Published and distributed d t N th d b ^jj^ja^aT^t^L tJwiMtf'1^^^ ^^ the Act of October 6th 1917, on theflle at the Post Office of ^ ^^ Postmaster General ^ ^ Burleson LJ AMERIŠKA ^^^^^^^^^^ lE^^E^JII^ Him......... Atttff Iffltt _ AMERIkj_„ Odprto pismo ta jasna resnica. ■wvara ■ wiaawiia Naredimo na kratko. Pred štirimi tedni smo zapisali v našem listu, da je neki Tru-f ger informiral nemško časo-I pisje v Chicagi, da pride v Cleveland 1500 delegatov napadat srbsko vlado. Mi smo tedaj rekli, kaj imajo Nemci ^ v našem boju opraviti, ker je I Vod njih znano, da so se zve-/ zali z Italijani. Truger je molčal tri tedne, potem pa se je zmislil kar naenkrat in napisal "odprto pismo" g. Pircu, uredniku I A. Domovine. (Odprto menda za to, ker se je bal doti-čno pismo pošti predati, kajti vpismu je polno kriminalnih očitkov.) V tem "pismu" I imenuje Truger našega urednika "lažnika, ki krade po stenim osebam poštenje in čast, in naše pisanje imenuje izmišljotino, natolcevanje in najgorostašnijšo laž". Ob jednem v tem pismu nagrmadi toliko lastne hvale in glo-rije sam sebi, da stavimo, da I niti mačka si ne drzne pogledati več tega krepostnega Trugerja. Da pa rojaki vedo, kdo je lažnik, itd. smo dali izdelati iz dotičnega nemškega lista novico, katero je Truger po-1. slal v svet. Evo je! K P ' s* i hdcinc Krie^eptfd^tt. CltDflanb, IG. Wug. 3m ©epletn* Bet tritt tfer cin floiiflrcfe Don 1500 SJertreler ber SiibfloiDifdpn (3ugo» ©laroifdjcn) Eepublitoniftynttflianj jufammen, um «inm ^lan jut 33«' fampfung ebr mtmatcfjiftiffyn Sle« mente im iugo^flaioifd^n ftwiftoat autyuarbeiten. 3toIien8 »ege^rlid^feit on ber ttbiifl u. f. to. unb Gerbiml p^tct-f^ofilanmafiungcn fiir ben ganjen 9a!(an »irb e&nf«lH j^arf ange-stiffen fcxrben. €0 f tin big I C. ft. I"U0tt an. bcr tin anitglkb bc9 Sentralaudf^uffrft Tu je jasen dokaz, da smo mi mieli prav, kajti nemški list posebno povdarja, da je Truger tp napisal in sporočil javnosti. Kdo je torej lažnik? Navadno tisti, ki za drugimi s prstom kaže, da pokriie svoje grehe in sramoto! Mi sicer se s Truger-jem ne bi ukvarjali, kajti za njegov mevsk in bevsk damo toliko kot za praskanje bolh, toda njegovi odurni, kriminalni napadi na r^azne osebe potrebujejo luči v javnosti, posebno pri onih, ki ne mi-. slijo dalje kot kokoš stopi. *M*ruger, kdo je lažnik! In Isro Združenje je prodalo t Italijanom, kdo je javno ongresu zanikal vsak ju-lovanski interes v Trstu ? ie rep. združenje, ki vam o sili v glavo, da pravite, ste žrtvovali že vse svoje zanj. Ni čuda, da imate ralnega mačka in ste du-fio bolni! S takimi oseba-kot ste vi smo mi kmalu avi. Mrzel curek na glavo, bodete okrevali. Good- I — Pisma imajo v^najtem u- I B^šEVIKI UBIJAJO I jave inteligenčnega štaba sibirske armade se je pričela v okolici Ufa prava strahovlada. Boljševiki so ubili f V t r., L£ A . tefi -^ffiaž-. Kovice iz sosednje naselbine Newburg Kakšen razloček je med časom štrajka in poprejšnim časom, ko se je vse vrtelo in delalo. Poprej vse tako gibajočem, Življenja polno, danes pa vse tiho in mirno. Poprej, je kar grmelo, šumelo, tulilo, žvižgalo, bobnelo in bučalo od koles, od pare, od strojev, seda) pa vse tiho kot po sod-njem dnevu. Delavci pohajajo semintja, nevedoč kaj naj naredijo. Gospodinje so v skrbeh, kaj bodejo kuhale, če bo to še dolgo trajalo. Štrajk je resna vojska, toda enkrat je moralo priti do tega. Dasi $0 bile plače splošno še precej dobre sedaj, niso pa bile ure in čas prav razdeljen. Človek ni železen, da bi mogel v tovarni delati 12 ali še več ur na dan, kakor so nekateri morali. Tudi ni v človeški prid, ne Časni in ne drugačni, da bi moral delati vseh sedem dni v tednu. Če bi ne potreboval počitka, bi mu. ga Stvarnik ne odločil. Saj je rečeno: Šest dni delaj, sedmi dan počivaj ! Toda lakomnost kompanije je zadnja leta ved- ' no bolj rastla. Vedno več de- 1 lavcev je moralo delati ob nedeljah. Isto prav, da zahte- j vajo en dan počitka sedaj. Da bodo delavci dobili vs$j nekaj { njih zahtev to )i brez vsakega dvoma. Kompanija bo mo- 1 rala končeno priznati unijo, ker drugače ne bo mogla naprej. Vprašanje je le, kako ' dolgo se bo upirala. Tukaj bi morala na vsak način poseči j vlada vmes. Kajti tudi vladi štrajk veliko škoduje. Boljše-viški agitatorji so pojavljajo ' ob času štrajka, kakor gobe { po dežju na gnoju. In ti so ' največji sovražniki delavca, ! ki izkoriščajo njegov trenut- ! ni položaj ter ga pod lepimi pretvezami pokopljejo še glo- ! boke je. Oni so največji so- j vražniki reda in pametne vlade. Oni bi posekali drevo, da oberejo sad z drevesa, kakor so to storili in še delajo na Ruskem.- Vladi, še manj ( pa ljudstvu v splošnem kaj j takega gotovo ne bo v ko- 1 rist. Zato pa mi upamo, da j delavci skupaj držijo in ne 1 odnehajo od svojih zahtev 1 ter ostanejo mirni in dostoj- ! ni, kompanija se bo morala podati delavcem, kajti oni -imajo pravične zahteve, in ! najbrž bo posegla vlada vmes, J ki bo naredila konec štrajku j delavcem v prid. T>uhači nosiio danes po koncu glave. Če bi le slišali čudno' glasove, ki ifprihajajo-iz mnogih kleti j sedaj, in ko se sliši, kakor bi obroče nabijal, tedaj bi tudi suhačem upadel pogum do zmage. Dokler bo narava rodila sladko grozdje, tako dolgo na svetu, ki bi se branil zlate, žlahtne kaplje! Družina Frank Štrajnar je že v svoji lični hiši na Union in E. 80th St. Isto tako se družina Fr. Peskar prav dobro počuti v svojem lastnem domu na 82. cesti. Pri družini los. Globokar seje za kratek čas z glasil mali Jožef Anton. Ker pa je revček prišel prezgodaj na ta zmešani svet, ga je kmalu po prihodu prišel iskat njegov angel ter ga odpeljal v lepši in veselejši kraj, kjer ni tuge in bolečine. Starišem naše sožalje nad zgubo. Šola sv. Lovrenca ima letos 508 učencev. Nekateri niso radi prišli, drugi so prihiteli z veseljem. Nekateri so - -- '-fe i^MplM!' -j ■;. . & . -j.. - . g • Skebi ne smejo v Cleveland, jeklarski štrajkaiji dobro napredujejo/ vBffi&i '..v. 'i/mI i * Mesto Cleveland je rešilo " svojo čast, kar se tiče jeklar-? skega štrajka. Policija je iz« ' dala povelje, da v mesto ne ' sme noben skeb, noben stav-< kolomilec. Kdorkoli se prika-' že v mestu, bo nemudoma " aretiran i)n poslan odkoder j je prišel. V sredo in četrtek [ je prišlo 59 skebov v mesto iz k Detroita, toda niso še stopili ' iz vlaka prav dobro, ko jih J je policija prijela za vrat in I odpeljala na glavno policij-. sko postajo, kjer so dobili ; najprvo pošteno lekcijo, po-; tem pa so jih odpeljali na • parni k, ki vozi med Cleve-i landom in Detroitom in jih . poslali nazaj. Policijski na-. Čelni k se je izjavil, ,da ima od župana zapoved, nobene-| ga skeba pustiti v mesto. To je popolnoma prav, ker zna-' no je, kjerkoli pridejo skebi vmes med delavski štrajk, J nam nastanejo poboji. Do-. volj sramotno pa je od delavcev, ki se ne zavedajo svoje-' ga stališča in gredo krast kruh izpred zob v trenutka, ko se delavec bori. da dobi I boljše življenske razmere. I Enoje pa gotovo, v Cleveland ne bodejo importirali nobenih skebov. Sedaj so ustavile tu vse jeklarn&delo, tudi one^ki $0 I od pondeljka naprej obratovale. Zadnja je zaprta vrata Empire Rolling Mill Co. Delavci so šli na Štrajk. V Cleveland je dospel glas, da pride odbor senatorjev, ki preiskuje štrajk, v Cleveland. Senator Kenyon je stavil predlog v senatu, da se preiščejo vzroki štrajka in dožene kdo je kriv, da se delo v je-klarnah počiva v neizmerno škodo vsega naroda. Senatorji bodejo zaslišali tako kompaniste kot unijske voditelje. Naravna posledica jeklarskega štrajka bo, da bodejo morale zapreti tudi druge tovarne svoja vrata, pred vsemi pa tovarne, kjer se izdelujejo avtomobili. Jeklarske tovarne počivajo, in avtomobilske tovarne ne morejo dobiti blaga za svoje izdelke. To blago prihaja večinoma iz jeklarskih tovaren. linijski voditelji so mnenja, da proti koncu druzega tedna, če do-tedaj štrajk ne bo poravnan, bodejo sledile druge tovarne, ki bodejo zaprle vrata. Pričakuje se, da bo do 100.000 de- ki ai? pa prisiljenih ostati doma. Doprvih nemirov je prišlo v Clevelandu v sredo na 40. cesti in St. Clair a ve. kjer ima American Steel * Wire Co. svojo takozvano H. P. tovarno. Neki policist je nagnal stoječe ljudi blizu tovarne, toda pri tem je prišlo do spopada policista so podrli na tla, toda je kmalu zopet vstal in začel streljati. Več je bilo ranjenih in policija jih je pozneje nekaj aretirala. Do hujšega spopada je prišlo na Union ave. blizu 90; ceste, kjer so trije zamorci šli ske-bat v tovarno. Unijski delav- r -— ^------—......- - ■ ■ i da ne bi hodili v Sunday ! school, ker pa ni upanja, da - bi se "kompanija" podala, seveda ne kaže drugega kot pridno z drugimi naprej. Ima pač vsak stan svoje križe, največjega pa sestra, ki v pr-1 vem razredu malčke križ delati uči ci so jih prosili, di gredo domov, toda zamor niso poslušali, pač pa s 1 potegnili nože in divje maha i okoli sebe. Ljudstvo jih ji napadlo, in rešila jih je p« licija. Pri tem je bilo tudi neltaj šip razbitih pri uličnem v< zu, kamor so se zamorci zatek i. Novi člani priati pajo vsak dan v unijo, in rač ina se, da se jih je od pondel ca vpisalo do 5000. če bo hot< )a kompanija narediti mir, se ne bo mogla več pogaji ^i s posameznimi delavci fcmpak bo morala najprej prirnati uni- Unijski voditeljico spraša-li voditelje Železncarjev, če so pripravljeni itilna štrajk iz simpatije do jeklarskih delavcev, toda železničarji so odgovorili, da nikdir ne štraj-kajo iz simpatije, fker imajo svojo pogodbo, kat ire se morajo držati. To je mamenje^ da železniškega trajka ne bo. Veselo znamenite za štraj-karje je, da so se tudi delavci v chicaških predmestjih in Gary, Ind. zrfpfeftibati. Delavcev je vss(|Hi manj na delu. Na te det*i& se je jeklarski trust nafln zanesel, da ostanejo lojalnK vztrajajo do konca. TudlWU>afy jih je sedaj že več tisoč na*štraj-ku, in če se štrajk v tem kraju razširi, bo kmalu počivala popolnoma vsa jeklarska industrija. Vprašanje, ki najbolj zani* ma štrajkarje je, kaj namerava vlada narediti v tej stavki. Ali bo mirno gledala, da počiva vse delo, in nekaj oseb radi svoje trmoglavosti, povzro-čuje, da je skoro pol milijona delavcev brez dela. Na vsak način pa je gotovo, da bo vlada posegla vmes, toda kdaj in kako ni še znano. Elbert Gary, predsednik jeklarskega trusta se nahaja v Washingtonu in bo poklican v par dnevih na odgovor pred senatni odsek. Kaj bo on povedal pred senatom se ne ve, toliko je pa gotovo, da se bo na vse načine branil priznati unijo. V Ynnnncfnurn Hhin to V Youngstown, Ohio, je zopet več tovarei* moralo I prenehati z delom, kajti skebi ki so bili dosedaj na rfelu, so spoznali nevarnost, pa tudi odprle so se jim oči. Ponekod govorijo delavci, da kompanije plačujejo pOj $1.00 iq več na uro, samo da jih pridr-že na delu. Toda tudi ti delavci sedaj zapuščajo svoje postojanke. £no je gotovo, da se je načrt kompanij, poslovati s skebi,, popolnoma ponesrečil. K večjem so ostali pri delu oni delavci, ki imajo najvišje plače, in ti so navadno Amerikanci, toda ker brez pomočnikov tudi ti ne morejo poslovati, so morali konečno todu oni iz tovaren. število štrajkarjev se je od pondeljka pa do četrtka povečalo od 240.000 na 350.000 in vedno nove vrste se pridružujejo štrajkariem. Pričakuje se, da zaštrajka-jo delavci v Betlehem Steel Works, Penna. kjer jih je 55. 000 in ki so dosedaj ostali na delu. V McKeesport je bilo 40 Štrajkarjev aretiranui, ko je policija razbila shod štrajkarjev. V mnogih krajih je državna milica precej surovo postopala. Ko se je unijski voditelji Fitzpatnck pritožil .'v PVtfe ' # f £ iifc nastopa policije, je odgovoril guverner, da bo položaj pre-iskal, toda da bo na vsak način ohranil red in mir. Po Indiani in lllinoisu je jeklarska kompapija naznanila štraj kar jem, da se morajo vrniti na delo tekom treh dni j, ali pa vse kompanije zaprejo svoje tovarne za dobo 6 mesecev. Delavci se ne u dajo, ker vidijo, da so združeni, in vedo da če skupaj držijo, da bodejo zmagali in kompanije bodejo vseeno odprle vrata. Glavna stvar pri tem štrajku je, da delavci držijo skupaj. Poslušati morajo svoje unijske voditelje, ki jim dobro svetujejo, še bolj važno pa je, da se povsod ohrani red in mir, kar bo imelo velikanski upljiv na vlado. Če vlada zve, da je med Štrajkar-ji večina takih, ki niso državljani, in da~je prišlo do velikih nemirov posebno v takih krajih, kjer tujci' stanujejo, ne bo gledala simpatetično na štrajkarje. Vse drugo pa je, če delavci ohranijo disciplino in resnost. Če so vse tovarne zaprte, in če skebi ne smejo v mesto, ni nobenega povoda, da bi prišlo do nemirov, in delavci bodejo z do-stajakii. žtrajknm ,mnog« do* segli, pla$e pa se bodejo tudi uredile tako, da bo nadomeščeno vse, kar se je sedaj zgu bilo radi štrajka. Unijski voditelji posebno povdarjajo^ da se delavci mirno zadržijo, ker je to njih najboljše or-žje, da prisilijo kompaniste, da se podajo. Li/\1 «A \l A»f f^AM^I* D« Policija v New Castle Pa. je udrla v društvene prostore poljskih Sokolov, kjer je Sokolom zaplenila 50 pušk. Sokoli so se izjavili, da so puške samo za vežbanje in da so nesposobne, da bi se iz njih streljalo. Kljub jih je policija zaplenila, ker je nekdo naznanil, da imajo Poljaki in drugi "foreignerf' puške pripravljene za spopad. Po raznih pennsylvanskih mestih, kjer se vrši štrajk policija u-stavlja vse moške na cestah jinpreiskuje, če imajo strelno orožje s seboj. Pennsylvan-jska policija sploh surovo postopa, in mnogo pritožb je vloženih proti njef. • Kot vsa znamenja kažejo ta teden štrajk ne bo poravnal tudi drugi teden ni nobenega upania. Pričakuje se pa v kratkemV0 da bo vstal Wilson in spregovoril svojo besedo. Od Wilsona se pričakuje, da bo ustavil štrajk v splošno zadovoljstvo štrajkarjev — Rojake posebno opozarjamo na veselico, katero priredi društvo Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v nedeljo 28. sept. ko društvo slovesno razvije Svojo novo zastavo. 14 društev se je oglasilo, da korakajo, in pričakujemo, da vsi društveni člani store svojo dolžnost. Otroci se vozijo v avtomobilih. Natančneje je razvidno iz programa. . — Mrs. Julija Bradač in Mary Blatnik so nabrale na že-nitovanju Johna Hribar v SND svoto $14.06. Iskrena hvala. — Zaboji za blago v staro domovino, se dobijo tudi pri trgovcu Jos. Stampfel, 6129 St. Clair ave. Odbor bo določil. dase dajo delati še manjše kište, tako da bo vsem ustre-ženo. i mE S I - s P liana in obleka v staro domovino Dragi rojak, ali si ti eden izmed onih, ki je dobil iz stare domovine pismo, v katerem se tvoja sirotna mati, oče, bratec ali sestrica, tvoji lačni otroci, ki hodijo napol nagi okoli, bridko pritožujejo, ker nisi ničesar poslal iz Amerike, kakor so to storili drugi tvoji rojaki? Ako ste med njimi, tedaj imate sedaj najlepšo priliko, da poravnate zamujeno. Slovenska Narodna Zveza je zopet začela pošiljati blago in hrano v staro domovino. Ako imate kaj čuta do svojih sirotnih sorodnikov v starf domovini, gotovo ne bodete prezrli te prilike, ampak bodete gotovo priskočili na pomoč ljudem, ki so v največjem pomanjkanju. Omenimo tudi, da je to zadnja pošiljatev, katero smo pripravljeni odpremiti v stari kraj, ker kaor ve, koliko težav, potov, Žrtev in stroškov je, predno se vse uredi in garantira ljudem, ta ve, da je silna odgovornost in delo združeno s tem. Zato pa ima sedaj vsakdo priliko, ki ima čuteče srce, da naroČi nemudoma potrebno blago in zaboj. Kako morete svojim ljubečim doma, ki živijo v največjem pomanjkanju že pet let. narediti večje veselje kot poslati jim za Božič nekaj kai; Mjfožlj potrebukio? Ka^wmmn in perilo. Prvič se te stvari sploh ne dobi v stari domovini, ali pa je tako strašno drago, da navadni ljudje sploh ne morejo kupiti. Hrana se dobi, dasi je strašno draga, pomanjkanje pa je v kavi, sladkorju, rajžu in milu. Moke ne priporočamo pošiljati. Kar se ti&e mesa, prekajene-ga, se lahko pošlje, toda če se pokvari ni nihče odgovoren. Meso je naj'bolje . poslati v kantah, kakor tudi konden-zirano mleko v kantah, mast, itd. Omenimo še: Kdor hoče poslati, mora naročiti zaboj pri Rud. Perdanu, 6026 St. Clair ave. in Jos. Stampfel, 6129 St. Clair ave, oni v Newburgu pri Jak. Jančarju, 3600 E. 81st St. in rojaki v Collinwoodu pri Mr. Anton Mervar, 15218 Holmes ave. Opozarjamo rojake, da kupujejo pri slovenskih trgovcih. Zakaj? Mnogo trgovcev se je izjavilo, da bodejo šli rojakom, na roke, nekateri plačajo poštnino od onega blaga, ki se pri njih kupi, kolikor dotična stvar tehta. Seveda, nihče ne more pričakovati, da bi grocerist plačal vam poštnino recimo za 10 funtov sladkorja, ki je po 11 centov funt in vam dal 15c. od funta za poštnino.. Toda so drugi trgovci z obleko, ki i so pripravljeni storiti nekaj ( za vas. in vam tu ali tam pomagati. Prosimo vas pa jako resno, kot vaši priiatelji, ne ozirajte se na ponudbe tujcev, o katerih ne veste, ali morjo spolniti svojo besedo aK ne. Slovenci moramo podpirati slovensko trgovino, ker v slučaju potrebe so le ti dobri za nas, doeim nas tujci ne poznajo. Sicer je dana prosta pot, mi le svetujemo rojakom, kar je njim v prid. Ponavljamo še enkrat, da se poSiljatve ne sprejemajo za one kraje, ki so od Italijanov zasedeni, da ne pride kdo v škodo. Italijani so smrtno sovražniki naši Ali pride do vojne med Italijani in Jugoslovani? Pariz, 25. septembra. Italijani imajo v Reki pod komando vse zavezniške poveljnike. Niti francoski, angleški ali ameriški poveljniki se ne smejo ganiti brez dovoljenja Italijanov. Ameriški konzul se je podal na ameriško bojno ladijo. Po vsej Italiji se oglašajo prostovoljni za boj proti Jugoslovanom. Italijansko časopisje povdarja, da Jugoslovani strahovito barbarske vladajo v Dalmaciji, in da je tisoče Italijanov prosilo italijansko vlado, da pride ^odrešit" Italijane v Dalmaciji. Jugoslovani mobilizirajo .t mrzlično naglico, in poklicani so pod orožje možje in fatje od 20. do 40. leta. Italijani neprestano pošiljajo nove čete v Dalmacijo, pa tudi v Reko je prišlo zadnje čase tisoče italijanskih vojakov. Laški general Garibaldi se je izjavil, da če d'Annunzio ne bi šel v Reko, da bi italijanska armada sama zasedla to mesto brez vprašanja. Iz Belgrada se poroča, da so Jugoslovani bili poraženi od Italijanov v Dalmaciji. To da šlo se je samo za malo 4 četico Jugoslovanov, katero je napadla cela kolona Lahov. Ali prinese bližnja bodo6 nust cdtoCllnu iuJiiu med La-hi in Jugoslovani, ne more reči nihče, toda slaba znamenja so tukaj. Enkrat mora pri ti do odločitve. NUJNO VPRAŠANJE. Ko se začne v pondeljek konvencija Rep. Združenja, bo več delegatov navzočih, ki bodejo eksekutivo tega Združenja resno vprašali, kako je prišlo do tega, da je Rep. Združenje se odpovedalo Trstu in okolici ter se je eksekutiva javno v kongresa Z jed. držav izjavila, da Jugoslovani nikakor ne zahtevajo Trsta. Ako mi ne bodemo z vsemi silami se borili za vse jugoslovanske kraje, zgubimo še to, kar nam je ostalo, in delegatje na konvenciji , imajo na vsak način najbolj sveto narodno pravico, da , vprašajo eksekutivo, zakaj je . dala Skubicu povelje odpove-r dati se Trstu in raznim kra-I jem po Goriški in Gradisk]. I Le z besedo na dan, ne pusti-t te, da se kaj skriva. Narod . zahteva pojasnila! - ■■■ « ... ■ ■ i h j poslati skozi pošto, toda ne j več kot 11 funtov naenkrat, . kar pa seveda nihče ne garantira, da pride tja. Vsa natančna pojasnila in . pravila za pošiljanje dobite v . listu, ki izide v sredo, 1. ok-[ tobra, ko bodejo končane po-| slednje ob^vnave med vlado ' Zjed. držav, zastopnikom jugoslovanske vlade in odbo-| rom v Clevelandu. Predvsem je sedaj le potrebno, da naro-| Čite zaboje nemudoma, kajti naročitev se ustavi 6. okto-| bra, in kdor naroči dotedaj, I bo njegovo blago odposlano, kdor ne, zaostane. Prepričani pa ste lahko, da vam dobro hočemo, pošteno svetujemo vse, da je vse v vaš prid in | podporo vaših dragih v stari domovini. i Računi o vsem prejetem 1 denarju in Izdanem pridejo v ^ - javnost do zadnjega ceilK i da vsakdo vidi, kako se je z . , njegovim denarjem poslova- i , ... ■■ ' 'i ■, iim •, < ■ . . ., « • T' »'• ' ■ „ " • , . "AlME'RISKA DOMOVINA" SEPTEMBER 26th 1919. "SRBSKA DRAMA" Pod tem naslovom in s tem geslom je izšlo 1. 1917. v Solunu v srbskem prevodu Častnika Nikole P. Petroviča delo francoskega vojnega dopisnika Ferlja Pizanija. Delo slika umik Srbov iz domovine pred prodirajočimi Avstrijci, Nemci in Bolgari, pot Čez albanske gore in konča s prihodom srbske vlade in armade na Krf; dogodki obsegajo dobo od oktobra 1915 do marca 1916. Pisatelj opisuje lastne doživljaje, lastna opazovanja; nekaj pripoveduje tudi na podlagi poročil drugih, tako n. pr. o poti čez Albanijo. Oanes, ko so ti dogodki že skoro 4 leta za nami in so nam mnoge posameznosti že ušle iz spomina, bi knjiga! semtertja skoro potrebovala komentarja. Delo bo tvorilo važen vir za križev pot srbskega naroda, napadenega od treh strani in zapuščenega od nemočnih zaveznikov. Dogodki, ki jih opisuje knjiga, zaslužijo pač ime tragedije, tragedije naroda, ki je pod pritiskom številne in tehnične premoči sovražnika poginil v ogromnem številu, ne da bi bil s tem mogel preprečiti ali vsaj zadržati začasen propad domovine. Danes pravimo: "Začasen propad". Toda kako je bilo Srbom med to dramo pri srcu, razvidimo iz besed srbskega Častnika, izrečenih ob priliki, ko je odhajal iz Bito-ija vojni minister z zadnjim vlakom v Solun: ."Bilo bi ipak bolje da smo kapitulirali pred Avstrijancima." (Str. 63.) Kaj premore največja hrabrost proti tehnični premoči, nam nazorno slika n. pr. 6. • poglavje: "Boj proti nevidnim Nemcem". Nemška ar-tiljerija je streljala iz razdalje 1 5km, dočim so nesli srb* ski topovi samo 6 km daleč. (Str. 36.) Zato niso odali Srbi niti enega strela v boju, ko je bilo na sektorju, kjer je bil naš vojni dopisnik, 200 mrtvih in 600 ranjenih, čemu neki? Nemcev s streli itak niso mogli niti doseči. Nemška premoč je bila v vsakem oziru velika. "Proti eni naši diviziji imajo Nemci 80.000 ljudi, a niti enega bajoneta ne moreš videti. — Sicer pa — ali ima ta sovražnik splon bajonete? Ali ima puške? Človek je upravičen, da o tem dvomi, ker se pomikajo naprej samo s pomočjo topov. Danes je 9. oktober. 24. septembra so jurišali mace-donski bataljoni — eden proti dvema — po belgrajskih ulicah. Tedaj so Srbi prvikrat videli Nemcec. Ali bo to tudi poslednjikrat? Moglo bi se tudi to verjeti, ker — glej — že 15 dni se ne pokaže noben sovražni vojak. Ali vendar, ta sovražnik nastopa ; on je tu. To je boj proti nevidnemu sovražniku!" (Str. 33 in 34.) Katastrofo, ki ie zadela Srbijo, so videli vodilni možje naprej. Dne 9. septembra 1915 je mobilizirala Bolgarska. Srbi so dobro vedeli, da proti njim. Toda en ten ta je trdila svojeglavno, da Bolgari mobilizirajo proti — Turkom! Pašičev tajnik je takole pripovedoval pisatelju: "9. septembra razglasi Bolgarska mobilizacijo in 10. zjutraj telegrafira vrhovna komanda (srbska) vladi v Niš: Pred Pirotom imam 3 divizije. Garantiram za uspeh. če se nam dovoli pohod na Sofijo, preden koncentrira sovražnik svoje Čete. Zaklinjam Vas, da nam dovolite, da napademo. G. Pašič j je istega dne obvestil o tem I London, Pariz, Petrograd. On reče zaveznikom : Edino sredstvo, s čigar pomočjo Y\ mogla Srbija pričakati Vašo pomoč, je v tem, da pričnemo takoj ofenzivo proti vojski carja Ferdinanda. Zaklinjam Vas, da dovolite, da napademo. Iz Londona, Pariza, Pernati: Niti ganiti se ne smete! Bolgari mobilizirajo za nas! "V ' 'i * .i- ■ t/ : Zagrozite s smrtno kaznijo vsakemu, ki bi skušal prestopiti bolgarsko mejo! G. Pašič je jokal, a sporočil vrhovnemu poveljstvu: Vsak srbski ! vojak, ki napade Bolgare, bo 1 ustreljen! 25. septembra udari vojska carja Ferdinanda, ko je izvršila mobilizacijo v miru, — na nas! To je bilo Iv zvezi z zavzetjem Belgrada po Mackensenu. Kako je bilo pozneje — veste sami." (Str. 47 in 48.) j Na račun entente, oziroma njenih slepih diplomatov, ki niso videli, kaj se pripravlja proti Srbiji, pade precej ostrih besed; istotako na račun nezadostnega podpiranja srbske armade od strani zaveznikov v Solunu. Srbska vojska je pa neprestano z ganljivo vero pričakovala rešitve od zaveznikov. Srbom se ni zdelo mogoče, da bodo popolnoma pregaženi. Obupana srca so pričela ve-irovati v pomoč čudežnim potom. Stražnikom pred Pirotom se je prikazal kraljevič Marko na svojem konju Šarcu, mahajoč s svetlim mečem . . . Vest o tem dogodku se je Širila povsod od ust do ust. A pomoči ni bilo od nikoder. Srbi so morali zapustiti tudi Bitolj. Dopisnik je bil navzoč, ko se je odpeljal srbski vojni minister s poslednjim vlakom, ki je odhajal iz Bitolja, v Solun k Sarailu. "Vlak odhaja: žena v črni obleki stoji ob vratih vagona, stoka in joče. Izgubila je v vojni svojega očeta, svojega moža, tri brate, sina, ki je imel komaj 15 let, a sedaj — glej — izgubi tudi domovino." (Str. 65.) Posebno spretno so pisana zadnja tri poglavja: "Pekel na čarobnem otoku" (Krfu), "Srbija v izgnanstvu" in "Med onimi," ki ne pojejo več".,Kakor rečeno, pozna pisatelj pot čez Albanijo samo po pripovedovanju drugih; zato jo obdela le na kratko. Cel narod je potoval preko Albanije: 400.000 ljudi, med njimi 3150.000 vojakov; ostalo so bili otroci, ženske in starčki. Cel ta iz-prevod ni bil drugega nego zadnja pot obsojenca. Ena misel jih je držala po koncu: prišli bodo do morja. "Kadar sta utrujenost in glad že preveč stiskala utrujena telesa, so klicali oni. v katerih človeški glas še ni zamrl: Morje! Morje! Morje — to je rešitev. Tam na oni strani planin, bodo našli obalo Jadrana, valove po katerih jim nosi kruha angleško, francosko, italijansko brodovje. Morje! Morje! Tudi oni, ki so izčrpani popadali, so se dvignili nanovo in ohrabrili . . . Nekega dne so se oni, ki so bili spredaj, obrnili nazaj. Mahali so z rokami, se poljubljali in klicali. Človek bi mislil, da so od bede znoreli. Oni, ki so bili za njimi, so pohiteli in kmalu je bila stvar jasna! To je bilo morje! Svečeniki so popadali na kolena, za njimi vsi ostali. Nekateri so stopili v vodo in se prekrižali. To je bilo morje, za-željeno morje" (Prav slično, deloma z istimi besedami opisuje Ksenofont prihod Grkov do morja v Trapezu n-tu.) Poleg srbske vojske je korakalo Čez Albanijo tudi 30. 000 novincev od 15 do 17 let; tudi še mlajši so bili med njimi. Srbi so jih vzeli s seboj, češ, Srbija ima vojno že četrto leto; morebiti bo trajala vojna še nadaljna štiri leta. Od teh 30.000 jih je prišlo do morja samo 15.000. "Vsako mesto, kjer so poskusili prenočiti, je bilo zaznamovano s trupli onih. ki so se ki so se sinoči v I e g 1 i p o s 1 e d n j i k ti a tKo pridejo do morja, ni bilo nikjer nobene ladje. Nemški podmomiki so oneftiogočili izkrcanje. Ko je slednjič ladja došla, je bilo t«h novincev samo še 10.000. Med vož-njo na Krf jih je umrlo 1000. --—=—$5% w' Avtoriziran kapital w ' II $100.000 Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO (>313 ST. CLAIR AVL. Vlof« nosijo po S odat hi Mnogi so prišli na Krf samo i — umret. Ostale je čakal po-. vratek na fronto. Svojega t častnika so ljubili kakor ► otroci očeta; kar pustili fflu niso, da bi se bil oddaljil kam 1 od njih, ker so se bali, da se ne vrne več k njim. "Gos-pod," je pripomnil dalje častnik ob misli, da bodo morali ti vojaki zopet na fronto, "včasih, zvečer, me obide strah, da njihova duša, zlomljena vsled trpljenja, vsled muk, ne poj de več v boj. Pomislite samo, že štiri mesece niso zapelt!" Pisatelj sam je že veroval, da je duša teh vojakov res zlomljena — tedaj pa se začuje iz šotora — pesem, pesem o krvavi noči": "Da li če jednom proč ta črna, krvava noč... " Minula je noč .. . Sedaj, ko je dan, ite pozabimo onih, ki je niso preživeli! •_LjD. QPOMBA. člani* dr. Slovenija se s tem opominjajo, da se udeleže korakanja v nedeljo 28. sept. v polnem številu. S pozdravom Jo«. Grame, tajnik. 1 Dr. J. V. I ŽUPNIK, SLOVENSKI 1 .ZOBOZDRAVNIK/ I 6127 St. Clair Ave. < ? ' Knautovo poslopje nad Grdi- ' nivo trgovino. j p Najboljše zobozdrav- 5 niiko delo po niz- V 1 kih cenah. i j I Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 i večer. . ftaP* Ukprtv bondi m aprejemtj« I f £ * plačilo poln« TradDoati. < ' •^/IrQ 'M ' ' ■ m$ i 111 1 i DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, a , št. 138 C. K. of O. 3 Ima sejo vsako 4. nedeljo u ob 2. popoldne v stari Soli a sv. Vida. Predsednik: An-r ton Skulj, 1099 E. 71 th St. j Podpredsednik: J os. Glavich .6210 Shade ave. Zapisnikar: g Anthony Skulj, 1099 E. 71 St St. Finančni tajnik: Anth. Skulj, 1099 E. 71st St. Blagaj . nik J. Ogrinc, 6026 Glass Bolniška podpora $5.00 na * teden; posmrtnina $500.00, ^ $1000, in $2000. j Sprejemajo se praktični . katoličani, društvo si je omi-i slilo tudi uniformo. (Fri) ^ NAZNANILO. * Dr. Cleveland, Št. 23. ZSZ je skleni-j lo na svoji redni mesečni seji, da bo sprejemalo za mesec oktober in sep-" tember kandidate popolnoma brez vsa- * ke pristopnine. Toraj rojaki, sedaj se vam nudi lepa prilika, da pristopite v društvo tudi tisti, ki ste že v enem društvu in želite stopiti v še enega, ali pa dotifini, ki niste še pri nobenem ) društvu. Zavarujete se lahko za $250, $500, L $100, $1500 in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. Iz te lestvice raz-vidite, koliko kdo plačuje po letih: * Starost Zavarovalnina za: , let $250 $500 $1000 $1500 16 2lc 41c 82c $1.23 17 21 42 84 1.23 18 22 43 86 1.29 19 22 44 88 1.32 20 23 45 90 1.35 21 24 47 93 1.40 22 24 48 96 1.44 I 23 25 49 98 1.47 1 24 26 51 1.01 1.52 25 26 52 1.04 1.58 26 27 54 ' 1.07 1.61 27 28 56 Ml 1.67 28 29 57 1.14 1.71 29 30 50 1.18 1.77 30 31 61 1.22 1.83 31 32 63 126 1.89 32 33 66 1.31 1.97 33 34 68 1.35 2.03 34 35 70 1.4) 2.10 35 37 73 1.45 2.18 36 38 76 1.51 227 37 40 79 1.57 2.36 38 41 82 1.63 2.45 39 43 85 1.69 2.54 40 44 88 1.76 2.64 41 46 92 1.83 2.75 42 48 96 1.91 2.87 43 50 1.00 1.99 2.99 44 52 1.04 2.07 3.11 45 54 1.08 2.16 3.24 46 57 47 59 48 62 49 65 50 68 Rojaki, pristopajte k društvu. Društ- j vo je naša edina pomoč v Ameriki, vsak lahko ve, kako je bilo lansko leto koliko ljudi je pomrlo, ki niso bili v nobenem društvu, ali pa samo v enem. i In kaj tacega se letos zopet lahko pri-i peti. Vsa natančna pojasnila dobite lahko pri vseh članih društva ali pa pri ; tajniku Louis Meznar, 1171 Norwood Rd. Jakob Lužar 1197 E. 61st St. Era-> zem Gorshe 6103 Glass ave. John Ka-1 dunc, 6608 Bliss ave. Louis Meznar, tajnik 1171 Norwood Rd._(Fri. 112) & Zdravilo trn vse mu-oularne bolezni je Pain-Eipeller ~ neprekostjiv. Pazite ua znak SIDRO. Po vseli lekarnah po 3&e in 66e ali pa pišite na P. AD. RICHTER A CO, __336-3X) Broadway, N«w York _ Adam J. Damm je kandidat za coun-cilmana 23. ward« na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem. Ali je vaše perilo na vrvi ob desetih? Zakaj bi zavidali svoje sosede, ki imajo svo-perilo izobešeno mnogo prej nego vi, ki mo-ate dolgo opravljati sovražno delo pranja in rgnenja. Zakaj ne sledite vzgledom vaših sosedov ter i pravite svoje pranje bolj hitro, lepše in bolj ospodarsko z električnim perilnikom? Nekoliko plačate takoj, pa dobite električni erilnik v vaš dom. Naročite ga takoj. THE ILLUMINATING CO. ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE POCENI Te farme so v izvrstnem kraju, blizu tržišč, cestne kare, železnice in tlakanih cest. V Mentorju, Painesville, Perry, Madison, Geneva. TRUCK FARME. 4 akre, dobra zemlja in poslopja....... ........$2000 6 in pol akrov, nova poslopja, krasna zemlja......$4800 17 in pol akrov, grozdje, dobra poslopja .... ____$4200 20 akrov, fina črna zemlja, poslopja............$6500 16 in pol akrov v mestu, poslopja,.............. $1800 FARME S SADJEM: j 9 akrov, fina hiša .........................$gcoo 24 akrov, nove hiše, fina zemlja,................$6000 30 akrov, fina zemlja in hiše, .... ............$6500 40 akrov, krasna drevesa in poslopja,---- .. .".$75 00 87 akr., 18 akr. grozdja, 18 akr. breskev, poslopja $15.000 MLEKARSKE FARME: 40 akrov, dobra zemlja in hiše ... '............$4800 61 akrov, plin, poslopja, ................... .$6000 86 akrov, dobre hiše, blizu mesta...............$4000 ,106 akrov, fine hiše, poceni..................$15.000 200 akrov, velike hiše, dobra zemlja............$18000 POCENI FAME: 35 akrov, nova -hiša..........................$2000 76 akrov, fina zemlja, blizu mesta...............$6500 83 akrov, fina zemlja.........................$5000 225 akrov, potrebuje delavcev,.............!.. .$6000 Vse farme imajo živino in orodje. Nekaj farm se zamenja. Vse na lahka odplačila od $1000 do $5000. Imamo mnogo več farm, da izberete. Kupite od lastnikov, ki morajo prodati radi starosti, smrti v družini ali drugi dobrih vzrokov. Pišite, kdaj pridete. Anton Lavrich, zastopnik HORACE MILLER & SON, GENEVA, 0. Nizka cena denaiju za Evropo. Odkar je vojna prenehala se je pojavilo mnogo tujezemskih agen-tur, ker vede, da ima mnogo ljudi v tej deželi prijatelje in sorodnike v Evropi, katerim hočejo poslati denar. Take agenture nimajo niti prilik niti odgovornosti kakor jo ima velika banka The Cleveland Trust Co. ki je med celim narodom znana radi svoje moči. * NE RISKIRAJTE, DA BI VAM PREVEČ RAČUNALI. Pridite k nam ali pišite za cene, predno pošljete denar v stari kraj. Če greste v Evropo, obdržite denar pri nas na hranilu po 4 odst Ko ste v Evropi in rabite več denarja, pišite nam, in vam takoj pošljemo zahtevano. Na ta način služi vaš denar obresti in vi ničesar ne riskirate, da bi vam bO nkraden. A » Zbc Cleveland Zvmt Company Premoženje nad $74.000.000.00 IN PET DRUGIH PODRUŽNIC 4008 St. Clair Ave. 753 E. 152nd St. 8436 Broadway, iS ohfc 2202 Woodland Ave. SS i: Euclid in E. 105th St WiHoughby, Ohio Painesville, Ohio 9*°9 Kinsman Rd. ------ -----———————— HANS IZ ISLANDA _ROMAN SPISAL VICTOR HUGO,......ZA "A. D." PRIREDIL P. P "Možje pravijo, da se jih ogibam/' nadaljuje mali Hans po kratkem presledku ; "toda ni res, oni se mene ogibljejo. Oni se me ogiblje-jo iz strahu pred menoj, jaz pa se jim unikam, ker jih sovražim. Toda vendar ti mora biti znano, prijatelj, da sem bil Se vselej vesel, kadarkoli sem srečal moža, če sem bil tedaj lačen ali pa žejen." Zdajci opazi Hans kako se pojavi v oddaljenem kotu galerije zapuščene dvorane ru-dečkasta luč, ki je postajala svetlejša in večja in motno osvetljevala starodavno, mokro zidovje. ^ "Tu prihaja sedaj eden iz-Y med njih. Govori o zlodju, pa takoj vidiš njegove rogove. Halo, prijateljP pristavi Hans, ko se obrne proti medvedu, "halo, nemudoma vsta-ni!" Zverina se v trenutku dvigne. itn.u! ___I.I.ai i__*__ ."Pojdi, poplačati hočem tvojo pokornost s tem, da nasitim tvoj nikdar siti želodec." . Po teh besedah se Hans pripogne proti predmetu, ki ie ležal pred njim na tleh. Zdajci se začuje pokanje kosti, kot bi kd6 s sekiro sekal, toda nobenega vzdihljaja ali drugega znaka življenja se ni pokazalo. "Zdi se mi," mrmra mali) Hans sam s seboj, "da sva ostala edino dva še živa v Ar-barski duplini. Sedaj pa, dra-| gi prijatelj, lahko skoricaš pojedino, katero si prej začel." In Hans zažene z vso silo proti zunanjim vratom dvo-) rane, kar je prej odsekal i k-sekiro od telesa. Medved sko-J či za svojim plenom tako hitro, da ne hi najbolj bistro oko moglo opaziti, da proč vrženi predmet ni druzega kot človeška roka, oblečena | v zeleno blago iste barve, kot so ga nosili kraljevi muške-[ tirji od posadke v Munkhol-mu. Čitatelj se je torej prepričal, da je Hans v svoji duplini gotovo naletel na kakega ( mušketirja, ki je bil poslan, da išče pobeglega Spiagu-I drya. Znano je tudi Citate-1 - Ijem, da je Hans prisegel, umoriti vsakega mušketirja,1 katerega sreča, in dosedaj nil ostal še nihče živ, s katerim je Hans prišel v dotiko. To obljubo je Hans storil tedaj,, ko je zvedel, da je dekle, ki je bilo sprva zaljubljeno v Gill Stadta, njegovega sina, se izneverilo svojemu ljubljencu in se zaljubilo v nekega mušketirja. Odtod je izyirala silna,jeza Hansa napram vsem kraljevim vojakom. ...... .■ . ,i »__i-i "Nekdo prihaja," reče zdajci Hans, ki je neprestano opazoval bližajočo se luč, ki je telj, tovariš, pusti me samega za trenutek. Hej, mrcina! Proč s teboj!" Pokorna zverina zbeži proti vratom ter po stopnjicah navzdol, kjer kmalu zgine v številnih zapuščenih in podrtih hodnikih; s seboj pa je nosila nagnjusni plen z nekakim zadovoljnim renča-njem. V istem trenutku pa se prikaže pri odprtini hodnika mož jako visoke postave. Možakar je bil oblečen v dolg, rujav plašč," in v rokah je nosil veliko svetilko, katero zdajci prižge na poln plamen, ko stoji nasproti gospodarju Arbarske dupline, strahovitemu Hansu. .Hans pa je malomarno sedel, s prekrižanimi rokami, na ogromnem kamnu. Ko opazi tujca tik pred seboj, vzklikne: "Gorje onemu, ki prihaja semkaj radi kake ideje/in ne radi svojega nagona." .VToda tujec ne odgovori ni- [ t* C. . £ . česar, pač pa se je zdelo, da motri nenavadno postavo Hansa. ''Poglej me dobro, tujec," nadaljuje Hans, ko dvigne svojo glavo, "v eni uri ne boš imel več glasu, s katerim bi se lahko ponašat pred svetom, da si me obiskal v mojih prostorih." Novi prišlec pa, ki je dvigal in obračal svojo svetilko okoli postave Hansa, je oči-vidno bil bolj začuden kot pa prestrašen. "Ha, tujec, kaj se tako čudiš in kaj me ogleduješ od vseh strani," nadaljuje Hans s smehom, kot bi komu lomil kosti. "Ali si opazil, da imam noge in roke prav tako kakor ti; le ta razlika je med nama, da moji telesni udje ne bodejo hrana divjim mačkam in krokarjem,' kakor bodejo v najkrajšem času tvoji." Tujcu se je zdel ta trenutek, ugoden, da nekaj odvrne; še bližje se sklone k Hansu in začne s tihim, skoro zaupljivim glasom, kot bi se bal, da bi ga še kdo drugi slišal, ki ni poklican za to: "Čuj me. prišel sem k tebi ne kot sovražnik ampak kot prijatelj." ' Hans pa ga prekine: "Če je res tako, zakaj nisi pri vhodu vrgel od sebe svojo človeško obleko?" "Moj namen je, 'da ti $ka-žem veliko uslugo, če si ti v resnici tisti, katerega iščem." ^Misliš menda naj ti jaz skažem uslugo, ker> da mi hočeš ti skazati uslugo, je nevr-jetno. jaz sploh nikdar ne sprejemam uslug od ljudi. Mož, zaman so tvoje besede in napori. Jaz pač ne morem skazati nikomur drugemu usluge kot onim, ki so se naveličali življenja na tem svetu." ur% .___tiL i_____i .L t,__ I "Po tvojih besedah," nadaljuje tujec, "sem se skoro {prepričal, da si ti mož, katerega iščem, toda tvoja posta-Jva — saj so mi vsi pripovedovali, da je Hans iz Islanda , silen velikan. Ti ne moreš biti Hans, kajti tvoja postava ne •garantira nobene moči." | "Ti si prvi živi človek, ki i je dvqmil o moji moči," odvrne Hans. I "Kaj, ali je resnica, ali je mogoče?"* In tujec se približa malemu možu. "Toda odkar sem živ, vselej so mi ljudje pripovedovali, da je Hans .iz Islanda velikan, ki nima para v vsem kraljestvu." "Ha," pristavi "vse ono, kar si slišal o moji postavi, boš kmalu spoznal, da sem večji kot ognjenik Heckla." "Res je! Toda vseeno, prosim te, povej mi resnico, ali si ti pravi Hans, rojen v Klipstadurju na Islandu?" "Nikakor ti ne bom odgo-na tvoja vprašanja, predrzni tujec, odvrne Hans, ki v tem trenutku vstane; in pogled, katerega je vrgel na začudenega tujca je povzročil, da se je slednji hitro umaknil nekoliko korakov od njega. "Prosim te," odvrne tujec, "dovolj je, da nehaš takoj, kajti ta polged me je popolnoma prepričal, da si prava oseba." Po teh besedah se ozre tujec proti vhodu, odkoder je prišel v duplino, in v očeh se mu je lahko bralo; da se že kesa, ker se je sploh napotil k divjemu človeku. Ko-nečno pa zbere svoj pogum in pristavi: "Prišel sem k tebi edino-le v tvojo korist." Ko je prišel tujec v dvorano, ni mogel dobro razločiti osebo, s katero je sedaj govoril, radi tega je obdržal hladnokrvnost, ko je opazil Hansa mirno sedečega na skali; toda ko je mojster Arbarskih razvalin vstal, s svojim ti-grovskim izrazom na obličju, s svojimi debelimi ustnicami, * s krvavimi rokami, katere je komaj skrival pod zeleno-sivo volčjo kožo, ko je opazil ogromne kremplje na koncp Hansovih prstov ter divji pogled v njegovih očeh, se je predrzni tujec stresel po celem telesu, baš kakor nevedni popotnik, ki misli, da drži v rokah jeguljo, pa občuti pik strupenega modrasa. "Ha, prišel si sem edino-le radi moje koristi?" ponavlja pošastni Hans. "Ali si prišel morda povedati, kje naj zastrupim kak vodnjak, mogoče želiš, da požgem kako vas, katere prebivalci so se ti zamerili, t mogoče je v bližni kak Munkholmski mušketir, katerega naj zakol jem?" "Mogoče. Čuj: Norveški premogarji se pripravljajo za ogromno r^volto. To pot se bodejo spuntali proti samemu kralju. In znano ti je prav go-, tovo. kaj sledi vsled kadar se ljudstvo začne puntati." "Da, da, — umori, posilstva, sakrilegiji, požigi, ropanje." "Vse to ti jaz nudim." Hans se pa strašno zasmeje. "Jaz ne bi čakal tvojega povabila, če bi se mi zljubilo počenjati kaj enakega," odvrne. Brutalni nasmeh, ki je igral na Hansovih ustnicah je povzročil, da se je tujec ponovno stresel po celem telesu. Toda kljub temu nadaljuje z govorom: "V imenu norveških pre-mogarjev vam nudim na tem mestu vrhovno poveljstvo vseh ustašev." Hans je po teh besedah molčal za trenutek. Toda naenkrat se pojavi na njegovem temnem obrazu izraz skoro peklenskega škodoželja. A 4 a » • • "Ali so premogarji v resnici ponudili vrhovno povelj-meni ?" vpraša. To vprašanje je tujca spra-stvo ustaje meni?" vpraša, ker je "bil prepričan, da ga Hans nikakor ne more poznati, se takoj pomiri, zbere svoje misli ter se nekoliko nasmehne. "Zakaj so s rudarji uprli?" vpraša Hans. "Da vržejo od sebe in se znebijo za vselej kraljevega protektorata, pod katerim silovito trpijo." "Ha, ali je to edini vzrok?" odvrne Hans s pošastnim nasmehom. "Poleg tega pa želijo tudi, da oprostijo državnega ujetnika, ki se nahaja v trdnjavi Munkholm." "Ali je to edini namen re-voluciiskega gibanja?" ponavlja Hans z naglasom, ki je ponovno popolnoma zmešal tujca. ; "Meni ni znan noben drug vzfpk,"#...........................$3.98 40 palcev suknjeni serge, navy, črno, rjavo, sivo in tan. Za obleke, jand po.......................... $1.75 Glavno nadstropje I Hi pošiljamo (E blago v (I Jugoslavijo Baileys Vi hranite denar pri Bailyes vselej Mi plačamo 3 ods popusta na vsem blagu v znamkah Hranite jih. Vi lahko pošljete blago t vseh evropske dežele skozi Baileys Mi smo spopolnili priprave, da pošllemo blago v vsako oddaljeno deželo, iz katerih je prišlo tako veliko naših dobrih odjemalcev v Ameriko. V resnici, malo tr- < govin v Ameriki je tako dobro pripravljenih, ali imajo tako veliko skušnjo, kot < Baileys, ki pošilja blago v staro domovino. i Izrežite ta kupon in prinesite ga v Baileys tujezemski oddelek, na Balkonu. Vaše ime...........................................................i Naslov.................................................. leta potem, ko so minuli ti dogodki, ni mogel grof d'Ahlefeld s pomočjo vseh svojih sicer bistrih možganov in nenavadno državniško modrostjo pogoditi, kako je mogoče, da ga je poznal prvi zločinec države, glasoviti Hans iz Islanda. Ha, kaj če je bil Musdemon izdajalec in ga je izdal Hansu? Res je, Musdemon sam je bil prvi, ki je grofu svetoval, da je najbolje, če se kancler sam napoti k Hansu radi večje varnosti; toda kakšen dobiček bi imel izdajalski tajnik od tega? Kaj so mogoče prišli banditu j v roke kaki državni papirji, iz katerih je bilo mogoče dognati, kakšno ulogo igra državni kancler pri namera- vani ustaji rudarjev? Toda nemogoče. V celi kraljevini ni bilo nobenega živega bitja, razven njega, njegovega sina Friderika in tajnika Musde-mona, kateremu bi bile znane zarote in naklepi državnega kanclerja. Od svojega sina ni pričakoval izdaje; nemaren in lahkomiseln kakor je bil, očeta ne bi nikdar izdal. Poleg tega se pa sin nahaja v garniziji v Munkhol-mu, saj tako je oče mislil, in se nikakor ni mogel sestati s Hansom. Oni, ki berejo zaključek tega prizora, bodejo I videli, da jim nikakor ni mogoče bolje rešiti uganjko kakor jo je rešil grof d'Ahlefeld. Ena najbolj značajnih po- jav grofa d'Ahlefelda je bila vaelej, da je ohranil trezno 1 pamet in je hitro in pravilno modroval in sklepal. Ko je tako nenadoma zaslišal za-! klicati svoje ime od osebe, od katere je to najmanj pričakoval, se je za trenutek prestrašil in osupnil, toda že v I prihodnjem trenutku, kot bi trenil je zginil strah, osup-nenje in groza z njegovega obraza, lahen mir se pojavi na licih in grof se dela kot bi se ničesar ne pripetilo. Dalj« DrlhodnJIC NAPRODAJ JE HlfiA na 71. cesti, ima 18 sob, za tri druiine, vsak« 6 sob, lot 55X92, troje stranitt in trije furnesi, za vsako družino posebej. Cena $10.000. Za plačilne pogoje se vpraia na 1415 E. 39th St. ,(1I2> , .. .Mil .■«—■■■ ...............---------- - • ■ -------------- ■ :.......... ■ ■ "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA; Za Ameriko - - - - $3.00 Za Cleveland po poiti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Posamezna številka - - - 3c Vu piimt. dopisi In d«o«r naj te poiilja aa "Ameriftka Domovina" II10 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 180 j /AMES DEBEVEC, Publisher^_ LOUIS J. PtRC, Editor ^ ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY ' | .........^^^^ .....—,----------a j Rsii by 25.009 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere, t Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only J Entered as second-class matter January 5th 1000, at the post office at t Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. •4^,83 NO. 112, Fri. Sept. 26, 1919. n _____ 8 Trsta se branijo. Pred senatnim odborom za tujezemske zadeve je bila zaslišana 4. sept. deputacija Slovenskega RepubliČanskega Združenja, in kot smo že omenili, je en član te nepotrebne deputacije, ki nam je mnogo škodovala, izjavil se,( da Slovenci nikakor ne zahtevajo Trsta, in Jugoslovanih sploh ne. Ker nekateri dvomijo, da je to resnica, priobčimo tukaj dobesdno uradni zapisnik senata Zjed. držav, kateri zapisnik je naše uredništvo dobilo naravnost iz vladne tiskarne v Washingtonu, takoj drugi dan po zaslišanju. V tem zapisniku stoji črno na belem: Senator HARDING: Are you also asking for Trieste? Mr. Skubic. Why we are NOT ASKING THAT IT SHOULD BE OURS because we think the city of Trieste ought to be internationalized. To se pravi slovensko: Ali vi zahtevate tudi Trst? Odgovor: Hm, mi ne vprašamo da bi bil (Trst) naš, ker mi mislimo, da bi Trst moral biti mednaroden..... Republikanska glasila se sedaj jezijo, ker smo mi pri- ' nesli uradni zapinik in je javnost zvedela kako silovito so i republikanci ponižali jugoslovansko stvar na onem mestu, i kjer bi bilo treba staviti največje zahteve. < Mi nismo še nikdar slišali v nobenem programu kake j slovenske, hrvatske ali jugoslovanske stranke sploh, da bi i se odpovedalo Trstu, nasprotno neprestana zahteva je bila, j da e tudi mesto Trst, priklopi Jugoslaviji. Kje imajo i dovoljenje gospodje v Chicagi, da igrajo Italijanom na r roke in se odpovedujejo Trstu, ki je z okolico ogromno slo- c venski, oziroma jugoslovanski! Kdo jim je dal pravico go- i voriti o Trstu na način, da pridejo zavezniki lahko do pre- r pričanja, da se mi za Trst niti ne zmenimo ne? Da nam je r vseeno, kamor pride Trst, in z njim vred 150.000 Jugoslo- i vanov v Trstu in okolici! v Rojaki, to niso šale in če je katera organizacija od začetka našega obupnega boja proti Italijanom* naši skupni ( stvari kaj škodovala, je pa nastop, ki ga je imela deputacija S R. Z. tako ničev, da dotični senatorji, dasi so prej sliša- j H od naše strani, da zahtevamo tudi Trst, sedaj menda misli- p jo, da smo v tem oziru medsebojno v nesporazumu, in raje v bodejo ustregli, v slučaju dvoma, Italijanom, katerih je več, n kot nam Jugoslovanom, ki smo tako bedasti, da pošiljamo pred kongres poslance, ki povedo na vsa široka usta, da Ju- u goslovani Trsta sploh ne maramo. In ljudstvo bo Še naprej vrjelo tem nesposobnim ljudem s in jim kričalo: Slava! Enkrat se bodejo narodu odprlo oči. n ______a "Committee of Forty-eight" Iz New Yorka pošilja neki "Committee of Forty-Eight" cirkularje, da se državljani pridružijo novi stranki, ki bo gledala na to, da se iz Zjedinjenih držav ustvari pravi paradiž. Cirkular pravi, da demokratična, socialistična, republikanska, prohibicijonistična, sploh vse obstoječe politične stranke so od muh ter niso zmožne upeljati boljših razmer. Komentar k temu: Voditelji te stranke gotovo iščejo — stolčke. Spominjamo se, da je bilo tako povsod, in tudi pri nas. Svoje čase se je med Slovenci kar na debelo ustanavljalo razne podporne zveze in jednote, tako da jih imamo danes en ducat za teh 150.000 Slovencev, ki jih je tukaj. Take zveze so se porajale navadno kmalu po konvencijah. Ta ali ona stranka, ta ali oni voditelj ni bil zadovoljen, ni 1 dobil stolčka, alo, novo zvezo ustanovit, kjer dobimo goto- : vo svoje stolčke. Danes pa se je vršilo že ducate konferenc ! radi ZDRUŽENJA, kako bi se to razcepano ljudstvo zopet : dobilo v en hlev. Po toči zvonijo. 1 Ravno tako je v politiki. Najprvo je bila ena sama stranka, potem so bile dve, in iz teh dveh so se izcimile dru- 1 ge. Socijalistično-delavska stranka silno nasprotuje soci- ' jalistični. takozvana nova "Labor party" nasprotuje bolj- \ ševikom in 1. W. W. in tako dalje, eden je čez drugega, ne- ' zadovoljnost rodi nove stranke, in sedaj je prišel še "Com- 1 mittee of Forty-Eight", ki hoče v nič djati socijaliste, so- I cfjalistično-delavsko stranko, delavsko stranko, boljševiško, 3 h W. W. in sploh vse ter zopet ustanoviti novo stranko, ki t na vse bolje kot vsak drugi. J * To je moderni ples izkoriščanja, delavca vlečejo na sto ( različnih krajev, na vseh straneh mu obljubujejo paradiž, ( češ, za nas bodi, z nami drži, a v resnici vsi skupaj gledajo ' le njegov žep in matematično študirajo, kako se da izvleči 3 zadnji cent, \ Pa so imeli naši stari očetje prav, ko so dejali: Star de- 1 nar, stara vera in stara ljubezen, to je kaj vredno. Današnja f babilonska mešanica na svetu je že od sile. in če bi Krist še c enkrat prišel na svet, ne bi zadostoval en korobač, da pome- \ te s farizeji, ki delavca na vseh straneh vlečejo v propast. 5 VESTI IZ STARE DOMOVINE- Vojne sirote. Ministrstvo ( za prehrano in obnovo zemlje hoče vedeti natančno Število onih vojnih sirot, ki se nahajajo v tako slabih gmotnih razmerah, da bi bili potrebni kakšne podpore. Voj-mm sirotam je prištevati tu- fdi nezakonske otroke, katerih nezakonski očetje so v vojski padli ali umrli. Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Pododsek za proučitev vprašanja, kako naj se1 z ozirom na nemoteni razvoj ljubljanskega mesta presta-, j Iniške proge v mestnem območju, je pred kratkim do-=r končal svoje delo. Vspeh svojih študij bo predložil v oblico ki brošure anketi prve dni fc prihodnjega meseca. - Umrli so v Ljubljani: Ma-rija Kimovec, kuharica, 38 - let. — Franc Judnič,. bivši - posestnika. — Ivana Mirt, žena kovača, 35 let. — Vekoslav ~ Klein, fotograf, 44 let. — An-i. ton Justin, poljski dninar, 24 y let. — Franccc Judnič, bivši ~ delavec, 90 let. — Avgust Ma-t te, čevljarski mojster, 60 let. — Ivan Zalaznik, sin posestnika, 10 mesecov. — Daro- i i slav Klein, sin brivskega po- j J močnika, 14let. — Ivana Če- i - bul j, žena železniškega de- < lavca, 23 let. — Uršula Sou- 1 van, posetnica, 83 let. — Mi- 1 lan Šdrjanec, sin posestnika, i 7 let. — Darinka Rupnik, hči ] ključavničarja. 8 let. — An- I i drej Frandolič, posestnik in s i mesar, 37 let. — Anton ŠkuF- r > ca, rudar, 17 let. — Ana Pri- i jatelj, žena prožnega pazni-1 ka, 45 lea. — Anton Miklav- g čič, slikar razglednic, 42 let. d — Marija Leben, žena posest- v nika. 62 let. lj Ban Palaček odstopi. "Ur-o vat" poroča iz zanesljivega 2 vira, da bo ban Paleček v r kratkem odstopil. Njegov na- p slednik utegne biti podban dr. c Tomljanovič. n Francoska slovnica, katero n je spisal dr. Pavel V. Brežnik, lj je ravnokar izšla v zalogi h "Jugoslovanske knjigarne v n Ljubljani". Poverjeništvo za p uk in bogočastje je prodajno C ceno, ki znaša 8 K, odobrilo ti z razpisom z dne 14. avgusta N t. L št. 3764, in bo knjiga s | B prihodnjim šolskim letom v cj rabi na vseh učnih zavodih, na katerih se poučuje fran- di coščina. Knjiga pa je istota- nj ko priporočljiva tudi za sa-jdi mouka. Z njo si bo vedel po^ce magati vsak samouk, ki po-te zna vsaj temeljne pojme slo- in venske slovnice. i ki Umrl je v Kamniku Jožef le Cizelj iz Gorice. Doklade orožnikom. Vlada Pi je odredila, da se morajo lz-,ks plačati orožnikom doklade za ki ves čas, ko so bili izven do-,jzg mnvinp in sir<»r HnLrlarlp ta. Irr , movine. in sicer doklade, ka-> koršne so prejeli tudi ostali ■ uslužbenci; Tedenski izkaz o zdrav-i stvenem stanju mestne obči-. ne ljubljanske od 10 do 16. avgusta 1919. Novorojencev je bilo 30. mrtvorojencev pa 3. Umrlo je 28 ljudi, in sicer 14 domačinov in 14 tujcev. Umrli so: 1 za ošpicami, 8 , za grižo, 4 za jetiko, 1 za nezgodo, 13 za različnimi bo-lenimi, I za pljučnico. Za in-i fekcijoznimi boleznimi so o-boleli, in sicer: za osspnicami , 1, za ošpicami 1, za grižo 15. Veliko zločinov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev privede v zapor in prisilno delavnico alkohol. Sodnik ki je v svoji praksi imel za obravnati 1100 slučajev tepe-ža, je dognal, da se je v teh slučajih kaznjivo dejanje zgodilo v 700 slučajih pod vplivom alkohola. Nesreča pri Velikovcu. Pri popravljanju mosta pri Velikovcu sta vsled narasle vode utonila dva vojaka-saperja in sicer Jožef Dežman in Si-, mon Korošec. Vrli saperski, bataljon je skupno ž njima zgubil še 6 mož. Cenzura. Z Dunaja javljajo: Cenzura jugoslovanskih oblasti, zlasti vojaška, je zelo ozkosrčna in skrupulozna. Ne dovoli nobenemu nemškemu listu vstopa v Jugoslavijo. Na Dunaj pa prihajajo redno, nemoteno in brez zapreke vsi jugoslovanski, tudi slovenski listi. V vseh večjih kavarnah lahko čitamo slovenske liste. Država kupila Jagičevo knjižnico. Svoječasno so poročali, da je Čehoslovaška re-1 publika kupila za 20.000 fran coskih frankov knjižnico dr. Jagiča pod pogojem, da osta-j ne do smrti učenjakove v njegovi uporabi. Kakor javlja belgrajski "Trgovinski Glasnik" dne 27. t. m. do te prodaje vseeno ni došlo in je naši državi uspelo, da kupi to i knjižnico pod istimi pogoji, | i i » £ na čehoSovašlfi. 1 * ^^ * Lo- Prva konjska dirka se je 0- vršila na Bledu dne 7. sep-U- tembra 1919. ni Koroška Bela. Na veselici, ki se je vršila 13. junija v go-a- stilni Rozman v prid našim *8 invalidom je bilo čistih do-ši hodkov 2100 K. 1000 K je e- bilo poslanih poverjeništvu tv za soc. oskrbo, 1100 K ostane 1- za domače invalide. 14 Z Blok. Dne 27. avgusta, 5i je prišlo nekaj zloglasnih ro-i- komavharjev, bilo jih je men-t. da do šest možakarjev, na t- Vel. Bloke, kjer so pili v go->- stilni pri Lipetu. Na večer so >- pri Strukljevcu vzeli skledo s- močnika, ga nekaj pojedli, z s- ostankom so onesnažili križ, i- kateri stoji ob potu na Vel. i- Bloke, a skledo so poveznili i, na streho križa. Po noči so < i pa vlomili v trgovino g. Jož. ' - Lavriča v Novi vasi. Razbili < i so "taško,lf odprli vrata, pogr- c - nili suknjo po tleh, se sezuli i - in tako popolnoma nemoteno j - izvrševali svojo "obrt". "Pre- r - gledali" so vse„ kakor se spo- \ . dobi za take uzmoviče, -in se- r ■ ve tudi marsikaj "rekvirira- \ li". Odnesli so štiri ženske s - obleke, 20 ducatov nogavic, o i 20 židanih šerp,, 30 židanih v r rut, nekaj brisač itd. Tudi le- c • pi prt za t)ltar lurške kapeli- b ce popravili z deteljnim se- u menom in "zaroštali" s ki- i; ' meljnom. No, in zdaj ne pe- t Ije za njimi nobena steza, so v izginili kakor kafra, jih je n najbrže vrag vzel. Škode je č pa le 10 do 20 tisoč kron. — ti Dne 24. t. m. so pa neznani,j< tatovi vzeli pri g. Modicu v'g Novi vasi štiri moške obleke, j r< I Bila je ta dan velika veseli- si ca z nič manjšim plesom. j Z Mladega orla je ujel goz- si dnega mojstra gosp. Blaha p na Drvodevniku pri Radohi n | dne 13. avgusta t. 1. Perutni- ti (ce ima razprostrte nad 1 me-(ter dolge, a zleteti še ne zna v; in ne more. Orel se nahaja v se kletki v Radohni in je prav ol lep. I ta | Sadje v Prekmurju. V(n< Prekmurju se nahajajo veli- ui kanske množine sadja. Ka- SI kih 100 do 200 vagonov je v [zgodnjega in bi se moralo že st kmalu spraviti. m i Falzifikati 2 kronskih bankovcev. V zadnjem Času - se pojavljajo čim pogosteje - novi 2 kronski bankovci. Ti| . bankovci utegnejo biti ogr-| r skega izvora, so pa le falzifi- i kati. Ker jih samoobsebi u-j • mevno ni mogoče priznati j . kot plačilno sredstvo, opoza- J rja se občinstvo, da jih ne i sprejema. Falzifikate je spoz- ■ nati deloma iz tisočice šte- ■ vilk višje kakor 1, pri pona- • rejenih so tisočice nižje in vi-i šje, n. pr. 0021, 7392 i^d. Pri pravih bankovcih so emble- • mi kakor avstrijski orel v nemškem tekstu,, ogrska krona in črke O M B v ogr- ; skem tekstu jasni, precizni i in temnosivi. dočim so na falzifikatih jako bledi in ne-i jasni. Pri nekaterih manjka i valovita mreža na nemški I strani. Posebno slabo so izdelani na falzifikatih ženski obrazi. Rdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo bolj bel kakor pri pravin bankovcih. Pričnina. Pred kratkim je bila pri okrajnem sodišču v Škofji Loki neka sodnijska obravnava. Poklicane priče so bile doma iz Nove Oselice, ki je oddaljena od škofje Loke 32 km. Za potne stroške so dobile nekatere priče le po če 6 K. Torej ljubi Jugoslovan, pelji se, ali prehodi 64 km — za 6 K — to je za podplate tako nič ne stanejo, med potjo vživaj sveži zrak če si žejen pij vodo v Sori. Vprašanje je samo, ako so( tudi uradniki, ki pridejo iz škofjeLoke v Novo Oselico zadovoljni s takim receptom. {Skrajni čas je, da se nemudoma poviša od pristojne obla-| liti potnina današnjim razme-,ram primerno. Spor v ljubljanski kreditni banki. Prejeli smo: Med u-radništvom in organizacijo ter upravo ljubljanske kreditne banke je prišlo do nevarnega spora. Uprava ban-, j ke, je sklenila proti svoječa-| JL i k /, •• , HIŠA NAPRODAJ na St. Clair ave. blizu 40. ceste. Hifts je v prav dobrem stanju, nese velik rent. Prodam jo po nizki ceni radi odhoda. Vpraiajte pri lastniku A. Puš-nar, 4020 St. Clair ave. <112) NAZNANILO in VABILO! Iz urada dr. . sv. Marije Magdalene se naznanja sledeče točke: Naj si vsaka sestra dobro zapomni dan, 28. sept. ko se vrši blagoslovlje-nje nove društvene zastave. Najbolj važna dolžnost vsake članice je, da se udeleži te slavnosti. To je naš dan in na ša dolžnost je, da se zaveda^ mo, predvsem pa, da se udeležimo slavnosti ter tako slednjo skušamo povečati. Zbiranje se prične ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. Vsaka članica je pod kaznijo en dolar pozvana, da se udeleži. Prosi se tudi, da prinesete v urad tajnice kaka darila za srečolov in sicer na 1105 E. 63rd St. Ne pozabite pripeljati s seboj tudi vse otroke ki spadajo v otročji oddelek Manj stari kot 4 leta se bodo vozili v avtomobilih, starejši [bodejo korakali, in to velja , tudi za one, ki spadajo k moškim društvom K.S.K.J. Pre-skrbite otrokom male zastavice pri korakanju. Po korakanju se bo vršilo blagoslovljen je v cerkvi ob 3. uri popoldne. Potem se pa nadaljuje spored v dvorani. Zvečer pa je velik banket in druge zanimive stvari, in občinstvo je uljudno vabljeno. Vabi ee posebno bratska društva, da se udeležijo. Julija MaSjr, tajnica ^ i- š*om°popVo°tem postS vala, da se uvede z mesecem ci, avgustom zopet dvojna frek-;o- venca. Uradništvo tega skle-im pa uprave Hi hotelo vzeti v k)- vednost. Prišli so razni pisje meni fermani, v katerih se m je grozilo onim, ki bi se skle-le pom uprave ne uklonili, z odpustom iz službe. Ker to ni a, imelo pričakovanega uspeha, o- so nekega dne sklicali vse n- uradništvo v banko, kjer mu la je dr. Triller osebno skušal 0- dopovedati upravičenost u-io pravnega sklepa. Uradništvo 10 pa je zahtevalo, da stopi upra z va glede uradnih ur v dogo-i, vor z uradniško organizaci-1. jo in da se nadurno delo ho- 11 norira, kakor je to običaj pri o drugih zavodih. Ker je dr. j t Triller izjavil, da uradniške ! li organizacije ne priznava in j da je za uradnika nemoralno, f li ako zahteva za Jezu r no delo [ 0 plačilo, tudi dotični nastop | 1- ni imel uspeha. Nato je upra-1 i- va "Društvu zasebnega urad- | :- ništva" skupini denarnih za- fj - vodov kratkomalo sporočila i e svoj lakonični sklep. Odbor a organizacije tega sklepa ni I 1 vzel v vednost marveč je i - opozoril upravo kreditne a - banke na sklep celokupnega i - uradništva, ki se je dvakrat | -1 izreklo za nepretrgano Šes- | - turno poslovanje ter zahte- f ) val, da uprava regulira nrad- f j ništvu plače v smislu svoje- i i časne resolucije in da "plača S - tudi nadurno delo. Obenem I i^e pozval uradništvo na stro- jj ' go disciplino napram odbo- 1 .[rovim odredbam in dosledno 1 - solidarnost napram upravi, i I Zdaj se sliši, da je upravni | ■ svet odstopil od svojega skle- § i pa po dvojni frekvenci, rav-'S nateljstvo pa da še vedno pri- ~ tiska na'Uradništvo. Napram ^ nekaterim uradnikom se iz- S vajajo raznovrstne šikane in S se jim Žuga s preteriranjem § ob letnem napredovanju. Na | I ta način se hoče doseči, da bi I (nekateri starejši slovenski | uradniki zapustili drugi, i Sliši pa se tudi, da je nastala § v uravnem svetu struja, ki § stremi o odstranitvi dveh rav- § n atelje v. Da so se pri kredit- š ni banki ljubljanski sloven- g ski uradniki vedno grdo iz- | rabljali in zapostavljali, to je ! resnica, ki se ne more zani- p kati. Ako se je torej" začelo r-zdaj delati na preosnovo do- m |zdajnega krivičnega sistema. [ «je to le pozdraviti, ker to je |< popolnoma v soglasju z na- o| .širni nastalimi razmerami. nI fig I 8U S »I ■ ■ s ■ B IW M HI IV ^fc tU -jv I IB If RJI I IH1 ff j.11 j I |U WawA U t3lm Ki'' I DDiniTC tr urarv t JrKILH11. K MENI! čE SE VAM NI POSREČILO DOBITI WtjL N^KRONICKIH IN NERVOZNIH BO- SfW / t\ I A CB VI BOLEHATE NA KAKI KRONI- JLtI I CNI, NERVOZNI, KRVNI. K02NI ALI /^BtiS^TSjl I KOMPLICIRANI BOLEZNI, ALI CB STE cSmnT^Va BOLNI NA 2ELODCU, OBISTIH, ALI CB I IMATE RBVMATIZBM, ZGUBO APETITA, V^f^ GLAVOBOL, VPRAŠAJTE MENE. ^^ , Pomnit«: Nasvet in praiskava Je caaton). OdlaianJa zdravile- I nja postanejo lahko nevarna. Pridite k meni takoj, Ce potrebniete nasvet skrbnega in Izkuienega zdravnik«. P* mo in jeaen. Lansko leto je zahtevala tako ailno število žrtev, da niti grozote vojne niao bile hujše. Raditega je skrajno potrebno, da >1 vzamemo za gealo: Influenca ne sme naprel. Zdravstveni komisarji v mestih se le pripravljajo na boj. Vi se srečate s bližajočim aovrainikom brez strahu, če driite svoj sistem v redu. Trinerjevo ameriško grenko vino je najbolj zanesljivo zdravilo v tem oziru. Dri! odvajalne organe odprte, regulira prebavo in utrdi ves sistem. Imejte ga na ovojem domu in kupite tudi Trinerjevo angeliko, ki je jako uspešna v slučajih fibra in pri ozdravljenju po influence Dobite ta zdravila v vseh lekarnah . Joseph Triner Company, 1333-43 So. Aahland ave. Chicago, 111. (Copyright 1019 by Joseph Triner Company). 1 NAZNANILO. Članicam dr. Srca Marije (ataro) to naznanja, da se polnoštevilno ude-letijo slavnosti dr. Marije Magdalene, KSKJ. Zbirališče ob pol dveh pop 1'4 John Grdinovi dvorani, v nedeljo 28. \Jh »ept. Pridite vae v največjem Številu. PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zadovoljnost in 'garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 W, Seda/ je priltKa Rojaki, spomnite se svojih v stari domovini. Pri meni lahko Inipite po najnižjih cenah, vso obleko, spodnje perilo, trpežne čevlje, in vam mnogo pomagam pri po-šiljatvL Se priporočam rojakom za obilo udeležbo. JACOB JANCHAR 3600 E. 81st St t' < « r, \ ? * 'icffiti&i 'I ________ 1 NAPRODAJ ste dve lepi oleandri. Vpraša se na 1156 Norwood Rd. (113) TAKOJ DOBI SLUŽBO fant star 10 do 18 kot trgovaki pomočnik v trgovini z ieleznino in električnimi napra- i vami. Grd in a in Co. 6127 St. Clair ave. (114) , % * ... . ... |f»j •» . • ; > . .... * S ' , M&šid-. s®h* POZOR! PLUMBINGI Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrst no plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem pri jate lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) Central 4058 W Prospect 2699 M.Jung AGENTURA ZA PAROBRODNB LISTKE IN POŠILJANJE DENARJA. 2403 ST: CLAIR AVE. Pofiiljamo denar na vae strani sveta po najnižjih dnevnih cenah. Zastopnik za The Fina National Bank, Cleveland, Ohio. - n Seno* ^^aa tigjo avqto spola. Ima Severa's regulator j (Savarov Regulator) in prostor kjer 4 ga dobita J« v vseh lekarnah. Se- * veda morata zahtevati pravega in ' odkloniti vm ponaradbe, kajti Ta na to način ste l&hko sigurni, da dosežeta najboljši in najhitrejši vapeh. Čada $1.26 in 6c davka. ^^^ ^^ ^^ »P 99 99M ^^ ^^ 1 St. Clair - Mestne farme. ST. CLAIR AVE;. CHARDON and CUT ROAD, 3 NOTTINGHAM. t Z Tu Je lepa prilika, da al kupite lot « zadostnim prostorom, da re- # ' dito kokoši, imate vrt in drugo. Loti obnegajo en četrt do pot akra. # Cene ao od $600 do $900. Nekaj lepih lotov je na St Slair Ave. pri- 2 pravni, da ae postavi trgovsko poslopje. Velike Jeklensko tovarne se Z bodejo aidale nasproti temu posestvu. j Lahka odplačila. Vprašajte pri I Louts Hecharju Ž mrv Tel. Wood271 R. $ > ' '_i • ^ Prodajalec bo na posestvu ves dan v nedeljo, 28. SEPTEMBRA 1919. WM Naznanjam vsem cenjenim Slovencem, da sem se preselil iz 1086 Addison Rd. Cleveland v Painsville Ohio kjer imam svojo farmo, na kateri živim bolj zadovoljno kakor pa v mestu. Zatorej tem potom priporočam vsem, ki ne živijo popolnoma zadovoljno v mestu, naj se obrnejo na mene. Tu v obližju imam naprodaj vsakovrstne farme, velike in majhne, od 45 do 180 akrov, z vsem kmetijskim orodjem in živino ter poslopjem raznovrstne cene. Zamenja se lahko tudi za hido v mestu. Že več Slovencev je tukaj in so zadovoljni. Pišite mi in vas pridem iskat, da ei ogledate. Lahko pa tudi se pripeljete s Shore Line karo do Painesville. Izstopite pri Parmey hotelu, pokličite na Long distance telefon LAROY 69, Mike Udovich. Jaz vas pridem vsak čas iskat. Rojaki, kmetija je še vedno najvarnejša banka, v katero lahko vldžite vaš denkr, in iz katere se lahko živite, ne da bi se bali krize, štrajka ali kakega bosa. Za vse nadaljna pojasnila se obrnite na mene. Mike Udovich, R. D. No. 5. Box 46 ' PAINESVILLE, OHIO " ' ■ ■ ' *' ' • r ' ' t J ■■ t r, l JVaznanilo. Cenjenemu občinstvu v Collinwoodu naznanjava, i da sva kupila dobro urejeno trgovino ( grocerija in mesnica, Na 14516 Sylvia ave, ; V zalogi bodeva imela vedno sveže kakor tudi prekajeno meso, domače klobase, šunke, itd. Grocerij-sko blago bova prodajala vedno po zelo ugodnih cenah. ' ] Postrežba točna in zanesljiva. Priporočava se ro- i jakom za obilen obisk, dobro znana rojaka < Toni in John Kadunc • 14516 Sylvia ave, Collinwood, O. < : HENRY J. SCHNITZER STATE BANK.: ► ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD 4 STALNO RD2AVNO KONTROLO. J „ RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO < ► GARANCIJO. > < ► PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE CRT? PO O- 1 ► RIGINAjLNI CENI. J IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU. < k Ki ieli potovati v ataro domovino, ki idi poslati denar ali kateri ima- 4 t opraviti katerikoli sadove v atari domovini, naj ae obrnejo na na-banko, Id aluii svojim rojakom ie preko 25 let v popolno sadovolj- ► stvo, pošteno in signrno. r ^ ► VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vaakfe takoj v < ► materinskem Jesikn. i ► Henry J. Schnitzer Slate Bank i ► 141WASHINGTON ST^ NEW YORK, N. T. < » LZI,.'. 4 DOBRO MILO za vsako toiletno ali zdravstveno rabo v domači porabi bi moralo imeti tako vsebino, da bi odgovarjalo vsaki higi-jenični in antiseptični zahtevi. Tako boste dobili Severo-vo zdravilno milo za kožo (Severas Medicated Skin Soap) ki je milo, ki bo zadovoljilo vse vale zahteve. To mm m 3 & ... .; Jtž^^j ~ t". ; je dobro milo omivanje otrok, ali za vsakogar druzega, izvrstno sredstvo za ohranjen-; je kože, kot toiletno milo, za .čiščenje, glave tal za britje. Navadite se ga in ga rabite [vsak dan, Cena jje 25c. in 1 cent za davek in^e naprodaj pri vseh lekarnarjih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. : SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZI. ■ Cenjenim rojakom in društvom te priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežbe v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite naa lahko vsak čas. Se priporočamo naklonjenosti rojakov. ZAKRAJŠEK & KAUŠEK slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. si. cerkve sv. Vida PRINCETON 1735 W , ROSEDALE 4983 k 'F*n fpn fFTi ir-Hi iPn rpn cti cti ipa n*n mn r?*n rs*i i< 1 Pfi fpn ipn fprnnmpnom mn m m da f^n 131 rpn nsn pn nan nan un rsm 1_si m mu ■■■ m iNM 6202 St. Clair-av. Naznanjam vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom ter Srbom, da imam veliko zalogo vsakovrstnega blaga na jarde, za otročje obleke, ženske obleke in moške ter za dečke. Vem, da vam je že znano, da bodemo zopet pošiljali zaboje v staro domovino. Priporočam se vam !l za nakup vsakovrstnega blaga. Pošljite svojim dragim v staro domovino, ko vas lepo prosijo. Zima se bliža, toda mirsikateri nima kaj obleči, nimajo vrhnje ne spodnje oprave, a vi imate tukaj dovolj vsega. Ne pozabite jih v taki i revščini, pomagajte jim sedaj, ko se pomagati da, in hvaležni vam bodejo za vselej. I . Ta pošiljatev je zopet garantirana kot je bila zadnja. Ne poslušajte takih, ki vam odgovarjajo ki vas strašijo, da nabirajo skupaj, da bodejo judom dali. To je vse pošteno in tudi to bo prišlo. Kdor je daleč iz mesta naj piše nam, kaj hoče poslati, in mi preskrbimo zaboj in odpošljemo pošteno naprej. Lahko tudi eden drugemu dene v zaboj, pa se zapiše cegavo je. To vam vse lahko preskrbim. I Priporočam se vsem znancem in prijateljem, da pridejo in si nakupijo potrebne stvari, katere dobite pri meni kar najceneje. I Anton Anžlovar, I 6202 ST. CLAIR AVE. Vinske Preše se dobijo sedaj pri Grdina &Co. 6127 StClair ave. Od $6.00 do $15.00 Oglasite se takoj, ker jih je le omejena zaloga. I FRANK E. WILKE, f ODVETNIK ^ Se priporoča Slovencem | in Hrvatom. Odprto z veter od 7—8. I MSTile Bldg. St Clair A E. 82 ' St. 8115 St Clair Art. 1 Tsl. Rosedale 3075 • ___ \ « Adam J. Dam m ie kandidat it črnin-cilmana 23. varde na demokrattteem tikefu in se priporoča Slovencem. Naznanilo paroplovbe v Evropo. Mednarodna parobrodna agencija nasledniki JOSEPH L. SZEPESSY, Ust. 1890. 9117 BUCKEYE RD. New Amsterdam odplove 4. oktobra Rochambeau odplove 14. oktobra Saxonia odplove 16. oktobra Chicago odplove 18. oktobra Noordam odplove 25. oktobra Adriatic , odplove 25. oktobra Mi pomagamo potnikom, da dobijo potne liste. Pošiljamo denar na Hrvatsko, Kranjsko, Slavonijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Mi smo pooblaščeni agent je za vse črte. INTERNATIONAL STEAMSHIP AGENCY 9117 BUCKEYE RD. Uredna ure: Vsak dan od 9. zju-traj do 8. xv. V nedeljo od 9.-12. Telefoni: Garfield 5033 Princeton 2456 W. POD NADZORSTVOM DRŽAVNEGA BANČNEGA ODDELKA. 6oldmaii & Župnik Co. m Pošiljanje denarja in vožnji listki. 6024 ST. CLAIR AVE. Uradne ure: od 9. zjutraj do 7:50 zvečer. IZ STAFF WMOVINF' ^^ Ttat, 16. avg. Tukaj§n)i nacionalistični list "La Na-zione" £i5e o bodofii ureditvi razmerja med Italijani in Slo? vani v zasedenem ozemlju: Za srečo je vspelo italijanskemu orožju premagati in uničiti staro avstrijsko državo in doseči naravne meje Italije. Ta srečna okolnost jamlje vsako važnost onim 400.000 Slovanom in 200.000 Nemcem, ki bodo obseženi v mejah naše dežele, ker bodo postali popolnoma neznaten odstotek napram 38 do 40 milijonov Italijanov. To pa pod enim pogojem: ne smejo se ustanoviti ne ob Zgornji Adiži za ostale države ločene pokrajine, da ne postane nekaka posebna cona (država v držav), ki bi značila pretečo nevarnost za bodočnost. Dva načina sta na razpolaganje zakonodajcem, ki bodo rešili problem določitve pokrajinskih mej v naših deželah. Prvi način bi obstojal v tem, da se loči obmejna cona v pravem pomenu besede od zasedenega ozemlja ter ista organizira, kakor nekaka vojaška cona. Gre le za slabo obljudeno ozemlje, v katerem je italijaniteta le šibek odsev, še več. v katerem je ta v nekaterih točkah naravnost obsovražna, ker je avstrijska vzgoja imela za svoj cilj, po-j speševati sovraštvo proti nam. Ta ozemlja bi morala ostati vsaj dvajset let pod vo-' jaško vlado; morala bi ime-' ti močne vojaške posadke in bi jih morala obdelovati! vstrajna in modra propaganda. Italija, ki je kulturen element (!), ne bi mogla slediti pruskemu vzorcu, ko je sku-( šal germanizirati poljska o-' zemlja, pač pa bi lahko pospeševala priseljevanje italijanskega elementa v neoblju-denih točkah ter graditi zlate mostove onim Slovencem, Hrvatom in Nemcem, ki bi hoteli iti stalno dihati zrak svoje domovine. — Na ta na-1 ji čin bi se še lahko zelo hitro. i- izvedla moralna italijanizaci-ri ja onih ozemlj, če tudi bi se >r onim tujcem priznale vse je-r i: zikovne pravice, če bi bili po i- dvajsetih letih ti prebivalci n poklicani k političnim voli-i- tvam, bi odposlali, če treba, e poslance nemške, slovenske ;t ali hrvaške narodnosti, ki bi n se pa zavedali, da je usoda Oinjin ozemlja v taki določitvi v j pokrajinskih mej, da se raz- 0 deli odrešeno (!) ozemlje, 1 slovensko in hrvatsko, med ] 3 razne naše obmejne pokraji- a ne, in ker taka razdelitev ni 3 prav lahko izvedljiva, ker se i mora računati s kmetiškimi, j i gozdimi, mineralogičnimi in - trgovskimi interesi, bi se mo- i rala n. pr. celo priključiti Ju- ( - lijski Benečiji tudi preveč ob- ( . sežna videmska pokrajina, da j - se potem izvede lažje razde- ( ) litev, ki bi bolje odgovarjala . - medsebojnim interesom. Tre- { - ba bi n. pr. ustanoviti novo j ' čedaško pokrajino, ki bi obse- r i gala ozemlja, ki je bil odvzet ^ 1 Nemcem. H Gorici bi se pri- r i tegnilo vso gorato ozemlje z y i Idrijo in Logatcem. Trstu bi r ) treba prisoditi vso ono ozem- j. ■ Ije, ki je tvorilo svojo občino a : v dobi cesarskega Rima, t. j. j i ozemlja rimske občine, ki se ^ t je razprostiralo od oglejske- t i ga zidovja z ene strani do t •j Postojne z druge strani, in ki n i je na jugu obsegalo vso se- j, i verno istrsko obal, vstevši n ■ mesta Piran, Izola, Koper in : ■'Milje. Iz ostalih delov Istre, iz g i otokov in iz Reke bi se na-'pravile dve nadaljni pokraji- -j - ni. — Na ta način bi bili Slo- n venci na severovzhodu in Hr- j i| vati na jugu porazdeljeni med p (štiri pokrajine in ne bi imeli j možnost, da sestavijo poseb- r no upravno telo, ki bi s ča- 0 som postalo gnezdo malkon- ^ tetov in takih elementov, ki C( bi bili pripravljeni do vsa- C( kršnih poskusov proti Itali- ^ ji. Glede volitev bo že vlada, ^ ki je pooblaščena, da uvede d Iv ta ozemlja ono volilno me-Jzi i , ' / * j i i Skem in na Krasu in Hrva- l tom v Istri, da ne bodo mo- ' gli vporabiti, volilnega boja . za proti italijanske in ire- . dentistične manifestacije. To i " bodo sicer tudi lahko storili, ^ če bodo porazdeljeni na §ti- i . ri pokrajine, vendar bo efefct 1 ' drugačen. Torej s kratka: Sestava pokrajin v odreše- i nih ozemljih mora računati I ' z dejstvom, da je treba raz- ; deliti f|lovanska ozemlja na ] način, da jim bo vsaj za prva | T desetletja odlegnjena mož- j i nost, da bi mogla dati skup- ; ' nega izraza slovanskemu ' iredentizmu. i Draginja in nje ptosledni- ' ce. Splošno se je pričakovalo " da bodo cene živilom po novi 1 žetvi padle. Kakor se pa se-'< daj vidi, pa draginja le noče 1 ponehati in se ne bo dalo ta-" ko hitro pregnati. To pa bo 1 imelo slabe posledice. Le pomislimo, kako težko shajajo kočarji in mali posestniki, ki ; nimajo nobenih denarnih do hodkov več. Zdaj še hodijo na delo h kmetom, a pozimi bodo morali živež kupovati, a zaslužka ne bo nobenega. : Istotako se godi uradnikom, ki so obilno obdarjeni z o-troki, še celo če sta izmed teh po dva ali trije v šoli v mestu. Delavci v tovarnah in drugih obratih tudi niso y na boljšem, čerevno dobiva- J* jo lepe mezde, Vsi ti sloji pri- n čakujejo, da prinese nova ? letina znižanje cen Živil. J< Tem večja bo prevara, če se n njihovi upi ne uresničijo. Saj dolgo tako ne . more iti na- . prej, da bodo cene živilom In Lji drugim potrebščinam vedno -rastle. Prva in glavna skrb celokupne, vlade bi morala dc biti obrnjena na znižanje ™4 cen v prvi vrsti živilom. Po d cenah živeža se ravnajo cene JJJ drugih potrebščin. Cene mo- ii« ki in drugim mlinskim iz- ™ delkom morajo po novi žetvi' znatno pasti, potem se bode|šo 11 i 73 Ho v nI i nni i nrchivllil'Pv no-11 a vrnila i- postajama Trzin-Črnuče pa->- del z vlaka g. I. Kopitar, ki a se je boril do zadnjega časa >- v srbski vojski in se peljal na 0 dopust. Kolo mu je zdrobilo I, roko nad komolcem, tako da i- so mu jo morali takoj po pri-t hodu v Domžale odrezati. : Ponesrečena so nato z rešil-- nim vozom prepeljali v ljub- 1 Ijansko bolnico. Umrl je v mariborski bol-1 niči Č. g. Franc Kompolšek, 1 bivši vojni kurat, zadnji čas * kaplan na Muti. SMRTNA KAZEN 1 je kazen moža ali ženske, ki ne za-brani strupom pot v svoj sistem. k Strupi se zbirajo v sistemu in krvi ker odvajanja nesnage ni zadostno, to je, vi ate zaprti. Ognjite se tega trplenja, a tem da rabite največji 1 blagoalov na svetu za trpeče. Rabite Laxcarin, ki je najboljša stvar za trpeče na zaprtju, ki imajo dispepsijo, 1 kisel želodec, neprebavnost, obistne [ neprilike, zaprta jetra in zeiodčne neprilike. Je tudi dober kri čistilec. 1 Polno zdravljenje Sest ikatulj $5.24, i ena škatulja $1.04, zajedno zdavkom I Se ne prodaja v lekarnah. The Laxal ' Medicine Co. 1464 Laxal Bldg. 435 Fourth Ave. Pittoburg, Pa. i FRANK RUSS, Javni notar 6104 St. Clair ave. Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse potrebno ukreniti. Ako potrebujete tolmača za razne zadeve na sodniji, sem pripravljen po vaši želji narediti. (Fri) Adam J> Damm je kandidat za coun-cilmana 23. warde na demokratičnem tiketu in se priporoča Slovencem. HIftE NAPRODAJ. Hiša, 20 sob, elek. kopališče, vse v dobrem stanju, kot nova, $12.300. Hiša na Glass ave. 5 sob, 3 garaže, cena $4.300. Takoj $1001, drugo kot rent. Dve hiti na 03. cesti, cena po dogo- M voru. Hiša za 2 druž. na 03. cesti, ce- ■ na $3500. Dve hiši skupaj, elek. kopa-lišče, furnes, vsaka po 2 družini, cena $10.500. Hiša z 12 sobami, lot 40X i 1150, cena $6800. 191 1 Vse te hlfie so v bližini slovenske .. I šole. Vprašajte na 6106 St. Clair ave. VP I (112) vec . ii V vi* • 1 d* 1 Š\Š\ »n A m fvkft*lri nrAi^IrouA r«n m I IIII ^a/nii. n a A"ZdlKI DieiSKdva Zu Al liti I .iKteR^ Hifll/ V Mmi mmm Si m%uFm m w Tr ^^ Wr'^F I rjb^MH ■LflfN m tt^j^^jj nr^ sls kvtt oslrs kaj j^jyfc^^y^t aU koliko sta žc obupali Jaz zdravim vsakovrstne Specialne boj«ni moHdh!in iena^uij^no pa ^MnPkrvi. koia želodca^ oblati, jeter, pljuč, milic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X žarkov, elektricitete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali boljši v najkra|šem- mogočem čssu. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doženom, kaj vas boli. Jaz rabim X * iarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, ds pronajdem vzrok vašega trubla. Ali ste slabič? Pridite k u eni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih moikih In žensk mi daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi. , Jaz rabim veliko krVno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje abaolutno brez bolečin. VI ae lahko zanesete na poiteno mnenje, pošteno postrežbo in najbojše zdravljenje za ceno, kl jo morate plačati. če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem, če je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem času. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" 5511 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadstropje. m—i—t ohia Uradne ute od 9:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do I. ^^ i Cene Kronam 1 stalno padajo I Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, Štajersko, I Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani 1 zasedli. ^s ■ Današnje cene zajedno s poštarino so: I 100 Kron.............$ 2.70 1.000 Kron......... $23.80 ( 300 Kron.............$ 7.35 5.000 Kron..........$119.00 C 500 Kron.............$12.20 10.000 Kron..........$238.00 M Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda parniki m so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tiso- ■ če ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila, M in bodete točno in pošteno vselej postreže ni od domačih ljudij. I Frank Sakse* I 82 CorUandt St. New York, N. Y. AVTOMOBIL NAPRODAJ, Ford, 1016, v dobrem stanju, cena $350. Vprašajte 6424 Spilker ave. M. Jalovec po 7. uri zvečer. DVE SPALNI SOBI le oddaati v najem. 7.02 Becker Ct. (113) ODDA SE V NAJEM 3 sobe, poce-ni, za moža in ženo, brez otrok. 808 E. 137th St. pri Kolmanc. (113) SOBA SE ODDA v najem za enega fanta, brei hrane. 1032 e. 70th St. (113 ODDA SE FRONT SOBA za dva fanta, s hrano aH brez. 1545 E. 47th St. (113) ~ " ' • • • ~ ■ Razprodaja Peči. t Zavedajte se, kaj to pomeni: Bliža se zima, in peči so silno poskočile v ceni, toda mi vam nudimo sedaj peči po skrajno znižanih cenah. Peči za gretje ali kuhanje. Ne bodete se kesali, če pridete k nam in posku----_ site. Sedaj je vaša prilika, da dobite izvrstne peči. _ . 50% CENEJŠE KOT DRUGJE. - Poleg tega imamo lepo zalogo dobrega pohištva po znižanih cenahl Kdor kupi za $75. ali več dobi zastonj cel set lepe namizne posode. THE SIM FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. Ce bi kdo svetoval, da se imenuje Samuela Gompersa l§ kot zastopnika kapitalistov pri narodnem zborovanju, ki se vrši 6. oktobra v Washingtonu, tedaj bi vsakdo smatral to za veliko Salo. Imenovanje J. P. Morgana kot zastopnika delavcev bi bilo enako smešno. Toda vse to še ne bi bilo tako hudo, kot kar je predsednik Wilson napravil, Tco je imenoval John D. Rocke-fellerja in predsednika jeklarskega trusta, Garya, kot zastop nika "splošnega prebivalstva" pri konferenci dne 6. oktobra. Da je čitateljem jasno, naj omenimo, da se dne 6. oktobra zberejo v Washingtonu ljudje, na povabilo predsednika, da pre-r tresujejo sedanji gospodarski položaj in krizo, razne štrajke, in iznajdejo pota in sredstva, kako bi naredili stalen in miren položaj v gospodarskem razvo-\ ta namen je predsednik J Wilson poklical 22 zastopnikov < takozvane "general public" ali splošnega občinstva, 22 zastopnikov delavcev in 22 zastopnikov kapitalistov. Toda kdo bo v resnici zastopal "splošno občinstvo" ali takozvani "srednji stan." Poglejmo v imenik imenovanih in videli bodemo, da so v njem štirje veliki financirji, šest lastnikov ogromnih tovaren, trije odvetniki, dva vele-trgovca, dva farmarja, trije pisatelji in dva učitelja. Osemnajst izmed teh 22 je znanih, da imajo skupne interese z velekapitalom. Sledeči so možje, ki bodejo zastopali "splošno občinstvo": John D. Rockefeller, Elbert Gary, predsednik jeklarskega trusta, Bernard Baruoh, financir, Robert Brookings, bankir. Dr. Charles Eliot, profesor, Thomas Chad-bourne, zastopnik železnic, Dawes Charles, bankir, O. E. Bradfute. farmar, Ward Burgess, bankir, Fuller Calaway, v lastnik tovaren, H. B. Endicott, J izdelovalec Čevljev, Paul Feiss, Ajastnik tovaren, Edwin Gay, F urednik lista, katerega kontrolira Morgan, Charles James, lastnik tovarne, Thomas Jones, lastnik tovarne, A. A. Landon, veletrgovec, E. T. Meredith, urednik, Gavin McNab, odvetnik in politik, Charles Russel, socialist, John Spargo, bivši socialist, L. D. Sweet, znan kot "kralj krompirja", Louis Titus, veletrgovec. V tem imeniku ni zastopano širše občinstvo, odjemalci nimajo nobenega zastopnika, pro-ducenti pa vse. Na listi je tudi neki general. Navadni vojaki, Tri tvorijo jedro armade, nima- Ali veste? __-v _ Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi bankami v JUGOSLAVUI? Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar. Tke Lorain St. Savings S Trust Co. Vogal Lorain St. in Pulton Rd. « Kapital $200.000. Preostanek $206.015.3» Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 55. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka poiiljatev je jamčena. Prodajamo itfkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo ud hranilnih vlog 4 proč obresti Pilite ca nai -ljne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. _______•__._ [pošiljamo denar i I Na sve strani sveta s popolno garancijo,! i po najnižjih cenah. J I Prodajamo PAROBRODNE LISTKE za vse \ i linije onim, ki imajo potni list [ Friedl & Faller, j z Pošiljanje denarja in agentnra a parobrodne ; K 2052 W. 25th ST. t l v 1 i . i-. !4š •* ■ *. . j ZAVAROVALNINA VSEH VRST. Naznanilo. Cenjenim rojakom naznanjam, da je Mr. Kren pri meni uslužben in da ima pravico pobirati zavarovalnino, sprejemati denar ter izdajati pobotnice v mojem imenu. Prosim cenjene rojake, da mu gredo v vseh ozirih na roke. August Haffner 6106 ST. CLAIR AVE. Oglasite se v uradu ali pišite na naš naslov. VAŠI STARIŠI IN SORODNIKI potrebujejo obleke in hrane. ONI potrebujejo vaše pomoči. Nobenega vzroka ni, zakaj jim ne bi pomagali sedaj, kajti transport je odprt v vse dele Evrope. Pridite in poglejte nas osebno ali pišite po informacije. Mi vam razložimo Vaša pošiljatev je garantirana po zavarovalnini. Vi ne riskirate karkoli. THE GLOBE EXPORT & IMPORT CO. Inc. 2125 E. 2nd ST., PENN BLDG-, BLIZU PROSPECT, CLEVELAND, OHIO jo nobenega zastopnika. In če govorimo o moških, pa vidimo, da na listi popolnoma primanjkuje ime kake ženske. V Ameriki je 20.000.000 gospo- i dinj, ki pbtrošijo na leto 80 procentov ameriških dohodkov, in ali bi se spodobilo, da bi imele ženske kot gospodinje, ki trpijo najbolj pri nakupovanju ter morajo biti najbolj varčne in pametne, da ne zapravljajo, da bi imele te ženske kot gospodinje svojo zastopnico, vsaj eno, če jih ne privoščijo več? V takih okoliščinah smo skoro lahko sigurni, da se ne bo delalo v blagor širšega občinstva pri konferenci 6. oktobra, kaj ti širše ameriško občinstvo nima zastopnika pri tej konferenci. Da, res je, delavci bodejo imeli tam na konferenci 22 zastopnikov, toda pomisliti moramo, da imajo kapitalisti ravno toliko zastopnikov. Do sem bi bilo vse dobro, toda poleg teh 22 delavcev in 22 kapitalistov, pride zgoraj omenjenih 22 zastopnikov "general public", izmed katerih 22 zastopnikov so dve tretini udani kapitalistom. Kje imajo toraj delavci priliko, da zmagajo s svojimi predlogi, ko imajo nasproti sebi tako ogromno večino ljudi, ki ne razumejo ali nečejo razumeti njih položaja? Pravilno bi bilo tedaj, da bi predsednik Wilson nemudoma preklical imena zastopnikov "spApšnega občinstva" in na njih mesto imenoval druge, ki bodejo v resnici zastopali maso ameriške publike. Možje, ki so imenovani v skupino splošnega občinstva, ne bi absolutno smeli imeti nobene zveze niti s kapitalom niti z delavci, ampak bi morali biti popolnoma nevtralni in odprtega mnenja glede te 1 ali one zadeve. Potem bi čutili, da se bo prayicno delalo. In Amerika ima mnogo takih mož. Ni potrebno, da se imenuje Rockefellerje in Garye, da reprezentirajo ameriški narod. TL ljudje le dobivajo od ameriškega naroda bogastvo, a ameriški narod v splošnem, ki nosi to bogastvo skupaj nima besede pri odločevanju. * Če se lista udeležencev ne bo spremenila, bo konferenca brez I uspeha. Nezadovoljni bodejo j delavci, ki so v manjšini, neza- j dovoljno bo ameriško občinstvo in večino ima veliki kapital: Toda glavni namen konference je zadovljiti vse, kar se pa ne bo zgodilo, če se splošni publiki ne da beseda. . -o—- POŠILJANJE DENARJA V DOMOVINO Ko pošiljate denar v domovino, posluŽite se The First National Banke največje banke v Ohio. Tu se vam garantira najboljša služba po najnižjih , cenah. United States vlada vlaga svoj denar v to banko, ki uspešno posluje že 56 let. Kjer se tiče vašega denarja, bodite jako previdni. riDCT TRUST & SAVINGS CO rllwl NATIONAL BANK 247-303 EUCLID AVE. 0L1ZU SQUARE Skupno premoženje nad $120.000.000. Adam J. DAfflRI JE COUNCILMAN 23. . VARDE IN KANDIDAT ZA ZOPETNO IZVOLITEV Slovenski državljani v 23. vardi vedo, da je Dairtm mož beseda, ki je vselej skušal z vsemi silami doseči, za kar se je potegoval. Vsa meatna zbor niča je nasprotovala njegovemu predlogu za kopaliSče v slovenski naselbini, a on je premagal vse ovire in sposlo-val kopališče ki bo največje v celem Clevelandu. Boril se bo, da se 23. varda uredi tako, da pridejo sloven-ski državljani do polne veljave. Na programu ima neizprosen boj proti interesom, ki hočejo zviSati ceno naravnemu plinu. Dajte priliko poltenemu ____________________i možu, da vodi bolj do konca in zmaga v vašo korist. VOLITE ADAM J. DAMMA ZA COUNCILMANA PRI VOLITVAH TRI ŽRTVE V 3 DNEH 21. 22. 23. AVGUSTA. Nesreča je hotela, da so bile tri žrtve v treh dneh v naši slovenski naselbini, trije močni možje, srednje dobe, in so naenkrat ležali v krstah, in sicer sta bila dva gospodarja, očeta večjih družin in eden neoženjen. 21. avgusta je nesrečno padel z avtomobila Toni Lovko in se tako hudo poškodoval, da je nekaj ur pozneje umrl. Pokojni je bil priznan in priljubljen skoro vsakemu v okolici. Bil je oče 5 otrok, član 3 podpornih društev, podjeten gospodar in posestnik. Družina ga bo težko pogrešala. 22. avgusta se je nesrečno opekel Jos. Struna, da je na opeklinah umrl. Ranjki je bil posestnik v Collinwoodu, poznan povsod. Bil je oče 7 otrok, priden in marljiv delavec, narodnjak. .j Mnogo je pripomogel pri Slovenskem Domu, zato so njegovi prijatelji želeli, da se vzame slika pogreba pred Slovenskim Domom, drugi dan, ko je bil Dom odprt. Zgoraj je slika njegovega pogreba, ki dokazuje, kako'je bil priljubljen v naselbini. Njegova soproga je neutolažljiva radi iz-j gube ljubljenega moža. Ranjki je bil Član 4 podpornih društev. 23. avgusta je padel mladenič Louis Smolnikar, samec, star 35 let, stanujoč v Collinwoodu. Bil je žrtev železnice, kjer je bil uslužben več let. Ranjki si je prihranil lepo svoto denarja, le škoda da nima starišev, da bi imeli na stara leta sad truda prinega sina. Ranjki zapušča v domovini sestro in enega brata, Bil je član društva in pokopan istočasno kot rojak Struna. Te vrstice in sliko sem priobčil v listu iz prijaznosti do prizadetih družin, katerim izrekam iskreno sožalje. A. GRDINA. Oddelek za tujezemski promet* Mi odpremo ta oddelek dne 1.oktobra. Mi imamo obširne zveze po celem svetu in smo v položaju, da pošiljamo denar posameznikom v vsakem mestu vsakega naroda. OTIS & CO. CLEVELAND CUYAHOGA BLDG. - NASPROTI 3. NADSTROPJE. GLAVNE" POŠTE. MAZOLA ■ a Olivno olje stane več, toda Mazola smatra veliko ljudi za belenje salate kot boljšo Mazola je za morsikaj uporabno čista, gladko olje, napravljeno iz koruze. Mazola je čisti ameriški produkt. Napravljena je iz osrčja koruznega vršička, ter je tolikokrat precejena, da postane po-< polnoma čista. Vsled tega ima tako izboren okus ter je za sa-lato boljša od olivnega olja. Isto količino Mazole lahko zopet in zopet uporabljate za globoko pečenje, to pa zato ker je čista. Pri izdelovanju kekov in pajev uporabljate eno četrtino do ene tretine manj Mazole kot pa masti ali masla in kar pečete bo okosno ter lahko prebavljate. CORN PRODUCTS REFINING COMPANY 17. BATTERY PLACE, N. Y. mmimmmmsmmmmmm ■■lUMMmmJmmUmimmmtmtmmmmmŠBBnumal^^ )umnim* ____ BOJEVITA MALA KNEGINJA. V londonskih plemiških palačah se pripoveduje naslednji zanimiv dogodek: Sin princa Jorškega in bodočega naslednika angleškega prestola, sedemletni princ Edvard se je igral na vrtu, ki mu pravijo * Stofford-Haus, z desetletno kneginjo Souterlandsko. Prinčeva odgo-jiteljica gdčna Horika in kne-ginja sta sedeli nekoliko v stran Malemu princu se je zahotelo igrati z malo tovaršico trans-valsko afriško vojsko. Razume se samo ob sebi, da je princ hotel biti angleški vojskovodja lord Roberts, njegova mala to-varšica je pa imela biti predsednik Krueger. Ali mala gospodična ni hotela prevzeti nalogo angleškega sovražnika in to je mladega princa tako razjezilo, da se je vrgel na deklico in jo začel biti. Ali ker je bila mala gospodična za tri leta starejša in močnejša kakor on, je brez dolgega pomisleka lepo pograbila malega prihodnjega angleškega kralja okoli pasu in ga vrgla v —ribnik, na čegar bregu stase igrala. Na vpitje malo prej še tako bojevitega princa je pritekla odgojiteljica in kne-ginja Souterlandska ter ste potegnili nesrečnega, do kože premočenega vojskovodja iz vode ter sta hiteli z njim v toplo postelj, da bi se ne prehladi!. ŽENSKI OBČINSKI ZASTOP. Mesto Lincoln v državi New Jersey je imelo pol leta ženski občinski zastop, t.j. iz samih žensk. Župana je zastopala žena in tudi mestni uradniki so imeli za uradnice samo ženske. To je bilo edino mesto na celem svetu, v katerem so vladale ženske. Ali ženska slava je kmalu ugasnila. Ženski občinski zastop je končal z velikim pri-1 manjkljajem v občinski blagaj-nici in danes ima rečeno mesto zopet moški občinski zastop. NAJSTAREJŠE ZNANO DREVO Najstarejše drevo, kolikor se more njegova starost dognati, stoji v bostonski okolici. To je hrast, čigar starost je cenil prof. Eaton na acoo let in pod katerim so po pravljici počivali francoski prostovoljci, ki so se pod Laffayetom vojskovali za ameriško neodvisnot. Naposled so hrastovega očaka posekali in člani kluba Quinipiniak so si dali iz njegovega lesa napraviti stole. Najstarejši hrast v Evropi ima 410 let in stoji blizu Aschaffenburga. Sploh najstarejše drevo ali pravzaprav ši-pek, ki menijo, da ga je usadil sam Korel Veliki, ko je sprejel poslanika Harun al Rašida, se nahaja pri Hildesheimu ter pokriva s svojim vejevjem 11 štir-jaških metrov zemlje, Se dandanes je vsako pomlad ves v cvetju. V 1. 818 je dal pod njim Karlov sin sezidati kapelico. Najstarejša jelka na Nemškem stoji na Saksonskem blizu Gruenthala, čije deblo meri 2 j m 10 cm v premeru. Najstarejša lipa pri Schwarzenburgu meri 7 m in pol v premeru. Na Nizozemskem stoji pri Keeru lipa, ki meri v krogu 6 m. O njej se pripoveduje, da jo je vsadila rim- ' ska posadka mesta Atnatica. V letu 1868 jo je zalotil vihar in ji polomil vej za 6 voz. A kljub temu se ni porušila in iz debla mladovje še poganja. Običajno se prisoja drevesom ta-le starost: bor 500 do 700 let, jelka | 425, mecesen 275, bukev 245, 1 trepetlika 210, breza 200, jesen c 170, jelša 145, brest 130 let. Naj- ' bolj rahel les imajo sadna dre- fc vesa, a vendar stoji v ameriš- 1 kem Boothbayu 112 let stara ja- i blana, ki pa še vedno rodi. Olb- f rim iz Washingtona se ceni na 3000 let, a blizu Pavije stoji ci- p presa iz dobe Julija Cezarja. Še o v minulem stoletju je stala na v Wirtemberskem lipa, ki je bila ji čez icoo let stara. 1; -o--b Prvo potovanje okoli sveta. L m V 20. dan meseca septembra o letonšjega leta bo ravno 400 1 let tega, ko je slavni brodar č Fernao de Magelnam ostavil L s petimi majhnimi ladjami h špansko pristanišče San Lu- S car pri izlivu reke Quadal- e quivira ter krenil proti zapa- j du, da bi našel novo pot k č MoJuikim otokom, na kate- d rih rastejo najdražje dišave in zelišča. On je prvi preja-dral preliv, ki se še dandanes imenuje po ' njem (Magel-harmski preliv) in prišel v Tihi ocean ter preko te neizmerne morske planjave se približal k Filipinskim otokom od vzhodne strani. Tam pa je padel v boju z divjimi otočani. Ali njegov spremljevalec Sebastian d'Elcano se je vrnil z edino še sposobno ladjo v 6. dan meseca septembra 1522. v pristanišče San Lucarsko, izvršivši prvo pot okoli sveta v treh letih manj 14 dni. Danes se napravi rečeno popotovanje v 100 dneh. Letina v češkoslovaški republiki je letos bogata in na Slovaškem naravnost prebo-gata, samo delavskih moči ie manjkalo.. .Zato je priskočila vlada ter pomagala poljedelcem z vojaškimi silami, ki i so ravno sedaj na Slovaškem. S tem se bo znižala cena ži-; tu, kar Želi vse prebivalstvo, • razen vojnih dobičkarjev in ' verižnikov. Izpopolnitev radijske po-] staje v Zagrebu. Radijsko po stajo na Griču v Zagrebu bo-|do spremili z bencinskim motorjem in generatorjem, da postaja ne bo več odvisna od mestne električne napeljave, ki večkrat odreč. Soba se odda za 1 fanta, brez hrane. 6701 Bonna av. : POZOR! Naznanja se vse tistim, ki imate od društev plačilne knjižice pri John Grdinu. da se vsaki zglasi in % plača, če ne bodo vsak suspendiran. Pozdrav JoKn Grdina, 6025 St. Clair ave. Oddastese dve sobi za fante ali dekleta brez hrane. 1378 E. 47th St. (115) Naprodaj je pohištvo za jedilnico in velik piano. Jako poceni. 1162 E. 74th St. ZAHVALA in NAZNANILO. Žalostnim srcem naznanjamo vest, da je umrla naša ljubljena soproga, hčerka in sestra ANNA SLAMIK dne 6. sept, in bila pokopana 9. sept. na Kalvarija pokopališču. Ranjka je trpela dolgo bolezen ved kot tri leta, veselila se je, da jo reši smrt hudega trplje-] nja. Štejemo si v dolžnost, da se zahvalimo vsem prijateljem in ! znancem in sorodnikom za vse kar so nam dobrega storili v njeni bolezni Zahvaljujemo se Rev. Ponikvarju za obiskovanje kakor tudi družini Terček in Strojin, zahvaljujemo se vsem darovalcem za krasne ven- , ce in za udeležbo pri pogrebu, , ko so čuli ponoči ob krsti ranj-ke. Zahvala pogrebniku A. Grdina in vsem sploh. Pokojnica " je bila doma iz Mačkovca, po-1 prej se je pisala Budan. Tukaj zapušča mater, soproga Antona in eno sestro ter dva brata. Cleveland, O. 23. sept. 1919. j Anton, soprog, Uršula, mati, Malči, sestra, John in Frank, brata. FARME NAPRODAJ 60 akrov, prav zraven Slovencev, hI-$a in Mev, precej jablan, samo 4 milje od mesta, milja od šole, cena $1350. Takoj se plača $400, d ruto po $50 na leto in obresti 0 odst. 117 akrov vsa poslopja? zraven Slovencev. 3 milje od mesta, cena $1700 Takoj $000, drugo po $1C0 na leto in 5 odst. obresti. 90 akrov in poslopja, i tekoča vodi preko farme, samo mltyo od mesta in pol milje od tole, precej sadnega drevja, cena $1800, takoj : $000, drugo po $100 na leto in 5 odat. obresti. Prav zraven te farme je druga 100 akrov, lep vrt in poslopja, ce-: na $2600, takoj $600, drugo po 0 odat. , obresti. Opomba: Te itiri farme imajo po-'jslopja, ampak poslopja ao malo zapu- ščena in nihče ne orje po teh farmah < ker ni nikogar, drugi ljudje kosijo ; mrvo po njih. ! 204 akre farme in poslopje v dob- • rem stanju, telefon v hiši, prostor v J hlevu za 18 glav živine, samo miljo od . mesta, farma ima lepo lego, cena « $4200. Takoj ae plača $12C0, drugo po \ , $200 na leto in 5 odst. obresti. Ta far- • ma je sedaj v najemu ie 0 let, last- ; nik je umrl, in stara udova skoro za- ■ stonj da to farmo, kajti samo poslopje < je več vredno kot vse skupaj v ceni. 1 Kdor kupi to farmo in se lahko nase- < li marca meseca. Na farmi je tekoča ; voda po cevi napeljana. Imam tudi več drugih farm napro- < daj s pridelki in iivlno ter orodjem ] ampak za take farme je treba več de- < narja. Pišite koliko imate denarja In < kakšno farmo ielite, drugo bo moja < skrb, da vam ustrežem. Za nadaljna < pojaanila se obrnite na JOHN ZULICH, East Worcester New York __ou) ; NAZNANILO. Dr. av. Cirila in Metoda št. 18 SDZ naznanjam, da vsak Član pride v ne- ] deljo 28. sept. ob 2. uri popoldne v < šolsko dvorano, nakar se udeležimo i korakanja dr. Marije Magdalene, it. j 162 KSKJ ob priliki blagoalovljenja ; nove zastave. Vsakega dolžnost je, da < gotovo pride in stori društva uslugo in 1 svojo bratsko dolžnost. Pozdrav I J* • ^ k - • . ♦♦♦♦♦■»♦♦■m l |m4 11 ► I Dr. S. Hollander, t > W. t > zobozdravnik ■ :: 1355 L 55A St. to*. Si. Clair: ;;! Vstop m 55. cesti u4 lekarno i i Ure od 9. zjutraj II do 8« »večer. ; ;; Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi v nede(jo zjutraj. Z ♦m................ NAZNANILO. St. Clair Grove, št. 98. W. O. W. Na zadnji seji jebilo sklenjeno, da M društvo korporativno udeleži blago-alovljenja društvene zastave Manj* Magdalene, KSKJ. Zato naj se sestre zbirajo točno ob pol 2. uri popoldne v S. N. Domu, v nedeljo 28. sept. Vsa, ka naj ima svoj društveni znak s s«\ boj. Tlf-lTll i' - . Tu je vaša velika prilika Prost pouk v ameriškem jeziku se odpre pondeljek. Vi ste povabljeni. THIS IS YOUR BIG OPPORTUNITY! o — - free American Language Classes Open Monday, You are Invited! Starting next Monday, September 29th, dozens of evening classes in Kuglisli, the language of America, will open in public schools in all parts oi the city. These classes are for men nml young men women and young women. If you do not know America's language, or if you do understand ihe language hut wish to improve yourself m it. he sure to join one of these classes Those are puhlic school classes, paid for out ol public muds, and your course in the language of A meric« will cost you nothing TIMS IS YOUR MIC OPPORTUNITY. Start now to learn America's language. It mean- higher wages, bettei jobs, more privileges ( lasses held Monday, Tuesday, Wed-uesd.i) and Thursday evenings at 7 p m. all through the fall and winter Kvery Thursday evening will be "Kntertainmenl Night" on which, instead of study, there will be games entertainment and a good time for everybody. You mil bring your friends to these entertain-ments if you belong to a language class. No charges of any kind. Yon can attend classes in any of the schools listed below. Select the school most convenient fnr von and be present Monday night. THIS IS YOUR IW; OPPORTUNITY. Make the most of it. Knowledge of America's language will be of enormous help We know you love your own native language, and we expect you to continue to love it. Hut for your own success in America and for vour children's benefit, learn the language of America. This announcement is published by arrangements of the Cleveland Americanization Council, composed of 17 representatives from foreign-Innguage organizations and 33 from civic organizations. Keep these weekly talks. Tbev i»n ft«. This is No. 9 Watch for No. 10 .ttxt week. Copyright. Začenši prihodnji pondeljek, a 9. septembra, se začne s poukom v angleškem jeziku, ki je jezik Amerike v ducatih javnih šol v vseh delih mesta. Ti razredi so za može in mladeniče, za žene in dekleta. Če vi ne znate ameriškega jezika, ali če razumete jezik, toda hočete svoje znanje zboljšati, tedaj se gotovo pridružite enemu teh razredov. To so javni razredi, plačani iz javnega enar-ja, in vaš pouk v ameriškem jeziku vas ne bo veljal nič. TU JE V ASA PRILIKA. Začnite sedaj s poukom ameriškega jezika. To pomeni višje plače, boljše službe, več privilegijev. Sole se vršijo v pondeljek, torek, sredo in četrtek zvečer ob 7. uri vse skozi jesen in zimo. Vsak četrtek je "zabavni večer", ko bo namesto učenja, igranje, zabava in dober čas za vsakogar. Vi lahko pripeljete svoje prijatelje k tem zabavam, če ste član razreda. Nobene vstopnine. Upišete se lahko v vsaktero šolo, kakor je označeno spodaj. Izberite šolo, ki je najbližja vam, in bodite navzoči v pondeljek. EAST SIDE SCHOOLS: CENTRAL HIGH SCHOOL. E. 55th St. opp. Longfellow Ave. GLENVILLE HIGH SCHOOL, I'arkwood Drive nr. St Clair ave. EAST HIGH SCHOOL, • E. 82nd SL and Decker Ave. LONGWOOD HIGH SCHOOL OF COMMERCE, E. 35th nr. Scovill. BROWNELL JUNIOR HIGH SCHOOL E. 14th St bet Prospect and Central COLLIN WOOD JUNIOR HIGH SCHOOL St. Clair Ave. and I van hoe Rd. FAIRMONT JUNIOR HIGH SCHOOL E. 107th St North of Euclid KENNARD JUNIOR HIGH SCHOOL E. 46th St South of Scovill EAST TECHNICAL HIGH SCHOOL Scovill and E. 55th St CORLETT SCHOOL Corlett Ava. cor. E. lSlat St. EAGLE-SCHOOL Eagle Ave. and E. 9th St E. SIDE SCHOOLS Cont'd * GIDDINGf SCHOOL E. 71st St bet Cffjbr and Central Av. GLADSTONE SCHOOL Gladstone Ave. nr. E. Slat So. of Woodland Ave. HARMON SCHOOL E. 20th St and Woodland Ave. LINCOLN SCHOOL E. 83rd St eor. Piatt Ave. MEMORIAL SCHOOL E. 152nd St MURRAY HILL HIGH SCHOOL OUTHWAITE SCHOOL Outhwaite Ave. bet E. 55th a. 46th St RAWLINGS SCHOOL . Rawlings Ave. nr. E. 75th St RICE SCHOOL E. 116th St eor. Buckeye Rd. SIBLEY SCHOOL Carnegie Ave. nr. E. 55th St SOUTH CASE SCHOOL Central Ave. and E. 40th St. SOWINSKI SCHOOL Sowinakl Ave. nr. E. 79th St STANDARD SCHOOL Standard Ave. nr. E. 55th St. WEST SIDE SCHOOLS: ST. CLAIR SCHOOL St Clair Ave. nr. E. 17th St WARING SCHOOL E. 31st St nr. Payne Ave. WOODLAND SCHOOL Buckeye Rd. opp. Ambler Rd. LINCOLN HIGH SCHOOL Castle Ave. and Scran ton Rd. WEST TECHNICAL HIGH SCHOOL W. 93rd St and Willard Ave. WEST HIGH SCHOOL OF Commerce Bridge Ave. and Randall Rd. BOYS' SCHOOL W. 29th cor. Clinton Ave. CLARK SCHOOL Clark Ave. and W. 56th St E. DENISON SCHOOL Denison Ave. cor. W. 15th St E. MADISON SCHOOL Addison Rd. cor. Carl Ave. GILBERT SCHOOL W. 58th St nr. Storer Ave. KENTUCKY SCHOOL W. 38th St nr. Franklin Ave. TREMONA SCHOL Tremont and W. 10th St WAVERLY SCHOOL W. 58th St bet Bridge and Lorain At. WATTERSON SCHOOL W. 74th St cor. Detroit Ave. SOUTH SIDE SCHOOLS: SOUTH HIGH SCHOOL Broadway opp. Fullerton Rd. FOWLER SCHOOL Fowler Ave. nr. Broadway FULLERTON SCHOOL Fullerton Ave. nr. K. 57th St HARVARD SCHOOL Harvard Ave. nr. E. 71at St HUCK SCHOOL E. 49th cor. Chard Ave. UNION SCHOOL Union Ave. nr. Broadway Ave. WARNER SCHOOL Warner Rd. cor. Jeffries TO JE VAŠA PRILIKA. Izkoristite jo. Znanje ameriškega jezika va mbo mnogo pomagalo. Mi vemo, da ljubite svoj materinski jezik in pričakujemo, da ga bodete še nadalje ljubili. Toda za vaš lastni uspeh v Ameriki, za korist vaših otrok, učite se ameriškega jezika. . To naznanilo je priobČeno po navodilu Cleveland Americanization Council, ki je sestavljen iz zastopnikov 17 tujezemskih organizacij in 33 ljudskih organizacij. Ohranite te tedenske pogovore. Oni pomenijo uspeh. •To je številka 9. Pazite na števlko 10 drugi teden. Copyright. Charles T. Henderson. ' • 14 .811'" »-••i.,"'- fc^.tttffctvt ./ /Art r Tirni iM- —ftriirV-Vl:» CUofiv