tou do
Kmetijſke in rokodelſke novize
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 20.
V ſrédo 15. Velikitravna.
1844.
 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Spomladanjske misli.
V
esna cvetje seje 1)
Po gorah, pušavah;
Vesna drevje kiti 2)
Z listjem po dobravah:
Kliče z zemlje krila
Bitja opočila.
Ko se beli dan zaznava,
K delu gre vse kar živi;
Naglo travnik, hrib, dobrava
U živaljih mergoli:
Vsaka stvar si persadeva
K čimur stvarnik ji veleva.
Zdaj ravnice zelenite,
Vetrič voljni ko pihlja;
Vinske terte zdaj berstite,
Ko vam rosa perst rahlja;
Zdaj naj rožice migljajo ,
Ki živlenje spet imajo.
Čuj! kak slavič sladko poje,
K delu sledno stvar budi ;
Prepelica glase soje
Po livadicah glasi: 1)
Prostor velk' obzora vsega 2
Od veselja se razlega.
Kmal se sonce v veličavi
Iz zad hriba pomoli ,
Sledno stvar lepó pozdravi,
V nji svitlo se zabliši;
Drobni biser rose, zalo 3)
Vsak je soncu ogledalo.)
Preproga j' čez svet prestlana 5)
Ki se v barvah lesketá,
S ktermi križem je pretkana
Po vsih stranih od svetá;
Bolj so sonca vanjo vpeti
Zlati žari, bolj se sveti.
Vesna cvetje seje
Po gorah, pušavah;
Vesna drevje kiti
S listjem po dobravah:
Kliče z zemlje krila
Bitja opočila.
Naj tud uka iskre vname
V mladih sercih novi svet,
De nam duh roditi jame
Učenosti željni cvet,
De Slovenam ukov bela
Spomlad — nebo zakůsnela!
Zlahtne hčerke! dragi sini!
Vi cvetlice spomladi,
Vi ste zvezde v domovini,
V kterih biser se bliši;
De b' pač z duham rož'če zale
Domoljubnim vas navdale!
Vesna cvetje seje
Po gorah pušavah;
Vesna drevje kiti
Z listjem po dobravah;
Kliče hčerke, sine
V nograd domovine!
Razjasnjenje. — 1) Vesna je bila nekdaj Slovenam boginja
spomladi. — 2) Kititi, zalšati, lepšati, schmücken. —
3) Biser, Perle. — 4) Ogledálo, zerkalo; Spiegel. —
5) Préproga, Teppich. —
1) Livade se imenujejo lepi in prijetni travniki, njive i. t. d.
— 2) Obzor, obnebje, je celi kolobar svetá, ki se vidi
okoli in okoli sebe kakor deleč oči nesó, ako niso hribi ali
druge reči na poti.
8
Od navádníh napak prři mléku.
Zdrav. Kaj velja?
Mina. Naj pervič sklédico nar boljšiga ko-
(Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. *)
féta, kakoršniga v mestu gotóvo ne dobé.
Mina. Prav lepo se Jim moram zahvaliti,
Zdrav. Že velja. Poslušajte me tedaj: naj-
de so uni dan naši zórasti takó hitro ventali. Še
pervo vam hočem poglavitne vzrôke ra-
zmiraj mi cevke ne grejo iz glave, z kterimi
zložiti, ktéri mléko spridijo.
so od mléka napéto víme na enkrat izpraznili in
Večidél tih napák pride od ondod, če krava
terdno sim sklenila, vpervič kader pojdem v
oslabljen želodec imá, kar se iz tega pozná,
mésto, štéri take cévke kupiti, de jih bodem pri
de ona le pomalim ali clo nič ne žre, de ne pre-
taki priložnosti pripravljene imela.
žvekje, de ima žlezast gobec, nečeden jezik, de
Zdravitel. Me veseli, de sim vam vstrégel
le poredkama bláto od nje gré, ali de bláto kiſlo
in vas pripričal, de mi še kaj več vémo, kakor
ali gnilo smerdi i. t. d.
vaši mojstri Skaze, in de vi nimate prav, če per-
Mina. Kakó pa tó mléku škodje?
vimu sleparju, ki pride, več zaúpate, kakor nam,
Zdrav. Takó le: Iz užite kerme ali klaje se
kar se tolikokrat zgodí.
v želódcu in črevih sók naredí, iz tega sôka po-
Mina. Kar sim vidila, de so pomagali, kjer
tem kri postane in iz kerví pa mléko. Če želo-
naš Jernej več ni pomagati mogel, Jim rada
dec dôbro ne kuha ali prebávlja, ni praviga sôka
vse verjamem.
in dôbre kerví, in ravno zató ni tudi dôbriga
Zdrav. Kér tedaj vidim, de ste pametna že-
mléka. Takó iz ene napáke druga, iz druge
na, in de se dá z vami kaj več govoriti, kakor z
tretja i. t. d. izvira.
marsikterim, ki hlače nósi, vas hočem čez naj-
Mina. To gré rés po tem takim vſe prav
bolj navádne napáke pri mléku koristno
lepo skupej; in prihodnič bom na tó posébno
podučiti, kér je tó reč, ktéra hišnim gospodinjam
pazila.
gré in se tolikokrat primeri, ktéro pa maloktera
Zdrav. Drugi poglavitni vzrok napák pri
prav pozná in prav opravlja.
mléku je v kermi ali klaji. „Krava per gobcu
Mina. Oh — tó bom hvaležno poslušala, kér
molze.“ Koliko in kakoſhna je klaja, táko je
mi je mléko naših krav že tolikokrat nadlégo
mléko; kar se prav lahko rasúmi, če se pomisli.
delalo, in kér bi tudi iz Njih ust rada slišala,
de se iz klaje, ktéro krava vžije, mesó, mast,
kaj Oni od močí copernic čez mléko, ali od za-
koža, kosti, z eno besédo, vse, torej tudi mléko
copranja kakiga hudobneža in od več druzih reči
naredí. Očitno se to pri tem vidi, de imajo ne-
pravijo.
ktére zeliša take reči v sebi, ki clo svoje farbe
Zdrav. Mati, mali! Kaj tudi vam take ne-
in svojiga duha in okusa v živinskih črevih ne
úmne muhe po glavi blodijo? ne véste, de Bog
zgubé; temuč se z vsimi temi lastnostmi v kri,
nič tacih stvari ni vstvaril, in de copernic in co-
mesó in mléko premené. Takó so, postavim, z
pernikov ni? Kaj niste v nedeljski šoli gosp. Slom-
prežiliko skušnjo naredili; če se živini med
šeka brali, de „velike skrivnosti Božje moči On
klajo dene, tudi kosti od nje rudečo farbo dobijo.
ni starim babam, ne rokomávžarjem, ne ciganam
Mina. To so pač rés čudne rečí, in se, ka-
razodel.“ Verjemite mi, ako bi kdo v današnih
kor zdaj previdim, brez vse copernije zgodijo.
časih coprati znal, bi se svoje coperniške moči
Zdrav. Trétji poglavitni vzrok napák pri
za kaj druziga poslužil — jez mislim, de bi si
mléku so razne kravje bolezni, ali zvunánje
rajši denárjev copral; ne pa de bi mléko kazil.
na vimenu, ali pa notránje; posébno vse vro-
To je le prazna vraža. Slabo mléko večidél le
činske bolezni (ognjice). Bolezen kri premení in
iz očitnih vzrókov pride, ktere le premalo ob-
kér se iz kervi mléko déla, se mora tudi mléko
rajtate; tukaj le vam jih po redi razložiti ho-
premeníti.
čem, poslušajte me.
Mina. To mi je všeč, de mi znajo takó na-
Mina. Zakaj pa krave včasi slabo mléko da-
tanjko vse dokazati.
jajo, in vzrók tega se ne dá najti? zakaj se
Zdrav. Četerti poglavitni vzrok je posóda
namolzeno mléko tolikokrat izpridi in se ne dá
za mléko in kraj kamur se mólzna spravlja,
nikakor v srovo maslo ali puter podélati, brez
kakor bote poznejši slišali. Vaša nesnažnost je
de bi se dal vzrók najti?
velikokrat tista huda copernica, ki vam
Zdrav. To vam čem vse razložiti in poka-
mléko izpriduje!
zati, de ni tréba copernic in copernij, če se mléko
Mina. Večkrat ni pa nič tega napčniga,
izpridi, kér so vzróki večkrat tam, kjer jih nih-
in mléko se vunder izpridi. Kakošen vzrok je pa
če ne iše, in kér ni tréba, de bi se ravno takó
tačas? —
očitno pokazali, kakor ljudje mislijo.
Zdrav. Zrak ali luft in vreme, posébno
Mina. Prav željna sim Njih podúčenja in
po léti, je péti poglavitni vzrok, ki tudi dosti-
rada bi vedla, če me bodo v vsim tudi pripričali.
krat nepoznan zraven pertisne, in do mléka ve-
*) Kér vém, de tudi naše hišne gospodinje te Novice berejo in
liko moč ima, kar je ſleherni kravarici znano. Pa te-
molznja k ženskim opravilam sliši, sim ta pogovor z gospo-
dinjo uvédel.
ga ne vedó vsi ljudje, de se zrak večkrat preverže in
Dr. Bleiweis.
9
mléku škodje, brez de bi se vreme očitno pre-
menílo, kar tudi vedênje nekterih žival, posta-
vim bčél, vlastovk i. t. d. kaže, ki premenênje
vremena dostikrat dolgo préd čutijo.
To so navádni vzroki, ki mleko spridijo.
Kar je pa druzih, jih bom per posameznih
napákah mléka razložil. Té sim vam hotel pred
vsimi pred oči postaviti, de bi posébno na nje
pazili; kér se morajo pred vsim drugim naj-
pervo vzroki poznati, de se potém vé, kje de je
pomoči tréba , kadaj de jo je tréba in zakaj več-
krat pomagati ni mogoče.
Mina. Za to natanjko razlaganje se Jim
moram prav lepó zahvaliti, in željim vediti, ko-
gá me bodo še dalje učili.
Zdrav. Préden bom pa od posameznih
napák pri mléku govóril, moram še to le od
mléka sploh pridjati, kar se nima nikoli iz ne-
mar izpustiti: Prav mlade krave dajajo navadno
bolj rédko mléko — mléko pa od prav starih je
rado kislovato — najbolji sploh je mléko od ti-
stih krav, ki so že trikrat teléta iméle, in po-
tém v trétjim mescu po oteletenju. Po zimi imajo
krave večidél manj mleka, pa to je bolj mastno
— po léti več, tode je bolj redko. Od zelenjá-
ve je mléko redkejſhi, kakor od ſená in druge
tečne klaje i. t. d.
(Dalje sledi.)
Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k.
kmetijſke drushbe, ki je bila z dan
Velikitravna v Ljubljani, le pove-
dali?
Takó opraſhovati ſmo ſliſhali od vezh ſtrani. Po-
vedati vam jih hozhemo, ljubi bravzi! vſe nar vash-
niſhi pogódbe tega sbrora, in úpamo, de bodete
vezh rezhí s veſéljem ſprejeli, ki jih je z. k. kme-
tijſka drushba ta dan ſklenila in poterdila.
Okoli ſedemdeſét udov te drushbe is vſih kra-
jev je bilo ſkupej sbranih in tudi Njih Ekſzelenzija,
z. k. poglavár ilirſkiga vladarſtva ſo nam
poſébno zhaſt ſkasali in k temu sboru priſhli.
Goſpod grof Volfgang Lihtenberg, vódja
krajnſke kmetijſke drushbe, ſo nar pervo lép na-
govor na vſe sbrane tovarſhe imenovane drushbe
dershali, in jim vashnoſt veliko rezhi, ktére ima
sbrana drushba daneſ ſkleniti, k ſerzu vtiſnili.
Tajnik kmetijſke drushbe goſp. Dr. Bleiweis,
je potem vſe poglavitne opravila isborſtva te drushbe
v pretezhenimu letu na snanje dal. Tukaj je bilo
med drusimi rezhmi povedano: od kmetijſkih in
rokodélſkih Noviz, kakó ſe smirej bolj ras-
ſhirjajo, in de she 1062 deleshnikov po vſih ſla-
vijanſkih deshélah imajo. Rezheno je tudi bilo , de
od vſih krajev smiraj vezh ſlovenſkih dopiſov in
soſtavkov poſhiljajo, in nam ni trèba veliko vezh is
drusiga jesika preſtavljati. Vezh, ko trideſét piſa-
teljev je, ki piſhejo sa naſhe Novize. — Od „bukev
sa kmeta, kako ſe ima per kupovanju, reji
in opravljanju konj ſplòh obnaſhalii.t.d.“
ktere ſo pred nekim zhaſam na ſvetlo priſhle, je
bilo povédano, de jih je nekih 300 do ſedaj pro-
danih; drugi dél pa, ki bo od shivinſkih bolesen
poſamesi uzhil, ne more popred na ſvetlo priti, prej-
den jih ne bo nar manj 600 bukev od perviga déla
prodanih. — Potém je bilo osnanjeno, s kakoſhnim
veſéljem ſo pridni oſkerbovávzi ſadniga
drévja in murb ſreberne ſvetinje prejeli, ki jim
jih je lanſko léto kmetijſka drushba podelila, in
poſébno veſélje je bilo ſliſhati, kar ſo nam zhaſtit-
ljivi fajmoſhter goſp. Arko is Şmlednika piſali,
s kakoſhno zhaſtjo je ſmledenſhki veliki shupan
Jeraj njemu namenjeno ſvetinjo is rok viſokoro-
jéne shlahtne goſpé Şvobodnize Lazarinove pre-
jel. — Na dalje je bilo rasſhirenje zheſkih ko-
lovratov po Krajnſkim in Şhtajerſkim, in per ti
priliki tudi osnanjeno, de je umetni ſtrugár Şhimen
Unglert v Ljubljani sa kmetijſko drushbo 25
tazih kolovratov naredil, ktéri ſe s nar boljſhim na
Zheſkim isdelanim kolovratam ſkuſhati samorejo. Un-
glertovi kolovrati ſe v piſarnizi kmetijſke drushbe
s vſo pripravo po 4 goldinarje in 20 krajzerjev
dobivajo. — Po tem je bil nar vikſhi zeſarſki ſklep
osnanjen, po ktérim bodo v létu 1845, 1846 in 1847
premije sa goveda na Krajnſkim le sa poſébno
lépe bike podeléne; telize ne bodo po tem novim
povelji premij dobile. Vſaka premija bo 50 gol-
dinarjev; tode vſaki bik ſe mora she dvé léti ſpu-
ſhati, preden ga premija doletí. H konzu perviga
léta dobí bikov laſtnik polovizo rezhene premije
— drugo polovizo pa konez drusiga léta. Osna-
nilo z. k. ilirſkiga poglavarſtva v Ljubljani bo na-
tanjko vſe, kar je od tega vediti tréba, kmalo na
ſvetlo dalo. Z. k. kmetijſka drushba je sa to pre-
membo premij ſama proſila in miſli, de bode k pridu
govejſke reje, ki je dobrih bikov na pleme pri
naſ prav potrébno, in premije ſhe le potlej ſvoj
namen doſeshejo, zhe ſo biki ſvojo dolshnoſt ſto-
rili; ne pa, kakor je poprej v navadi bilo, ko ſta
ſe teliza ali pa bik bersh po dobljeni premii, — ali
pa ſhe poprej — meſárju prodala; nameſti de bi ſe
bila sa pleme obdershala. — Dva goſp. Pirzova
piſma is Amerike ſta bila po tem predbrana, eniga
od nju ſmo v sadnjim in danaſhnim liſtu dragim
bravzam isrozhili — drusiga bomo pa posneji.
Na tó je bilo povélje z. k. poglavarſtva bra-
no, po ktérim naj ſi udje kmetijſke drushbe per-
sadevajo, kmetovávze kolikor je mogozhe poduzhiti,
de bi obzhinſke paſhe (gmajne) opuſtili in ſe
preprizhali, kako koriſtno bi jim bilo, zhe bi ſe te
med njimi rasdeljile. Vſak bi po tém ſvoj del vsél
in k ſvojimu pridu obdéloval.
Bil je tudi soſtavk nekiga zheſkiga kmetovávza
osnanjen, po kterim ſe kashe, de dan danaſhni krom-
pir sato tako pogoſtama gnije, ki ga, prejden ga
ſadé, preresujejo in kal, ki jo je zhes simo
pognal, odtrebijo in istergajo. Ta kmetovavez
miſli, de krompir potem nar vezhi mozh sgubi, ne
raſte takó, kakor bi imel, in je gnilobi podvershen.
Naj tedaj vſak kmetovavz pási, de ſe ne bo krom-
pirju kal prevezh tergala, is ktére po novih ſkuſh-
njah, zhe ſe zelo gola kal poſadí, prav lép krom-
pir israſte.
De je gnila ſtrela in rak v kopitah per
konjih prav huda in dolga bolesen, nam ne bo me-
nim nihzhe odrekel. Soper to bolesen je ſedaj po-
mozhek snajden, kteri, zhe je le sa pomagati ſhe,
gotovo in obkratkim pomaga. Viſoka z. k. dvorna
vojna piſarniza na Dunaju je, kakor ſmo ſliſhali,
goſp. Hofmanu shivinſkimu sdraviteljuv vojniſhkim
kobilſtvu v Oſijah na Koróſhkim sa to sdravilo
2000 goldinarjev blagodárnoſti podarila in povelje
dala, povſod rasglaſiti ga. Pred ko bo mogozhe,
ga bomo tudi mi v naſhih Novizah osnanili, in po-
védali, kako ſe ima rabiti, de bo prav. Zeli sbor
S
je s velikim veſeljem osnanilo te koriſtne snajdbe goſpodini ſlavo dala, kir jo od jutra do vezhera v
(Konez ſledi.)
enomer smerja, tega pa na dalje terpeti ne more.
poſluſhal.
„Blagor tebi dekliza" sdihne mosh sheljil bi
ſi ſam, de bi ji tudi jes mogel ſlovo dati.
(Nék vdovez je dal) ſvoji sheni ſledézh
napiſ na grob narediti: „Tukaj pozhiva Sara N."
Umerla je 21. Velikitravna 1843, 42 let ſtara.
Goſpod jo je dal, goſpod jo je vsél; imé go-
ſpóda naj bo zheſheno!
Unajne povéſti.
Dopiſ goſpoda Pirza is Amerike.
(Konez.)
„Pred malo létmi je bilo délo ſilno drago; dé-
„lovzu ſo mogli po tolarju na dan plazhati, in hla-
„pez je dobil po 150 tolarjev plazhila na léto.
„To je pa ravno zhlovéſhki um ſpodbodlo, de ſo
„jéli na umetne oródja in na maſhine miſliti, s
„ktérimi bi polje obdelovali. In ismiſlili ſo ſi jih
„vezh. Med drusimi ſo lanſko leto maſhino isnaſhli,
„ktera je is 10 plugov ſoſtavljena. Ta maſhina
„ob enim orje, ſeje vlazhi in na ravnoti 15 ora-
„lov polja na dan obdéla. Dva zhlovéka ſta do-
„ſti, de jo vladata. Druga maſhina s enim konjem
„in s enim zhlovékam shanje, mlati in veja srélo
„shito ob enim, in ga na konzu njive v kupe mé-
„zhe. Maſhine imajo, ki ſe dajo prenaſhati, s kte-
„rimi derveſa hitro poſekajo in v poléna kolejo. Şhe
„druga maſhina, vſake ſorte léſ sa ſódarje, misarje
„in teſárje tako hitro pripravlja, de bi kdó ne ver-
„jél. Druge maſhine vodotóke ali kanale vſake ſorte
„kopljejo in trébijo. Jes ſam ſim prav proſto ma-
„ſhino sa ſlamo resati vidil, ktera je s pomozhjo
„dvéh mósh v enim dnévu toliko resanze nare-
„sala, de bi je sa eniga konja zélo léto doſti
„bilo. Vſe té maſhine ſo takó narejene, de zhlo-
„vek nizh drusiga pri njih opraviti nima, kakor
„de jim ſtreshe, ker jih ſopár (Dampſ) góni.“*)
„Tudi shide, in kar ſe is njé dela, tukaj veli-
„ko pridelajo; in zukra ſilno veliko napravijo."
„Pa tudi v ſadni reji niſo sanikerni; némſhki
„vertnarji ſo tukaj verte sa ſadje in sa zvetlize
„napravili in s temi rezhmi v kupzhii prav do-
„bro ſtojé."
„S ſvojo pridnoſtjo, umetnoſtjo in s pomozhjo
„maſhín ſo ſi kmalo toliko in takó koriſtnih pri-
„délkov pridélali, de ſe sdaj ne shiví lé ſamo
„zenó, ampak sa veliko milionov tolarjev rezhí v
„unajne deshele prodajo, is kterih ſo pred malo
„létmi ſhe sa ravno to blagó neisrezhene ſhtevila
„denarjev poſhiljali.“
„To ſe pa tudi lahko rasumi, zhe ſe pomiſli,
„kakó pridelki od dnéva do dnéva zenejſhi pri-
„hajajo. Prevdarim naj lé raslozhek tiſtih 7 lét,
„kar jeſt v Ameriki shivim: Ob zhaſu mojiga pri-
„hóda v Ameriko je ſodzhek ſvinſke ſlaníne
„zhes 80 gold. veljal; sdaj ſe sa 12 gold. dobí.
„Sodzhek pſhenizhne móke s 2 zénti ſe je pla-
„zhal po 36 gold.; sdaj ſe dobí, po 8, po 6
„in tudi po 4 gold. Lepa krava je takrat zhes
„200 gold. veljala; sdaj ſe lahko sa 30 gold.
„kupi. Po taki méri ſe zena tudi vſih drusih pri-
„délkov ravná. De ſe Amerika savolj umnoſti
„in pridnoſti v ſvojim kmetijſkim goſpodarſtvu ta-
„ko lepo povsdiguje, de bo pred kakor v 10
„letih v kmetijſtvu vſimu ſvétu isgled dajala, vſak
„is tega lahko previdi."
Urno, kaj je noviga?
(Obertniſka rasſtava na Dunaju v letu
1845). Po narvikſhimu povelju preſvitliga Zeſarja
Ferdinanda bo v prihodnim letu 1845 na Du-
naju velika rasſtava obertnjine in rokodelſkih rezhi
is vſih deshelá zeliga Zeſarſtva. Vſako petero
leto ſe bo ta obzhinſka rasſtava ponavljala. Kar je
obertnikam, ſabrikantam, ſushinarjam in rokodélzam
sa to vediti treba, bomo ob ſvojim zhaſu rasloshno
v naſhih Novizah osnanili. Sedaj jim le to le osna-
nimo, de je ta rasſtava snamnje poſébne miloſti na-
ſhiga preſvitliga Zeſarja, s ktero vſim rokodélzam
ſvojiga Zeſarſtva perloshnoſt dati hozhejo, njih is-
delke rasglaſiti in kupzhijo tudi s daljnim krajim
uvêſti. Poſebno koriſtno sa rokodélze na Krajnſkim,
Shtajerſkim in Koróſhkim je pa, de bodo ti letaſ
perloshnoſt dobili, ſvoje isdelke v Ljubljani na
rasſtavo djati in tako svediti, ktere rezhi bodo tu-
kaj nar bolj obrajtane in zhiſlane, kar jim bo po-
kasalo: kaj imajo drugo leto sa Dunaj pri-
praviti in kje poſlati. Ravno sató miſlimo, de bi
sa nje prav koriſtno bilo, ako bi ſe naſhi rokodélzi
s vſo mozhjo persadevati hotli, veliko in vſake ſorte
isdelkov sa Ljubljanſko rasſtavo v meſzu Ki-
movzu pripraviti, ne ſamo sató, de bi tukaj slate
ali ſreberne ſvetinje ſprejeli in pridnoſt njih blaga
rasglaſili, ampak de bi ſe s tem tudi dobro imé sa
Dunajſko rasſtavo perdobili. Na kviſhko tedaj, pri-
jatli! ſaj velja vaſhimu dobizhku in v zhaſt naſhi-
ga naroda!
(Veliki sbor z. k. kmetijſke drushbe)
v Zelovzu bo 21. tega meſza; v Gorizi pa 27.
Roshnizveta tega leta.
Poſlavijenje.
Naſh preſvitli Zeſar ſo 27. Malitravna goſpoda
Jerneja Kopitarja na Dunaju sa perviga
varha z. k. dvorne knjishnize in sa z. k. nad-
vorniga ſvetovavza isvoljili.
Snajdba vganjke v poprejſhnim liſtu je:
Mertvaſhka truga.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
11. Velikitrav-
na.
fl.
kr.
6. Velitrav-
na.
fl.
kr.
Pirz.
Povedke.
(Nekimu goſpodarju), ki s ſvojo sheno ni
ravno nar ſrezhnejſhi shivel, rezhe dekla, de bo
*) Kakorſhni je bil parobrod (Dampſboot), ki ſmo ga po Ljub-
ljanzi vositi ſe, pred dvema létama vezhkrat vidili.
1
1
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
„
Turſhize.
Sorſhize .
Ershi . .
Jezhmena .
Proſa . .
Ajde
Ovſa
1
1
25
25
3
37
1
1
30
51
4
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.