivnost označene vode na opazovanem mestu v času t in t = 0 c — filtracijska hitrost pri pogojih merjenja vo — volumen aktivirane vode F — presek po katerem doteka oz. odteka voda. Sl. 9 F iltracijske hitrosti izm erjene p o m etodi dekoncentracije v vrtinah B-2 in B-3 na HE Vuhred 1 — m eritev dne 7. 6. 1971, 2 — m eritev dne 15. 10. 1971, 3 — m eritev dne 12. 12. 1972, 4 — m eritev dne 29. 5. 1973 Z upoštevanjem hidravličnega gradienta, ki ga je možno določiti iz meritev piezometričnih pritiskov in razdalj med posameznimi opazovalnimi mesti, je iz fil­ tracijske hitrosti, določene po metodi dekoncentracije, možno določiti po Darcyjevem zakonu tudi koeficient propustnosti. Na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani je bila razvita in izdelana posebna naprava za dviganje merilne sonde in zvezni zapis koncentra­ cije, kar omogoča določitev filtracijske hitrosti na vsa­ kem horizontalnem prerezu na opazovalni vrtini. N posameznem visokem jezu so vrtine za opazo­ vanje podlage in bokov razporejene tako, da: — so opazovani vsi bistveni deli; — je na karakterističnih profilih več opazovalnih mest; — je skupno število opazovalnih mest zadostno za določitev verjetnih srednjih vrednosti posameznih pa­ rametrov; — je izvajanje opazovanj možno ob poljubnem času in da ne moti delovanja objekta. Število opazovalnih vrtin na posameznem objektu je odvisno od tlorisa objekta oz. od velikosti stične površine s temeljnimi tlemi, dolžina pa predvsem od možnosti izvedbe teh vrtin iz spodnjih delov objekta, tj. od lege kontrolnih hodnikov, galerij, jaškov itd. Število in dolžina opazovalnih vrtin, izvrtanih pri vzpo­ stavitvi sistema opazovanja, sta za posamezni jez po­ dani v naslednji tabeli: (Se nadaljuje) Jože B oštjančič, dipl. inž. Vida K oprivec, dipl. inž. V inko Koren, dipl. inž. proizvodno prodajni program sedež podjetja predstavništva azbestcementne valovite in ravne strešne plošče za pokrivanje streh azbestcementne valovite in ravne gradbene plošče za oblaganje fasad, sten, stropov, montažne elemente azbestcementne kanalizacijske cevi za hišno kanalizacijo azbestcementne ventilacijske cevi za instalacije po sistemu posameznih in zbirnih jaškov azbestcementni jaški za odmetavanje smeti avtoklavirane azbestcementne tlačne cevi za vodo­ vode in namakalne sisteme avtoklavirane azbestcementne cevi in filtri BistraiR za vodnjake avtoklavirane azbestcementne cevi za cestno in podvodno kanalizacijo avtoklavirane azbestcementne cevi za kabelsko kanalizacijo keramična glina Gkp in plastična ognjestalna glina Gpp za keramično industrijo kremenovi peski G-10, G-20 in G-30 za gradbeništvo in livarstvo cementi PC 25 z 450, PC 550, M 80 z 350 ÄHOIRDDTI M 0 IHKSW© industrija gradbenega materiala, anhovo n. sol. o. 65210 Anhovo, Jugoslavija poštni predal: 21 telefon: (065) 78 030 telegram: salonit anhovo telex: 34 329 yu anhovo Beograd, Generala Ždanova 33 Sarajevo, Ulica J NA 47 Skopje, Ivo Lola-Ribar 4/III Titograd, Južni bulevar 10 Zagreb, Trpimirova 25/I R U D A R S K O - M E T A L U R Š K I K O M B I N A T - Z E N I C A P R O I Z V O D N I P R O G R A M ŽELEZOVA RUDA BELO ŽELEZO SIVO SUROVO ŽELEZO VALJANI PROIZVODI Profili (nosilci in vogalniki) Paličasto jeklo Betonsko jeklo (gladko in rebrasto) Železniške tirnice Tirnični pribor Kolesa, obroči in prstani Valjana žica KOVANI PROIZVODI Paličasti odkovki (obdelani in neobde­ lani) Osi za tirnična vozila LITI PROIZVODI Vodovodne cevi Fazonski odlivki Lite armature Metalurški in strojni liv RMK-ZEHICA PROIZVODI IZ VLEČENE ŽICE Vlečena žica raznih dimenzij in kvalitet Žeblji Žična platna, pletiva in mreže Zavarjene armaturne mreže Rešetkasti nosilci Valovite vzmeti Hladno valjani trakovi Bodeča žica Jekleni kord Proizvodi iz plastificirane žice Razklepni mehanizmi za pohištvo VIJAČNI PROIZVODI Vijaki Matice Zakovice VERIGE POLJEDELSKE PRIPRAVE IN STROJI ELEKTRODE METALNA GALANTERIJA Telefon: 072/21 244; telegram: RMK- ZENICA; telex: YU-RMKZ 43-129; pošt­ ni predal: 141 Progres-Beograd — generalni zastop­ nik za zunanjo trgovino RMK-Zenica rifusi 66 gradbena mrežica (Armatura za IZOLIT plošče) Lastnost vseh snovi je, da s spreminjajočo se temperaturo spreminjajo svoje dimenzije. Materiali z majhno gostoto pa spreminjajo svoje dimenzije tudi s spreminjajočo se vlažnostjo. Vse to velja tudi za gradbene materiale, posebno še za toplotno izo- lativne snovi, ki so podvržene tem spremembam v taki meri, da lahko ob nepravilni vgraditvi negativno vplivajo na namen, za katerega smo jih uporabili. IZOLIT — lahka gradbena plošča iz lesne volne In cementa je s svojo specifično težo med 0,4 do 0,5 kp/i eden izmed boljših toplotnih izolativnih ma­ terialov v gradbeništvu. Ker jo v večini primerov vgrajujejo tako, da se ob vgraditvi navlaži (omet), kasneje pa osuši, pride v teh fazah do določenih manjših dimenzijskih ni­ hanj. Ta nihanja pa moramo s pravilno vgraditvijo, posebno na stikih plošč, eliminirati. V ta namen je izdelana gradbena mrežica »rifusi«, ki nam zagotavlja, da ne bo prišlo do razpok, če bomo stike armirali. »RIFUSI« mrežica je zvarjena iz vzdolžnih, meh­ kih, pocinkanih žic in prečnih jeklenih sponk, ki so na koncu zakrivljene. Mrežico napnemo nad stikom med ploščami ter s primernim kovinskim gladilom zaderemo zobce v ploščo, na ta način stik armiramo. Mrežica je poceni, delo z njo je pa lahko in eno­ stavno ter ne predstavlja bistvenih stroškov mon­ taže. Vgrajevanje mrežice je razvidno iz slike. Izolit plošče vgrajujemo vodoravno z daljšo stra­ nico, stiki naj se izmenjujejo, vsi pa naj bodo armi­ rani z mrežico »rifusi«. Na ta način smo pripravili dobro podlago za razne vrste ometov. Mrežico »RIFUSI«, prospekte in strokovna na­ vodila vam nudi gramex ljubljana, kurilniška 10 NOVI PROIZVOD STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Zgibni nakladalnik n 800 Sodobno zasnovan zgibni nakladalnik n 800 je nov stroj v programu, s katerim Strojna tovarna Trbovlje uresničuje želje jugoslovanskih uporabnikov tovrstnih strojev. Poleg zelo dobrih delovnih sposobnosti je očitna prednost tudi vgradnja domačih elementov. Učinek stroja je izjemen pri delu v separacijah, kam­ nolomih, izkopih, gozdarskih in komunalnih storitvah glede na naslednje tehnične prednosti: —• izredno okreten zaradi zgibne šasije, — velike potisne sile, — pretikanje prestav pod obremenitvijo (Power Schift), — pogon na obe osi. Nekateri tehnični podatki za nakladalnik n 800: Nakladalne sposobnosti: — volumen lopate 0,8— 1 m3 — potisna sila 5500 kp — čas dviga lopate 5,6 sek Motor: — F4L — 514 — N = 66 KS (po DIN) Menjalnik: — ZF tip: 4 PW — 18 HI — hidrodinamični »Powerschift« 1. hitrost miin 0— 5,9 km/h 2. hitrost min 0—11,7 km/h 3. hitrost min 0—29 km/h 4. hitrost maks. (0—46,5 km/h) po želji kupca Zavore: — hidravlične z zračnim servo ojačevalcem gume Continental 18—20 e 58/1 Zgib šasije: levo 36°; desno 36° Obračalni polmer preko zunj. roba koles 4,6 m Obračalni polmer preko zoba lopate 4,9 m Električna instalacija: — napetost 12 V — akumulator 2 X 135 Ah — paralelno — n = 1800vrt/min Teža ca. 7 ton ODLOČITE SE ZA NAKUP NAKLADALNIKA N 800 IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA JE STROJ SODOBEN IN EKONOMIČEN STROJNA TOVARNA TRBOVLJE Trbovlje - Jugoslavija Teletom osi / »21992 Telegram: STROJ, Trbovlje Telex: YU STT EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM aSsSIllS Dragi kolegi, gradbinci, investitorji, projektanti Da vam olajšamo iskanje iin vas rešimo prenekaterih skrbi, vas nameravamo sproti obveščati o novite­ tah našega razširjenega poslovanja. Nudimo vam bogat asortiman reproma- teriala, opravljamo pa tudi specialna de'la pri: — projektiranju, — vodenju objektov in — opremi. Dejavnost, ki vam jo pred­ stavljamo, je a) specializirana prodaja repromateriala in sicer: — keramičnih ploščic do­ mače proizvodnje in uvoznih, — vseh tehničnih stekel, sten liz kaljenega stek­ la, plastičnih kupol, ogledal, steklenih pri­ zem itd. b) prevzemanje in izvaja­ nje doma in v tujini — keramičarskih in — zasteklitvenih del. Poleg tega izvajamo opre­ mo hotelov s hotelskim porcelanom renomiranih evropskih firm, jedilnim priborom in steklenino. S tem vam je nudena za­ ključena celota sodelova­ nja pri 'izgradnji in opremi predvsem hotelskih objek­ tov in poslovnih stavb, de- tajlneje pa se bomo pred­ stavili v naslednjih števil­ kah. Za eventualne tehnične in komercialne informacije se 'izvolite obrniti na nas in radi vam bomo ustregli. Proizvodna hala tovarne »ISTOK« v Mirnu SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA TOZD »ABK« NOVA GORICA PROIZVAJA ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE ZA INDUSTRIJO, OBRT, KMETIJSTVO, ŠPORT. . . PREDSTAVNIŠTVA: Nova Gorica, Erjavčeva ul. 19 tel. 22 711 Ljubljana, Celovška c. 149/b tel. 59 583 Novo mesto, Kettejev drev. 37 tel. ^21 826 Maribor, Industrijska ulica 13 tel. 22 571 Zagreb, Trpimirova ul. 25 tel. 410 523 Rijeka, Istarska ul. 6 tel. 33 011