Stari novi svet, družbeni red
Avstrijeke obteati 90 odkkmfle 27 fenam vizum aa potovanje v Jugo-rfavijo. Te žene »o se hotele na va-Hlo glamega odbora AFŽ Slovenije adeležiti novoletnih prirediter za etroke. Okrajno načelstvo r Celorcu je itdajo vizuma odklcmilo « motiva-eijo, da bi »skupinsfco potovanje •j^roiak) kortsti Arstrije.e *
ZTeea it&Mjanskili kmetiJBfcih delav-eev je objarila sporočilo, t katerem se obrača na kjaro predsednika vla-de De Gaaperijn 0 zakomi o agrarni feforprri, ki ga je predložila vhtda.
PoročDo poudarja, da je predloženi »akon o a&rarni reformi >naradna prcvaira sa kmete, ker »e na njihovo zahtevo sploh niso orirali, niti ne Ta-roje njihovih koristi in dolgoletalh borb za zemljo.«
Y
Po poročilih britanakili fcaropisov 90 pred kratkim poslašli nora voja&ka ojačanja v Eritrejo proti gribantu. ki zahteva priključitev dela dežele Abe-siniji.
*
V  Modeni (Italija) je policija pred nekaj dnevi med velikimi demonstra-ci.iaini delavcev proti množičnemu od-purčanTu  "bila 5.  ranfla  pa nad 30 delavcev. Tudi aretiranili je bilo pro-tovo  števflo   demmistrantov    Zaradi teh nasilii so v vsei mondenski po-krajini raztriasiH spiošno stavko.
¦
V   deeernbsru preieklejra leta  je v Frattriji   banVrntiralo   437   podietii. V vsem letu 104? na 2102. Likvidi-rap.ih ie bilo 552  V vs**m letu 1949 *» bankrotiralo 3398 pod.ietij.
*
Koncem decembra 19<D J« bfio na Ko-rožkem preko 6700 oseb nezaposlenih, dočim je bilo v novembru 3138 ne-zaposlenih osefc>.
Tudi na Gradišianskem Je števllo ne-zaposienih v raznierju z letom 1948 matno narastlo. Koncem leta 1948 ]e bilo na Gradiščanskem okoli 3000 ne-zaposlenih, koocem leta 1949 pa jih je bllo  že 850CF.
•
Na zahtevo sodalflstičn« stcanJce y Avstriji je bil ukinjen »Sturm«, meseč-n -asopis socialistifcne dijaške mla-dlne. Casopls se \e pregrešil s tem, da je v zadnjih števiikah kritiziral popust-ljivost     slrankinega     vodstva     napram
neofašistom.
•k  ¦
Statističnl nrad Zdraženih »arodov ]e sestavll letno poročilo o Itevllti časo-pisov ln nakladi  v posameznlh državah.
Največjo naklado časopiso* na pre-blvalca lma Veiika Brftanija. Tatn od-pade 600 izvodov na 1000 oseb. Naj-slabše Je s Časopisno naklado ln raz-p i^anltm na Kitajskem, kjer pride 10 izvodov aa 1000 oseb ln v Indiji 8 5 lzvodl na  1000 oseb.
V    Združenih   državah    Amerlke    Ima dnevna naklada 1081 raznovrstnlh dnev-nlkov 52.300.000 izvodov.     31,000.000 iz-vodov   naklade   imajo   časopisi   v   ZSSR, v   Veliki   Britanij!   pa   29.720.000.
D«Ib prl hw«*«Tan|B 5k«d*rtk*g« \*\ zera m pokazale prr« sadov^. Olvšeg dosed«n]ih del )e zavaroral pr«d poplM-raml 050 ba zemlje, nov raovt, kl so 9* zgradiM preko reke Morače, pa omogoč* zvezo x velikim kamnolomom. V celott so izTrlena deU t rredrvosU 88 mftijo-bov  eftnarjer.
Naltn kenfton }• anp«io nfftl vpr«-ianje oplemenjevanja domaLeya premo-ga in njegoTO «premin)«nj« ˇ koks, ki se rabi t netalurgiji a* topljeaj« H-leza ix rnd«.
E>osleJ jno moraH *d«}«ti va koks ˇ tujini vellkaBsko sneskc, kl p« bodo seda], ko bomo imeM domatt kok-», ostali doraa «li p« ilnžUl m Mb«Tu drn-gega   po<rebciega   vaterlaia   afl   ftroier.
V  Bosoi ta Hmc*goTr*H m t pretokRk le+ita   igradiU   5750   raailh   objektov.   V ten   HtrvUn   pm   ni«o   ritmtn   dela  zt«k-neg« pomena. Na podeželfa »o obnoviM all na  novo  zgradili   160.0M  stanoraaj-skfti  hiž.
¦k
V  SloTcmlJi »0 tt« 6<« Mki«i«valani tečajev. ki jth posefa ckrog !5.<MM sln-iateljev. V tečajih  bodo slnSeteJJi rnat-no razšlrili svoje  obzorje.
•
V  Plevlju v Crni gorl so pred  nekaj dnevi pustlli v obratovanje novo termo-elektrarno, kl bo proizvajala letno okrog 10   milljonov   kilovatnih    ur    električne energije, torej  nekajkrat več, kakor vse dosedanje  olektrarne   v   Črni   gort
•
Tovama elektrostrojev »Rade Končar« v Zagrebu je po lanskoletnih izkušnjah. ki jih je pridobila pri izdelavi 14 hidro-generatorjev, piistopila v letoSnjem let« h gradnji največjlh bidrogeneratorjev, *e enkrat večjih, kot je hidrogooerator na Mariborskem otoku. Letos bodo lz-delall hddrogenerator za ceetraio na Drini pri Zvornika in za cestralo na Savi pri Medvodah. V ta dra gettera-torja bodo vgradili nsd 30 ragooov ma-teriala. Izdelovanje takih o^roanlh stro-jev \e najboijše zagotovilo, da bo*o hid! vse ostale naioge naie potlaitke uepebr.o rei&ne.
*
Na Hrvalkem «0 v laiMkem 1«* dili 56,700.000 gozdnih saclik ter za    pogozdovanje    700.000   kg    semer.a gozdnih dreves.
V  bliitai revirja nafte prt LcaMtavi bo ˇ kratkem dograjeno, novo rellko nase-l]e  s   144   stanovanjj   za   delavce   Imi-i-strije   nafte,  Nova  stanovan^a  »o   dobili tudi   nčend   v   gospodarstvti  ter  samski delavcL
•
V   Osijeku  Je  začela  obratovatl  novn tovarna za pridohivanje tehnifnega olja
tz  komznih kall. Tovarna   bo  daja^« nujno  potrebno surovino  osješki   tovar-ni   mfla.   Večina   strojev   za   to   tovamo ]e bila izdelana v naši državi. •
V  tor«rni »Zmajevac« v Snfeotlc! fe H majhnega   kovlnskega   obrata,  ki   ]e   iz-delovalo   v   glavnem   le   kovinske   dele za  pobiitvo  ln   posameme   dei«  z«   ko-lesa, v nekaj letih zrssla krvama, ki se-daj že izdeluje vse dele koles. Tudi naj-bolj   kompliciranega   dela   kolesa   »Tor-peda«   so  se  lotili  in   ga   sedaj   ie  tndf izdelujejo. Raclonalizatorji v tej tovarni so   doslej   prihranili   2   in   pol   milijona dlnarjev.