Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 83 Ustanovitelji; obe. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h> Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčii • Odgovorni urednik Albin Učakar GLAS VEZE O V N U D S T V A KRANJ, sreda, 27. 10. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot po k ed nI k in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO Osno^35"'6"7 25, ob,etnlce zveze slepih Sloveni *aslu7n? °rgani7acije Zveze slepih za Gorenjsko, elevni "t posameznikom in kolektivom. Goren iaposi V repubUkl- v svojih vrstah ima že na Kranj v/1" Ko,ektivnI priznanji sta dobili Isk grajj..' W vztrajno pomagata reševati problem J*: Predstavnik Iskre Oto Pičulin prejema je je bila v soboto dopoldne slavnostna seja Ob tej priložnosti so podelili priznanja najbolj jska organizacija slepih je med najbolj priza-d 300 članov, med katerimi je sedaj že tretjina ra iz Kranja In zavod za socialno zavarovanje e slepih, posebno pri zaposlovanju. Na foto-kolektivno priznanje, (jk) — Foto: F. Perdan Požar v Tekstilindusu •J *°boto 2i ^ ........... k8«lindu v>kl0bra' d°P°lllne Je izbruhnil ogenj v lesenem skladišču obrata II tovarne ^Padnega 1 anJ- Skladišče je pogorelo do tal, prav tako pa je pogorelo tudi okoli 30 ton ** nekenV f mbaža »Intetike. V tem obratu je gorelo že dan prej, ko se je pokazal ogenj «dn i'*'"' 0<'padni material, ki je gorel prejšnji dan, so pogasili nedaleč od vrat skla-^Jini maler,a,a- Komisija U J V meni, da Je verjetno ogenj tlel v tem materialu se *oto- F d due> zgodaj zjutraj pa Je ogenj lzbruhniL Škodo cenijo na okoU 350.000 din, • rerdan Zapostavljena prizadetost V zadnjem času so se prizadevanja naše družbe in naša hotenja s podvojeno močjo in skrbjo usmerjala v reševanje vzgojnih in varstvenih problemov zdravih otrok, učencev rednih osnovnih šol. Ne moremo sicer trditi, da smo zaradi tega zanemarjali ali puščali vnemar stiske in težavne razmere v posebnih šolah, lahka si pa povsem upravičeno očitamo, da smo bili v teh prizadevanjih zelo, zelo enostranski. Povsem nerazumljiva je naša družbena nezainteresiranost, brezbrižnost in neprizadetost ob slabih, v nekaterih gorenjskih občinah celo nevzdržnih razmerah, v katerih žive, se uče in delajo učenci posebnih osnovnih šol. Kako je — 5 človeškega iti »totalnega vidika — sploh lahko mogoče, da jih že leta in leta tolažimo, tako obljubljamo boljše razmere za delo, večje in lepše prostore? Še bolj obsodbe pa je vredno, če se sploh ne zmenimo ali menimo Z njimi, enostavno preslišimo njihove prošnje in moledujoče besede. Menda ob tem ni treba posebej poudarjati, koliko dodatnih naporov in truda ter pedagoškega dela zahteva vzgoja duševno prizadetih ali motenih oti\)k. Njihov zadovoljiv ali uspešen duševni in telesni razvoj zahteva pravilno in dosledno skrb in vzgojo v seveda — primernih prostorih in ugodnih možnostih za delo. Le pedagogi na posebnih šolah najbrž vedo, kaj pomeni za njihove učence utesnjenost v učilnici, slaba razsvetljava, bližina prometa in ropota. Le oni bi najbrž znali povedati, kako težko je staršem, ki morajo vsak dan pripeljali svojega prvošolčka nekaj kilometrov daleč v šolo in kako nemirni in zaskrbljeni pričakujejo njegov povratek, še posebno, če ga vodi pot po prometnih cestah in ulicah. Skupnosti otroškega varstva, temeljno izobraževalne skupnosti in pač vsi, ki so po posameznih občinah prizadevajo za boljše delovne in vzgojne možnosti in nemoteno delo v posebnih osnovnih šolah, se zavedajo, da bi z organiziranim varstvom in večjimi učilnicami in delavnicami lahko rešili še druge probleme, ki se pojavljajo ob vprašanjih posebnih šol. Ne samo, da bi vzgojiteljem in pedagogom olajšali delo, otrokom pa nu-dili boljšo osnovo in s tem več znanja za kasnejše vživljanje na delovnem mestu in družbenem življenju, odpadlo bi tudi zavodsko varstvo marsikaterega učenca. Precej otrok, ki so zdaj v zavodskem varstvu, bi z organiziranim popoldanskim varstvom v posebni šoli lahko obdržali doma, v skrbnejši negi in v bližini njihovih staršev. In tudi stroški, ki jih zdaj zahteva varstvo v zavodu, bi se občutno zmanjšali. Torej do zdaj še nobenega spodbudnega napredka, nobenih novih možnosti za izboljšanje stanja in razmer v posebnih šolah. Še vedno ostajajo nekje zadaj, zapostavljeni in pozabljeni, kajti očitno družba ne naj* de zanje nobenega posluha. Čeprav je usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok za življenje in delo posebna naloga družbene, skupnosti, čeprav je to ustavna in moralna pravica prizadetih občanov, hkrati pa dolžnost občin in republike, da njihovo varstvo pospešeno zagotavlja. D. Sedej V Creini proti združitvi Kranj, 26. oktobra — V turističnem prometnem podjetju Creina v Kranju so danes člani delovnega kolektiva na referendumu glasovali o predlagani združitvi podjetja s Trans-turistom Iz škofje Loke. Zaposleni v Creini so se izrekli prod združitvi. 59,8 odstotka članov kolektiva je namreč glasovala proti, 40,2 odstotka pa jih je bilo za združitev. A. Z. JESENICE £ Na zadnji seji predsedstva tovarniškega odbora sindikata Železarne Jesenice so govorili o nekaterih organizacijskih spremembah koordinacijskega odbora sindikata Združenega podjetja slovenskih železarn in o pripravah na volilno konferenco, ki bo predvidoma v začetku novembra. Na konferenci bodo izvolili pet delegatov iz Železarne, ki se bodo udeležili 3. kongresa republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije, ki bo v Kranju. D. S. 9 Delavska univerza na Jesenicah je že začela delati. Pripravili so več tečajev, ki so vsi dobro obiskani. Tečaj za strojepisje, ki poteka v novem prostoru v gimnaziji in je namenjen dijakom srednje ekonomske šole, obiskuje 19 ljudi, tečaj za nemščino 24, zadnje razrede osnovne šole dokončuje na delavski univerzi 25 ljudi. Tako kot lani so tudi letos pripravili več drugih tečajev: tečaj za higienski minimum za živilsko in gostinsko stroko, seminar za klub mladih jeseniških komunistov in tečaje za civilno zaščito. D. S. £ Temeljna izobraževal na skupnost na Jesenicah je pripravila novo spremembo svojih finančnih sredstev zaradi spremenjenega sestava oddelkov po posameznih osnovnih šolah v občini in zaradi spremenjene strukture predavateljev v osnovnih šolah. Tako bodo del sredstev namenili v sklad za nagrajevanje pedagoških delavcev in te nagrade podelili še letos. D. S. 0 Prejšnji petek so se sestali člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Jesenice in poslušali poročila strokovnih odborov ter razpravljali o nekaterih težavah in problemih ter o kadrovskih vprašanjih. Strinjali so se, da bo treba v prihodnje poživiti delo v osnovnih organizacijah. Sklenili so, da bodo na prihodnji seji izbrali najprimernejšo obliko za boljše delo v organizacijah: v obliki seminarjev ali pa v obiskih članov v osnovnih organizacijah. Na seji so se tudi sporazumeli, da bodo v prvi polovici novembra ponovno pripravili plenum, na katerem bodo spregovorili o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji s poudarkom na stabilizacijskem programu in se menili o nekaterih kadrovskih spremembah v občinskem sindikalnem svetu Jesenice. D. S. Podpora ustavnim dopolnilom 0 Deset kranjskih podjetij je v osmih mesecih letos izvozilo za 12,9 milijona dolarjev izdelkov. S tem so podjetja uresničila nekaj nad 73 odstotkov letošnjega izvoznega programa. Prek 80 odstotkov izdelkov so podjetja izvozila v države s čvrsto valuto, okrog 15 odstotkov v vzhodne države in nekaj manj kot pet odstotkov v druge države. V osmih mesecih se je izvoz omenjenih podjetij v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 23,5 odstotka. Med izvoznimi podjetji je na prvem mestu Iskra, sledijo pa Planika, Tckstil-indus, Sava, IBI itd. Tekstilindus, Sava in IBI so vse izdelke izvozili v države s čvrsto valuto. V primerjavi z minulim letom so letos najbolj povečala izvoz naslednja podjetja: Gorenjska oblačila, Iskra, Tekstilindus, Sava in IBI. A. Ž. 0 V soboto, 23. oktobra, je bilo v dvorani delavskega samoupravljanja v kranjski Iskri razširjeno zasedanje koordinacijske Zveze mladine Slovenije Združenega podjetja Iskra Kranj. Na zasedanju so obravnavali poslovne in politične cilje združenega podjetja ter izvolili nove člane najvišjega organa koordinacijske konference. Jk KAMNIK 0 Na seji političnega aktiva kamniške občine so analizirali razpravo o ustavnih spremembah. Socialistična zveza je organizirala 13 razprav (po vaseh in delovnih organizacijah), katerih se je udeležilo prek 400 občanov. Znano je, da v ncka-katerih krajih Slovenije udeležba na takih sestankih ni bila »dovolj iva ali pa je sploh ni bilo. Veliko število udeležencev na teh sestankih v kamniški občini kaže na dobro politično delo socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij. Načelna pripomba na predloge za spremembo ustavnih določil je bila, zakaj tako često menjamo ustavna določila. V Kamniku so mnenja, da bi morali v ustavi poudariti vsebino naše socialistične skupnosti, z zakoni pa urejati oblike samoupravne državne skupnosti. J. V. RADOVUICA (£ V četrtek popoldne se bo v sejni dvorani radovljiške občinske skupščine sestala občinska konferenca socialistične zveze. Na seji konference bodo izvolili nove člane republiške konference socialistične sveze in razpravljali o akcijskem načrtu o uvajanju stalnih kadrovskih priprav na volitve. A. Ž. Pred kratkim so člani kranjske občinske konference socialistične zveze ocenili potek javnih razprav o ustavnih dopolnilih v kranjski občini. Ugotovili so, da so potekale javne razprave v vseh večjih središčih v občini ter v nekaterih strokovnih združenjih in samoupravnih interesnih skupnostih. V razpravah je sodelovalo prek 500 občanov, ki so izrekli podporo ustavnim dopolnilom. Posebej je bila v vseh razpravah izražena podpora o opredelitvi Slovenije kot države in socialistične samoupravne skupnosti, ki zagotavlja suverenost slovenskega naroda, oblast delavskega razreda in enakopraven razvoj madžarske in italijanske narodnosti. Zavzeli so se za uresničevanje samoupravnega položaja delovnega človeka v združenem delu, za natančna določila o osebnem delu z zasebnimi sredstvi, nadalje za uveljavljanje delovnih ljudi v krajevnih skupnostih in drugih oblikah neposrednega odločanja in za vlogo SZDL kot sestavnega dela socialistične samoupravne družbe. Posebej so tudi podprli formiranje predsedstva skupščine kot ustavnega organa. Razen tega pa so se v razpravah v občini izoblikovala še nekatera stališča. Tako so nekateri menili, da mora ustava bolj določeno obvezati matično državo za skrb, pomoč in zaščito Slovencev v zamejstvu. Več predlogov je bilo tudi glede pravic organizacij združenega dela in o tem, naj se ustavno opredelijo tudi njihove obveznosti. Nadalje so občani predlagali, da bi bilo treba sedanja določila o agrarnem maksimumu spremeniti in prilagoditi pogojem in razmeram na posameznih področjih v Sloveniji. Ko je bilo v razpravah govora o tistem delu ustavnih dopolnil, kjer je predvideno prenehanje delovanja kmetijske zadruge ali podobne organizacije, se je izoblikovalo mnenje, da ni moč zahtevati soglasja kmetov k prenehanju delovanja, kadar gre za konkurs. Razpravljavci so tudi menili, da družbeni načrt Slovenije ne bi smel biti le seštevek načrtov občin, delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti, marveč samostojni usmerjevalni akt učinkovitega in skladnega družbenoekonomskega razvoja. Ko pa so razpravljali o krajevnih skupnostih, so predlagali, naj ustava ne določa le virov financiranja, DJ1- ter ampak naj določi tudi hovo vlogo in položaj pravice in dolžnosti občanov. Večina je tudi menila, da samoprispevek ne more l*P glavni vir za zadovoljevanje njihovih potreb v krajevnih skupnostih. A. žalar Žrtve brez svoje krivde V nedeljo, 24. oktobra, je bila v Kranju ustanovna skupščina Zveze civilnih žrtev vojne za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Kot smo slišali v uvodnem referatu, so zvezna in republiške zveze civilnih žrtev vojne že ustanovljene. Statut republiške zveze predvideva ustanovitev občinskih zvez, vendar je število civilnih žrtev vojne po gorenjskih občinah premajhno, da bi lahko ustanovili občinske zveze. Zato so se civilne žrtve vojne z Gorenjske odločile, da bodo ustanovile gorenjsko zvezo s sedežem v Kranju. V jeseniški občini je 19 civilnih žrtev vojne, v kranjski 78, v radovljiški 15, v škofjeloški 33 in v tržiški 2. Skupaj torej 147. Vendar so tu upoštevani le ljudje, ki so najmanj 60-odstotni invalidi. Ce bi pa upoštevali vse, več kot 20-odstotne invalide, bi se število civilnih žrtev vojne na Gorenjskem povečalo na 300. Te osebe so bile največkrat poškodovane ob eksplozijah vojnega materiala, bodisi med vojno ali po njej. Zato pravkar ustanovljena zveza civilnih žrtev vojne v svojem programu pravi, da njeni člani niso krivi, če nosijo pečat vojne, za katero niso odgovorni. Vendar je usoda taka, da ostanejo povzročitelji vojne največkrat nekaznovani. Zato je cilj zveze tudi borba proti vojni in fašizmu ter borba za mir. Naša zakonodaja obravnava civilne žrtve vojne kot del splošne socialne problematike, čeprav so bile poškodovane zaradi vojnega materiala. Izjema so le 100-odstotni in- ŠKOF J A LOKA 0 Včeraj je bila v prostorih družbenopolitičnih organi/arij Skofja Loka seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Skofja Loka. Razpravljali so o razvoju družbene in zasebne obrti v občini in predlogih za njen hitrejši razvoj. Na dnevnem redu je bila tudi določitev kandidatne liste za volitve v republiško konferenco SZDL in informacija o seji občinske konference SZDL ter informacija o družbenem dogovoru za delavce družbenopolitičnih organizacijah. 0 V četrtek, 28. oktobra, bo seja občinske konference SZDL Skofja Loka. Člani konference bodo razpravljali o družbeni in zasebni obrti v občini in predlogih za njen razvoj ter izvolili člane za republiško konferenco SZDL. (0 V petek, 29. oktobra, bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij Skofja Loka seja komisije za kadu pri občinski konferenci ZK Skofja Loka. Pogovarjali se bodv o pripravah na sejo OK ZK -lb jtio-na- validi, ki imajo tako kot vojaški invalidi zagotovljeno posebno varstvo. Pred našimi zakonodajnimi organi je že predlog, da bi imele tudi civilne žrtve vojne, ki so vec kot 60-odstotno invalidne, zagotovljeno posebno varstvo. Zakon naj torej izenači civilne žrtve vojne z vojaškim1 invalidi. Doslej je naša zakonodaja izenačevala civilne*1' tve vojne z delovnimi invaB* V razpravi smo slišali številne probleme, ki jih ima)0 ljudje, ki so jim eksplozij vojnega materiala povzroča? težke in neozdravljive P°" škodbe. Prav tako so povedali, da so družbenopolitične organizacije z Gorenjske pomagale civilnim žrtvam voj«e pri ustvarjanju svoje zvez?; Eden od prisotnih je t dejal, da se žrtve vojne goče obrača jo na napačen slov, ko zahtevajo pomoč le od naše družbe, ki za m'move poškodbe ni kriva. Obrniti bi se morali na drug naslov-Zvezno republiko Nemčijo bi morali vprašati, kdaj bo povrnila Jugoslaviji škodo, ki J° je med vojno povzročila. Civilne žrtve z Gorenjske so na nedeljski skupščini spre* jele statut svoje zveze. IzV°T lili so tudi 9-čIanski upi^M odbor. J. Košnjek Odkritje spominske plošče v Žireh V soboto so v 2ireh na & M v Stari vasi 12, kjer je »" ustanovljen prvi odbor Or, počastitev krajevnega prazi»' ka odkrili spominsko plosc0' V krajšem kulturnem prog«* mu ob odkritju so nastop"1' godba na pihala, moški P«*' ski zbor ter recitatorji. V° leženec NOV — domačin An* Ion Peternelj-Igor je Pred. ^ kritjem plošče spregovor« takratnem boju, žrtvah i" 1 pijenju Zirovcev ter o "* predku kraja po osvobodit1 I lini še živeči ustanovnega sestanka jU te Kovačič pa je po oo* ^ pripovedoval sporni'^ fa. kratnlh dni. Od osi«'" ^ noviteljev jih je pet Paw međ vojno. k Varčujmo za doto otrok Novo ime podjetja Invalid Podjetje Invalid, ki ima prostore v starem puštalskem gradu v Škofji Loki, je z razpisom izbralo novo ime. Imenovalo se bo EGZ — embalažno grafični zavod Skofja Loka. Podjetje zaposluje invalide iz škofjeloške in drugih občin. Drugo leto bo EGZ začel graditi novo tovarno v industrijskem bazenu na Trati. Tako bo v mestu Skofja Loka ostal edino Sešir. -Ib Kje dobiti delavce? Tovarna usnja Kamnik nujno potrebuje za takojšnjo zaposlitev 50 delavcev za pri-učitev na delovnih mestih v tovarni, predvsem pa v novem obratu plastike. V tem obratu bodo te dni začeli proizvajati plastično obutev. V tovarni Stol so letos že na novo zaposlili prek sto delavcev, do konca leta pa jih bodo še okrog 65. Ker delavce iščejo tudi druga kamniška podjet ja kot npr. Meni-na, tovarna pogrebne opreme, in Stol, tovarna pohištva, je delavce zelo težko dobiti. V tovarni usnja so natisnili več sto lepakov, ki o tem obveščajo občane. Na oglas se je prijavilo že 15 ljudi, ki so bili takoj sprejeti na delo. Vsem je obljubljen in zagotovljen osebni dohodek prek tisoč din mesečno. J. V. Bodoča stanovanjska politika Regionalni klub poslancev, občinska konferenca SZDL Kranj, skupščina stanovalcev in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj so v ponedeljek popoldne v Kranju pripravili javno razpravo o izhodiščih bodoče stanovanjske politike v kranjski občini. O sedanjem položaju na področju stanovanjske gradnje in stanovanjskega gospodarstva je uvodoma spregovoril direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ivo Miklavčič. Pojasnil je tudi, kako bo v prihodnje glede na predpise, ki so pravkar v pripravi, izgledalo stanovanjsko gospodarstvo v Sloveniji in stanovanjska gradnja v kranjski občini. A. £. Na železniški postaji Jesenice so delavci SGP Sava dokončali dom za samske delavke, ki so zaposlene na železniški postaji. Dom so zgradili tam, kjer je bila nekdanja ambulanta. — Fotot B. Blenkuš PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Uvoženi traktorji prihajajo Pred 20 dnevi je bil odobren uvoz traktorjev za potrebe kmetijstva. Prva pošiljka iz uvoza že prihaja, ostali traktorji pa bodo dobavljeni kmetijskim organizacijam in kmetom še pred jesensko setvijo. Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je na začetku oktobra odobril uvoz 300 traktorjev srednje moči iz Sovjetske zveze, 400 traktorjev iz Romunije in 700 traktorjev z močjo od 30 do 40 konjskih moči iz Češkoslova- ške. Soglasje k uvozu je dal tudi zvezni sekretariat za gospodarstvo. Letos smo že uvozili 3000 traktorjev različnih močL Največ jih je bilo lažjih in so namenjeni predvsem zasebnemu sektorju. Največ traktorjev smo uvozili iz Sovjetsko zveze in sicer okrog 1000, na drugem mestu pa je Poljska z nekaj manj uvoženimi traktorji. -jk Ker je potok Jezernica na Jezerskem rada po plavljala, je začela Splošna vodna skupnost Gorenjske strugo poglabljati, in sicer odsek med jezerom in mostom za Kazino. S tem je bil dosežen dvojni učinek. Jezernica nič več ne poplavlja, razmočvirila pa se je tudi precejšnja kmetijska površina v ravnem delu Jezerskega med Kazino in jezerom na desni strani ceste. Zemlja, ki je družbena last, je sedaj kmetijsko uporabna, vendar raste na njej trst, pomešan x grmovjem. V suši se ta navlaka rada vžge, ka r se je že zgodilo, kvari pa tudi videz kraja. Na Jezerskem smo slišali, da bi marsikateri kmet to zemljišče rad vzel v zakup, če bi kdo odstranil trsje ln grmičevje. — jk. — Foto F. Perdan POSLANSKA PISARNA Prejšnji mesec je bila pri regionalnem klubu poslancev za Gorenjsko v Kranju ustanovljena poslanska pisarna. V njej se posamezniki in skupine občanov, predstavniki organizacij itd. lahko dogovorijo za razgovore poslancev z volivci. Prek pisarne pa posamezniki in organizacije lahko zastavljajo poslancem tudi vprašanja o različnih problemih. V takšnih primerih v poslanski pisarni organizirajo ustrezno rešitev problema oziroma posredujejo vprašanje ustreznim službam. Poglejmo nekatera vprašanja, ki jih je za zdaj reševala oziroma urejala poslanska pisarna: J. 2. iz Srednje Bele se je oglasil v poslanski pisarni glede ureditev bankin ob cesti na Srednji Beli in zaradi ureditve odtokov za fekalije. — Njegovo vprašanje oziroma opozorilo je bilo posredovano krajevni skupnosti Bela s priporočilom, da zadevo uredi. I. Z. iz Tržiča pa je na posvetovanju o starostnem zavarovanju kmetov predlagal, da bi škodo, ki jo povzroča na kmečkih posevkih divjad, ocenjevala posebna občinska komisija ne pa komisija sestavljena iz lovcev. — Njegov predlog so iz poslanske pisarne poslali predsedniku tržiške občinske skupščine. Kranjska občinska skupščina je predlagala, naj se v republiški skupščini postavi poslansko vprašanje glede sistematizacije in financiranja strokovnih šol v Sloveniji. — Rešitev te zadeve je prevzel poslanec Martin Košir. D. T. iz Kranja je poprašala zakaj poslanci sprejemajo tako nepravične zakone. Tomčeva je bila s 26-letnim delovnim stažem invalidsko upokojena. Je invalid III. stopnje in prejema 265,59 dinarja invalidnine. Pričakuje ustrezno pomoč. Kmetje iz Cerkelj so na javni razpravi zahtevali redno plačevanje mleka. Mlekarna jim mleko plačuje z dvo- in večmesečno zamudo. Opozorili so, da bodo od mlekarne zahtevali izplačilo zamudnih obresti. Predlagali pa so tudi, da bi se pri kranjski mlekarni ustanovil samoupravni organ kooperantov. — Klub je sklenil njihov predlog posredovati občinski skupščini, ki naj bi predlagala, da se to uredi s posebnim samoupravnim aktom, v katerem se določijo pravice in dolžnosti. Razen tega so kmetje iz Cerkelj opozorili, da Gozdno gospodarstvo Kranj kmetom — lastnikom gozdov s precejšnjo zamudo izplačuje les. Povedali so, da se Gozdno gospodarstvo izgovarja na komitente, ki z zamudo plačujejo les in zato tudi kmetom ne morejo hitreje izplačevati lesa. Kritične pripombe so bile posredovane Gozdnemu gospodarstvu, ki je nanje poslalo naslednji odgovor (objavljamo izvleček): »Zaradi velikih zastojev pri plačevanju gozdnih sortimentov lesnopredelovalne in celulozne industrije v preteklih letih, posebno pa leta 1970, sta se morala svet kmetov in delavski svet podjetja odločati za aktiviranje vseh razpoložljivih finančnih sredstev podjetja za skrajšanje plačilnih rokov za prevzeti les od zasebnih lastnikov gozdov. S temi ukrepi je bil lani les plačan lastnikom gozdov najkasneje v 25 dneh.« Zato sta oba samoupravna organa letos sklenila, da bo podjetje skušalo prodajati les predvsem tistim, ki ga hitreje plačujejo. Seveda takšen ukrep v celoti ne rešuje tega problema zaradi problemov, ki tarejo lesnopredelovalno in celulozno industrijo. »Zato je bil na zborih kmetov — lastnikov gozdov marca letos sprejet predlog strokovnih služb podjetja za uvedbo hranilno I službe pri podjetju. Ta je bila 6. aprila tudi ustanovljena. Vsi varčevali i prejmejo izplačila za les preko hranilnih knjižic. Obrest na vlogo — obračun prevzetega lesa tečejo od dneva obračuna. Tako se s sodelovanjem nekaterih lastnikov gozdov — varčevalcev z veliko blagovno proizvodnjo sproščajo tudi finančna sredstva. To pa omogoča hitrejše plačevanje lesa ostalim lastnikom gozdov, čeprav znaša sedaj plačilo za prevzeti les od 30 do 35 dni od dneva obračuna. To pa zato, ker so se močno podaljšali tudi plačilni roki uporabnikov lesa.« Za primer Gozdno gospodarstvo Kranj navaja, da je bilo 14. oktobra letos stanje m katerih dolžnikov naslednje: Alples Železniki 1,270.000 dinarjev — 90 dni. Gradiš Ljubljana 662.000 dinarjev 45 dni, Gorjana Medvode 2,679.000 dinarjev 120 dni, Jelovica Skofja Loka 1,545.«» dinarjev 60 dni, Projekt Kranj 12.000 dinarjev 14 dni. Hoja Ljubljana 518.000 dinarjev 150 dni, Jadran Sežana 532.000 dinarjev 25 dni, Slovenija les Idrija 148.000 dinarjev 90 dni. Omenjajo tudi, da so to najkrajši roki terjatev in da so nekateri neplačani računi stari tudi do pol leta. To so bila le nekatera vprašanja, mae-ija, predlogi, pripombe in kri«'' x M jih je obravnavala in re'cvala posians'.a pisama. O drugih in o delu pisarne v prihodnje pa bomo še pisali. A. Aaiar Uskladitev družinskih pokojnin 29. septembra letos je bil v časopisu TT objavljen prispevek B. Rakovec Družinske pokojnine upravičeno prenizke? V sestavku je opisana pritožba družinske upokojenke Julke Molek republiškemu zavodu za socialno zavarovanje glede na neustrezno povišanje družinske pokojnine s 1. januarjem 1970. Pri odmeri novega zneska vdovam so na socialnem zavarovanju izračunali povišanje, ki bi šlo njihovim pokojnim možem na dan L januarja 1970. Izračun družinske pokojnine je bil napravljen po posebni tabeli, ki jo je pripravil Republiški zavod za socialno Krvodajalski akciji TRZIC £ V petek in soboto bo v Tržiču spet redna krvodajalska akcija. Uspešna je bila že vsa leta doslej in sodeč po sedanjih prijavah (do ponedeljka je bilo zbranih že 650) pričakujejo, da bodo načrt tudi to pot presegli. 2e 17 let organizira odvzem krvi občinski odbor Rdečega križa ob pomoči posebne koordinacijske komisije pri občinski skupščini. V delovnih organizacijah zbirajo krvodajalce sindikalne podružnice, na terenu pa krajevne organizacije RK. Po republiškem ključu naj bi letno darovalo kri 5% občanov. Občinski odbor RK pa je to obveznost samoiniciativno zvišal na 6 odstotkov, saj se je pokazalo, da so z usp šnimi pripravami sposobni vzdigniti tudi to številko. V občini Tržič je 2842 občanov, ki so doslej darovali kri. Samo letos so podelili 66 priznanj različnih stopenj krvodajalcem, ki so se temu humanemu klicu odzvali petkrat, desetkrat in petnajstkrat. Sicer pa imajo v svojih vrstah človeka, ki je dal kri že več kot 70-krat. — ok JESENICE Od 15. do 20. novembra bo na Jesenicah krvodajalska akcija. Občinski odbor RK na Jesenicah je že poslal vsem delovnim organizacijam v občini posebne dopise, s katerimi jih je opozril na pomen krvodajalstva. V posebni obrazce bodo po delovnih organizacijah vpisali, kateri člani kolektiva so pripravljeni darovati kri. Na Jesenicah bi za potrebe jeseniške bolnice potrebovali najmanj 1500 ljudi, ki bi bili pripravljeni darovati svojo \ kri in s tem reševati tuja in morda tudi svoja življenja. D. S. zavarovanje. Tako dobljeni znesek je bil nižji kot pa če bi povečanje družinske pokojnine izračunali glede na zadnjo nevalorizirano pokojnino družinskih upokojenk. Vrhovno sodišče Slovenije, ki je razsojalo v tej zadevi, je bilo mnenja, da družinska pokojnina Julke Molek ni bila izračunana pravilno in jo je treba popraviti, prav tako pa so bile s to sodbo razveljavljene vse nepravilno odmerjene pokojnine vdovam z družinsko pokojnino od 1. januarja 1970 dalje in jih je treba popraviti. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju nam je zaradi morebitne uskladitve družinskih pokojnin upokojenkam s 1. januarjem 1970 poslal pojasnilo, iz katerega so razvidna dejstva, zaradi katerih je Vrhovno sodišče odpravilo odločbo Republiškega zavoda za socialno zavarovanje o povišanju družinske pokojnine Jul ki Molek. Vrhovno sodišče Slovenije sodi, da je treba s 1. januarjem 1970 povečati družinske pokojnine odmerjene po poprečni pokojninski osnovi za 23 odstotkov in 40 dinarjev, ne pa jih ponovno preračunavati iz osebne ali invalidske pokojnine po zoC" skih, ki jih vsebuje tabela. Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je vložil pri Vrhovnem sodišču Jugoslavije zahtevo za preizkus zakonitosti sodbe. Ce bo Vrhovno sodišče Jugoslavije potrdilo sodbo Vrhovnega sodišča Sloven:je v zadevi Julke Molek, bodo pO obvestilu Republiškega zavoda v Ljubljani komunalni zavodi za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti uskladili vse družinske pokojnine. Vse že vložene zahtevke bodo do odgovora Vrhovnega Jugoslavije začasno sodiše* i .dložili-clišca Mnenje Vrhovnega so' . Jugosiavije bomo objavih-L. Brezplačno šolanje Osemdeset tisočakov je prinesla domov. Dvajset so ji jih odtegnili v podjetju za posojilo. Petnajst je P!a' čala za stanovanje, osemnajst za vrtec. »Dobro, da sem vse, kar Tatjana potrebuje za šolo, kupila že prejšnji mesec. Se čevlje ji kupim, pa bo imela vse, kar potrebuje.« Tatjana je postala prvošolka. sDobila jc knjige, ZvCZ-ke in tudi posebno beležko za obvestila staršem. hodila še teden dni v šolo, ko so se v beležki začela vrstili sporočila: »Tatjana naj prinese 30 din za rirčka in Cicibana. Obvezno. 28 din za telovadni dres* In čez nekaj dni spet: »Potrebuje flomastre. Ne domače. Uvožene, ker so boljši.« Zanje je odštela nekaj Čez 30 din. »Prihodnji teden bomo začeli pisati z naliv"'"1! peresi.« Kupila je najcenejšega — 25 din. Na roditeljskem sestanku je zvedela, da se šolsko varstvo plačuje za tekoči mesec. Spet je plačala 160 din. Otroci so dobili nove računice. Za ovitke so morali prinesti S din-Pa še za lepilo, stavnico ... Za hrano, za preživljanje, ji je ostalo nekaj tisočakov. Kosila ni več kuhala. V tovarni je pojedla topli obrok. Hčerka jc imela kosilo v šoli. Vendar ni šlo. Minilo jc pol meseca, ko je potrkala pri sosedi: mi, prosim posodili...« »Ne zna z denarjem,« je zvečer soseda pripovedovala prijateljicam. Komaj štirinajst dni je od plače, pa si Že sposoja. Nič manjše plače nima kot jaz. Sebe i" otroka bi pa že lahko preživela.« Klub zdravljenih alkcito-likov tudi v Krat v u predstavljajo za alkohol** V četrtek popoldne so v Kranju na plenarnem sestanku združenja klubov zdravljenih alkoholikov pod pokroviteljstvom podpredsednika skup-ŠCinc občine ustanovili kranjski klub zdravljenih alkoholi kov. Odkar je bil v Škofljici pri Ljubljani ustanov] jen letos februarja oddelek za zdravljenje alkoholikov po sodobni metodi, se je v Sloveniji ustanovilo že trinajst takih klubov, v kratkem pa jih bo še več. Klubi zdravlje nih alkoholikov so narnivč nndaljevanje zdravljenja alkoholika v bolnišnici. Klubi Okolje, ki ga najbolj razun* mu lahko najbolje portOP Pri vključevanju v dvufiaO na delo. Veema klubov težave s prostori, s finančn* mi sredstvi in s kadri, saj £ nujno, da v klubih debi* tudi zdravniki, socialr i deJ*r> ci in rne;!ii in .1 e iestIC Pomoč novo ustanovijo1* nnr klubu zdravljenih alioi*J likov v Kranju so oblu^'1' zdravstveni delavci, občil«** odbor RK in druge organi^ cije, določen., pa je bila tll0i že terapevtska skupina- Z izvozom smo poravnali Promet in turizem uvoza v dolgoročnem novi ,tkim ie tovarna klobukov Šešir iz škofje Loke praz-™ a a zlati jubilej. Njene izdelke, moške in ženske klobuke evr ap? .poznaJ° P° vsej Jugoslaviji in tudi v nekaterih drugih seved h dr?avan- Kolektiv se trudi za kvaliteto izdelkov in koV M ^3 ^ st°Pali v koraku s svetovno modo. Več o delu r*i!t .a,,e P°v«lal vodja komerciale in vršilec dolžnosti di-»ktorja Miro Pintarič. »Letos smo planirali za nekaj več kot 20.000.000 dinarjev izdelkov. Dve tretjini jih bomo prodali doma, drugo bomo izvozili. Računamo, da bomo do konca leta prodali na tujem trgu za 400.000 dolarjev klobukov in drugih pokrival, kar je za več kot 100 odstotkov več kot lani. Z izvozom bomo lahko poravnali vse obveznosti iz uvoza. Uvažati moramo namreč kar 95 odstotkov surovin. Dobivamo ' ta r>A r> Noncev sve- Kliuh h ?'?ke do Amerike, tatom J usodnim reznJ- '«um poslovanja pa bo dohodek nekoliko manjši kot bi na.prvi pogled sodili. Cene surovin so namreč poskočile, Medtem ko so cene naših izdelkov zamrznjene. Menim, da bi se morale cene modnih izdelkov oblikovati na trgu!« V šeširju je 300 zaposlenih, °d teh kar 230 žensk. Osem odstotkov iih i ma srednjo m visoko izobrazbo. Precej članov še študira. Podjetje jim plača šolnino in jim pomaga s studijskimi dopusti m z drugi »Poprečni osebni dohodki za pretekli mesec so znašali 1400 din. Nikogar ni v kolektivu, ki bi zaslužil manj kot 1000 din. V poprečje niso vračunane nadure in delo ob prostih sobotah, za katero se odločamo, da zadostimo naročilo— Za oblačilno industrijo kakor tudi za induo-.Ijo klobukov je zelo važno, da so njeni izdelki modemi. »Da smo s potjo mode v svetu na tekočem, skrbi razvojna služba, ki dela v tehničnem sektorju in v povezavi s komercialo. Imamo tudi modno kreatorko. Da so naši klobuki in kape moderni, zgovorno priča že podatek, da jih za svoje modne revije in kolekcije uporablja tudi znani beograjski modni kreator Joksimovič. Na beograjskem sejmu, Moda v svetu 1971 pa smo za žensko kapo dobili zlato diplomo. Deloma imamo že pripravljene tudi modele za kolekcijo jesen zima 1972/73. Letos bomo izdelali 15.000 ženskih in 250.000 moških klobukov — 86 različnih modelov. L. Bogataj programu Odborniki obeh zborov radovljiške skupščine so minuli teden na seji razpravljali o predlogu dolgoročnega programa razvoja Slovenije. Predlog programa je obrazložil poslanec Franc Cuznar. V razpravi pa so opozorili, da v programu ni nakazana možnost cestne povezave med Koroško, Gorenjsko in Primorsko. Menili so, da bi ta cestna povezava sodila v program že za to, ker bi zbližala prebivalce treh pokrajin, hkrati pa bi pripomogla k še hitrejšemu razvoju turizma na posameznih področjih. Nadalje Kam se je usmerila mladina? ni« tudi 'm. Precej so dvig-oaebne dohodke S tem vprašanjem sem se obrnil na Marijo Šimenc, poklicno svetovalko za zaposlitev za področje kamniške in domžalske občine. Mislil sem samo na tisto mladino, ki si je že izbrala poklic. »Le redki mladinci in mladinke, ki so letos končali osnovno šolo, so se obrnili na Zavod za zaposlovanje s prošnjo za nasvet, kakšen poklic naj si izberejo in kje naj iščejo bodoče delovno mesto. To pomeni, da za njih sploh ni bil problem vključitve v šole za obrti ali na delovna mesta. Za dekleta je še vedno dovolj prostih mest za frizerke, šivilje, natakarice in kuharice. Toda gostinska stroka za Kamničanke ni zanimiva. Trgovsko podjetje Kočna je sprejelo 23 deklet in fantov za prodajalce. Še vedno primanjkuje učencev za vse obr- ti v gradbeništvu (primanjkuje pleskarjev, stavbnih ključavničarjev itn.), nihče noče biti pek ali mizar. V domžalski občini imajo dekleta manj možnosti kot v Kamniku. Tam je razvito pletilstvo, usnjena galanterija in kovinska stroka. Večina mladincev in mladink si je le izbrala (in tudi dobila) poklic, ki si ga je želela.« J. V. so v razpravi menili, da so nekatere panoge v programu preveč splošno začrtane in da je na področju turizma premalo obdelana zgornje savska dolina. Slednje so poudarili predvsem zato, ker mnogi hotelski objekti po zasedenosti oziroma ekonomičnosti že presegajo podobne objekte ob naši obali. Na Bledu so letos zabeležili že 68-odstotno zasedenost. Posebej pa so v razpravi omenili tudi modernizacijo bohinjske proge. Po njej bi namreč v prihodnje lahko speljali dobršen del tovora, s katerim je sedaj obremenjena gorenjska cesta. Nazadnje so se dogovorili, da bodo predstavniki posameznih gospodarskih panog v občini predlog in sporedne študije še preučili. A. 2, Urejene stanovanjske razmere — osnova za razvoj družine in produktivnosti v i*hivr-ano stanovanjsko problematiko v kranjski občini in Pisan v Ca ° bodoči stanovanjski politiki pri nas (o tem smo »kfepj ,ne^aJ številkah) sodijo prav gotovo tudi stališča in ^ins'k ltVOl ^C sredi leta na razširjeni seji sprejel komite ** fazn* .nierence zveze komunistov Kranj. O tem je komi-renCe 7^aV,'al na Podlagi sklepa tretje seje občinske konfe-0 nalog-ii.' * ^e marca letos in na kateri so razpravljali fce k°muni stov pri uresničevanju stabilizacijske politi- v m Na ra7Širjeni seji komiteja so bili komunisti, ki Za^0'ženiPriSt0^n'n organ'h, posebno pa v občinski skupščini, t!al'šč so' -<-a "a D°dlagi ugotovljenega stanja in sprejetih 8o Cjrnei° konkretne ukrepe za uresničitev stališč. — tistitn, ki U^olovJtve o stanovanjski problematiki podobne Still'šča „*'V? jih PHkazali v nekaj nadaljevanjih, objavljamo "i sklepe. *2£ssk* »k, Mora i/, ■ 1/^';ill"ie "na uit i naj fta°OVanui""1 ,z Programov ?ost b7£? ustrezno nsklnje- skupšeina - program *ta-Leta adnji de- lja"l^)ra,,i/:U k L krmiti . 7a fi^r""" skupne pogo- °te usnT*"010^ naj ele-Hanjastan?,Crjania in 'inanci-^žbene nV'u,iskl' Badnje in SS? !::"n:,K''-K" bo Pri- og programa, N Jen treba Predi 2S* in \dl ovn,h organiza-*tih. kraievnih skupno- Je, da ha ^Jsko \Ua nere*cno sta-8«cia?nIVpraSanje vpliva n» Položaj, enako- pravnost, delovno in psihično sposobnost delovnega človeka. Zato naj samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in v občini poskrbijo, da bodo čimprej sprejeti In dopolnjeni programi izgradnje stanovanj, zagotovljeni stalni in primerni viri financiranja in uveljavljeni ekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu. Povečati je treba tudi sredstva, ki so jih delovne organizacije v občini doslej odvajale za stanovanjsko gradnjo. Narediti je treba revizijo urbanističnih programov, načrtov in zazidalnih načrtov. To zato, da se odpravijo do- sedanje pomanjkl jivosti v stanovanjski gradnji. Dokler ne bodo opravljene revizije, pa je treba preučiti možnost, da bi ustavili izdajanje lokacijskih dovoljenj, posebno tam, kjer niso urejeni in zaokroženi gradbeni okoliši. Preprečiti je treba tudi zmanjševanje kmetijskih površin in zagotoviti varstvo okolja v mestu in v strnjenih naseljih. Razen tega pa je treba okrepiti urbanistično in gradbeno inšpekcijo v občini. Z ustreznimi ukrepi je treba zagotoviti smotrnejšo uporabo stavbnih zcmMišč. Tako naj se omejijo možnosti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Omogoči pa naj se gradnja vrstnih hiš, ki zagotavlja racionalnejšo izrabo prostora. Prav zato je treba spremeniti, dopolniti In pospešiti pripravo urbanistične dokumentacije. — V okviru srednjeročnega programa stanovanjske gradnje naj občinska skupščina sprejme letni plan stanovanjske gradnje. Ta naj upošteva blokovno gradnjo In gradnjo najemnih stanovanj, v delovnih organizacijah pa naj pri reševanju stanovanjskih problemov dajejo prednost nakupu najem- nih stanovanj. Za hitrejše reševanje problemov naj občinska skupščina zagotovi primerno število lakacij in tako omogoči organizirano, koncentrirano m ceneno gradnjo stanovanj. Posebno skrb pa je treba posvetiti tistim občanom, ki sami ne morejo rešiti svojih stanovanjskih problemov. V ceni stavbnega zemljišča naj bodo tudi stroški za komunalno ureditev. Denar zbran s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča pa je treba porabiti le za financiranje komunalnih naprav v novih stanovanjskih naseljih in za obnovo drugih urbaniziranih območij. Posebno skrb je treba posvetiti združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Posebni sklad naj bi združeval sredstva delovnih organizacij. Tako bi bila zagotovljena povečana stanovanjska gradnja, skrbno trošenje sredstev, sodelovanje bančnih sredstev itd. V hitrejše reševanje stanovanjskih problemov je treba vključiti tudi več gradbenih podjetij, da bi bila tako gradnja čimbolj usklajena s potrebami in razpoložljivim denarjem. Zato komite podpira začete oblike poslovnega sodelovanja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Projekta, Gradisa in komunalnih delovnih organizacij v občini. Takšne oblike sodelovanja bi bilo treba v prihodnje še bolj razviti. V občinskem programu stanovanjske gradnje je treba predvideti oblike sodelovanja z vsemi, ki so vključeni v stanovanjsko gradnjo; od občinske skupščine do delovnih organizacij (komunalne delovne organizacije, PTT, Elektro, banke). Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina bodo posvetile posebno skrb razvoju stanovanjske samouprave; posebno hišnim svetom. Eden od pogojev za to je tudi večja materialna in pravna samostojnost hišnih svetov. Zato naj občinska skupščina čimprej sprejme ustrezno priporočilo In odlok o organizaciji samoupravljanja na stanovanjskem področju. Na seji so tudi menili, naj se družbeni stanovanjski fond v prihodnje ne razprodaja. A. /alar Kranjski pevski zbor navdušil Jeseničane V okviru gibanja glasbene mladine je bil v petek zvečer na Jesenicah koncert akademskega pevskega zbora iz Kranja. Bogat in pester spored in kvalitetna izvedba klasičnih in narodnih ter drugih skladb koncertnega progra- ma je navdušila okoli 800 ljubiteljev vokalne glasbe na Jesenicah. Najprej so poslušali koncertni program učenci višjih razredov jeseniških osnovnih šol, na večernem koncertu pa so navdušeno ploskali učenci šol druge stopnje in ostali obiskovalci. Seminar za organizatorje kuiiumecfa dela Občinski svet zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Kranj je v soboto in nedeljo pripravil v Radovljici seminar za organizatorje kulturnega dela v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Razen predstavnikov kulturnih društev so se ga udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki skrbijo za kulturno delo. Seminar so pripravili, da bi poživili sodelo- vanje za kulturno delo. Seminar so pripravili, da bi poživili sodelovanje med kulturnimi društvi in drugimi organizacijami na terenu. Prvega seminarja se je udeležilo 28 predstavnikov iz krajevnih skupnosti. Prihodnji mesec, 6. in 7. novembra, pa se bodo na podobnem seminarju zbrali organizatorji kulturnega dela iz drugih krajevnih skupnosti v kranjski občini. A. ž. V novo izobraževalno sezono Čeprav podatki o dejavnosti radovljiške delavske univerze bolj poredko pridejo v javnost, je ta institucija s sedežem v radovljiški graščini ena od pomembnih činite-Ijev izobraževanja v radovljiški občini. To je pravzaprav edino zbirališče ukaželjnih občanov vseh starosti in poklicev, ki na številnih oddelkih za odrasle lahko izpopolnijo svoje znanje in se usposobijo za zahtevne naloge, ki terjajo strokovno in družbeno dorasle kadre. Vodja oddelkov za odrasle prof. Bernarda Svetina nam je povedala nekaj podatkov, ki sami za sebe povedo, kako široko je zastavljena izobraževalna dejavnost samo na tem področju. Ne upoštevajoč druge oblike izobraževanja in vzgoje bo samo na oddelkih za odrasle v letošnji sezoni 1971/72 obiskovalo razne tečaje in šole nad 300 slušateljev. Na srednji ekonomski šoli bosta delovala I. in II. letnik z nad 70 slušatelji, na komercialni srednji šoli prav tako dva letnika s 65 slušatelji, na delovodski šoli strojne stroke — letos bo poleg IV. semestra začel s poukom tudi novi I. semester s skupaj 57 slušatelji. Na oddelku za odrasle, ki ga obiskujejo slušatelji 7. in 8. razreda osnovne šole, pa ie zdaj prijavljenih le 17 kandidatov. Posebno pomembna so prizadevanja delavske univerze pri usposabljanju kadrov v gostinskih, trgovskih in drugih turističnih organizacijah, ki zahtevajo od svojih kadrov znanje tujih jezikov. V letošnji sezoni bo v ta namen organizirala 2 tečaia nemškega jezika, enega na Bledu; enega italijanskega in ene- več takih predstav, let lia- no pa zato, ker nekaj b\]0 zaj v Šenčurju sploh 1%^, nobene podobne ^']1\]n^e Veliko ljubiteljev » & umetnosti že težjo ca prve filmske predstavg^ Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) M ^Ut*.i Ohamberlain 24. junija ni o pogajanjih v Moskvi mogel povedati v svojem govoru na zborovanju konservativne stranke v Cardiffu nič no-ega m jih sploh ni omenil, marveč je govoril o veliki Britaniji kot .O POSEDUJOČI NACIJI' V NASPROTJU Z .NEPOSEDUJOCIMI' v. njenih kolonijah, ki pa jih Anglija nima 'v ko-i st matične dežele', marveč ravna z njimi kot 2vest skrbnik': »Skupni ideal skupnega Imperija — svoboda n neodvisnost, napravlja (britanski) imperij za najpomembnejše oporišče miru.« Le kako naj bi se predstavniki 'posedujočih 5v/Vn2avcdali' da SVOBODA POSEDUJOČIH NI SatVT°DA NBPOSEDUJOCIH, SVOBODA VLA-Rn/a IH NI SVOBODA VLADANIH, SVOBODA Piv* H NI SVOBODA REVNIH. SVOBODA FINANČNIH IN INDUSTRIJSKIH MAGNATOV KMETOV °DA IZRABLJANIH DELAVCEV IN In tako je tudi z enakostjo, pravico in drugi-nnV c)''-nimi vrednotami, ki postajajo v ustih Ind'1'• in državnikov samo slepilo ali vaba. V 'Ji so se s Chamberlainom morda strinjali d T10 rnaharadže, ki so imeli v tistem času po-tik nc skrbi kakor britanski imperialistični poliči ' zaradi vedno močnejšega naraščanja števila Vedai v V mtu'sk' kongresni stranki, ki je napo-liznui manaraclžam in britanskemu imperia- n ^"da Indija je bila za preplašeno in zaskrblje-tvropo v tistih časih zelo daleč. Kljukasti križ je grozil Evropi z novimi zasužnjevanji in iz nemškega radia in strani nemškega tiska je že divjala PROPAGANDNA VOJNA Navodila, ki so jih prejeli glavni uredniki nemškega radia in tiska, smo že omenili. Nemški tisk bi za sedaj še ne 'fabriciral' incidentov med Poljaki in Nemci z izjemo nemškega tiska v Gdansku, kjer so gdanski nacisti že obvladali gdansko meščanstvo in imeli prvo besedo tudi v mestnem senatu. Ta je že reorganiziral policijo v močan in v vsakem primeru močan vojaški oddelek, ki ga je lahko vsak hip nekajkrat okrepila vedno številčnejša pretepaška, oborožena in vojaško izurjena hitlerjanska SA. Njihovo bojevi-tost in sovraštvo do Poljakov je 17. junija 1939 podnetil tudi Goebbcls s svojim govorom v samem Gdansku, kamor je prišel na 'kulturni teden gaua Gdansk (Gaukulturvvochc)': (AdG, 4105 B). »Nemški možje in žene! Gdanci! Prispel sem iz Reicha s pozdravi Fiihrerja in nemškega ljudstva. Tako stojim tu na tleh nekega nemškega mesta, pred menoj desettisoči nemških ljudi, in vsepovsod brezštevilne priče nemške kulture, nemških običajev, nemške umetnosti in nemške arhitekture. Vi, Gdanci, govorite nemško kakor mi v Reichu. Vi izvirate iz iste rase in rastete iz istega debla in ste povezani z nami v veliko usodno skupnost: ZATO HOČETE DOMOV V REICH. Vaša odločnost k vrnitvi k veliki materi naši skupni domovini je močna In neuklonljiva... CEZ NOC JE VAŠE MESTO POSTALO MEDNARODNI PROBLEM ...« Tako je začel Goebbels svoj govor, nato se znesel nad 'nizkotnim svetom', nad 'poljskimi hujskači', ki ne zahtevajo zase samo Gdanska, marveč 'tudi Vzhodno Prusijo in Slezijo'. Hujskal je, netil šovinizem in rotil gdanske Nemce in nemčurje 'naj ne jemljejo poljskega čvekanja resno', ker so Poljaki 'politični pubertetniki'. Potem se je naslonil na Halifaxov govor: »London hoče, kakor je PRED DNEVI PRED GORNJIM DOMOM BRITANSKEGA PARLAMENTA IZJAVIL BRITANSKI ZUNANJI MINISTER LORD HALIFAK, rešiti vprašanje Gdanska s prijateljskimi pogajanji. Zato je tudi Anglija poslala Varšavi bianco-menico na razpolago in poizkuša v tem času obkoliti Nemčijo in Italijo in ponoviti politiko iz leta 1914. Toda moti se, kdor misli, da ima pred seboj slabotno nemočno meščansko Nemčijo in ne Nemčije Adolfa Hitlerja z najbolj impozantno armado na svetu,« se je lotil Anglije kakor poprej Poljske, ki je baje napovedovala, da bo potolkla nemško vojsko pred Berlinom. (Žal se je to zgodilo šele leta 1945, ko je to napoved uresničila Rdeča armada, o kateri poljski oblastniki leta 1939 niso hoteli nič slišati in so trdovratno odklanjali njeno pomoč: »Z Nemci izgubimo svojo svobodo, z Rusi svojo neumrjočo dušo.« To geslo je širil med Poljake poljski kler.) Ob zaključku je Goebbels hujskal :»Torej to, kar mi v Reichu hočemo, hočete tudi vi. Fiihrer je v svojem zadnjem govoru v Reichstagu dal vsem nedvoumno vedeti, ko je rekel: »Gdansk je nemško mesto in hoče k Nemčiji. To mora svet, hoče ali noče, razumeti in sprejeti in mora vedeti že iz minulih izkušenj, da Fiihrer ne govori praznih besed. Svet živi v zmoti, če meni, da se bo Fiihrer ustrašil groženj ali kdaj klonil pred pritiskom, o čemer ne more biti niti govora. Zato... zaupajte v prihodnost ... Prišel sem, da okrepim vašo odločenost in odločnost, zdaj ste okrepili vi mojo (AdG, 4105 B).« 21. in 23. junija je Goebbels govoril v Berlinu. 24. junija 1939 je Rudolf Hess, Hitlerjev namestnik, naslovil svoj govor na Nemce izven nemških meja — torej, na peto kolono, naj bo pripravljena na 'žrtve': »Žrtve so napravile Veliko Nemčijo močno. Tudi žrtve tam zunaj imajo smisel. Vemo, da bi vi dali svoje življenje za nemštvo (AdG, 4114 E).« JUGOBAIMKA PETROL Poslovna enota Ljubljana razglaša prosto delovno mesto snažilke za bencinski servis Kranj — Primskovo Pogoj: NK delavka. Kandidatke naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, poslovna enota Ljubljana, Ljubljana, Prešernova cesta 42. Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru čestita vsem varčevalcem JUGOBAIMKA Opeko in drugi gradbeni material najugodneje kupite pri Kmetijski zadrugi Bled. Dobava po želji — konkurenčne cene, možnost plačila s tujimi plačilnimi sredstvi z običajnim popustom. Se priporočamo V grobnici živih pa je pesem delovala vse drugače kakor v gozdovih. Drugače, vendar ne brez upanja. Kakšno vlogo naj bi imela sicer? A učinkovala je tudi grozljivo. Bolje bi bilo, da je tisti ni začel, kajti z nepopisno izrazno močjo je kazala na brezupne okoliščine. Morda tisti, ki jo je začel peti, že ve, da ga bodo zjutraj odpeljali h kolu. Morda prepeva podzavestno in si lajša slovo, Morda poje z olajšanjem v srcu, ker bo jutri pobegnil mučenju, ki je nekaj najhujšega, kar more doleteti človeka. Huje od smrti. Morda je začel prepevati zato, ker se je zbal tihote v zaprti temi? Ali pa hoče opogumiti tudi druge in jih poučiti, da vsega tega še dolgo ne bo konec, da je tam zunaj nekaj, kar bo zavojevalce neprenehoma sililo k nasilju. Nasilje, množično in vsakovrstno, pa pomaga ljudi prebujati, obenem pa zanesljivo oznanja nasilnikovo slabost. Pesem se je vtihotapila v vse, bila je navzoča v vseh in izzvala jc občutje, kakršnega ni moglo vzbuditi nič drugega. Tudi potem, ko so glaso-sovi utihnili. Temna napetost in počasi se odmi-kajoči čas sta v Alešu vse bolj razpletala ugibanje, čemu so ga \taknili semkaj. Čemu ga je mešetar nagovarjal k izpovedi, ko vendar vse kaže, da gre za izdajstvo? Medtem se je tisti, ki je poprej začel peti, priplazil k Alešu. Kljub temi ni bilo težko opaziti, da je še bolj zdelan kakor on. Ko se je malo oddahnil, mu je zašepetal: vrata prihajali do njih sunkoviti, hrapavi glasovi pesmi. Zveneli so grozljivo, ne preveč zemeljsko, temveč z zanosom, ki se je dotaknil slehernega živca in ledenel kri po žilah. Pesem se je okrepila in polagoma oddaljevala. Talci so, po vsem sodeč, odhajali h kamionu, kajti kmalu zatem je bilo slišati zavijanje motorjev ... Potem je utihnilo tudi to. Fanta ni bilo nazaj ne čez uro, ne čez dve. Ni se vrnil več! Aleš je prizadeto spremljal to nenavadno in kratko slovo in vlekel na ušesa vse glasove, ki so spremljali odhod iz življenja. Je moral biti zaradi tega tukaj, da bo že prvo noč občutil navzočnost smrti, ki so jo odrejali v pisarnah ali kdo ve kod. Nihče je ni imenoval z besedo, a je ledeno dihala med njimi s tako silo, da so vsi molčali. Nemara bom kmalu na vrsti, to pa naj bo za začetek, je pomisli Aleš. Radi bi mi pokazali, kdo so, me omehčali in preplašili! Aleš je v tem, kako je odhajal pred puške neznani tovariš, videl predvsem nujnost, ki so se je morali posluževati vpeljevalci »novega reda« in neuničljivost uporništva. Zdrznil se je pod morečim občutkom, ki ga je povzročil ta odhod. Zato bi najraje začel govoriti vsem v sobi, naj skušajo premagati težo, ki jih je pritisnila k tlom. Že je odprl usta, pa se mu je nenadoma zazdelo, da bi s tem več škodoval kakor koristil. Saj ga ne bodo razumeli, in mu ne verjeli, za kaj takega trenutek ni bil prav — Dedec, ki te je ogovoril, je podtaknjen. Morda si to že sam ugotovil. Aleš se ni premaknil in tudi odgovoril ni takoj. Saj ni vedel, kdo je novi šepetalec. Zato ga je človek ob njem opomnil: — Si slišal? Kaj molčiš? Aleš je zdaj počasi prikimal. Človek ob njem pa je šepetal: — Ne boi se me. Tudi jaz sem partizan! Alešu poprej ni ušlo, s kakšno ihto je začel peti. To je hkrati pomenilo, da novi znanec ni bil mučen zaradi lepšega, razen če ni bil eden takih, ki je klonil pred bolečinami. Toda tak ne bi bil imel poguma, da bi zapel. Zato je zdaj zbudil Aleševo pozornost. Morda sta se v gozdovih že kdaj srečala? V tem temačnem prostoru ni dobro videl njegovih potez. Nemara ga je srečal kdaj ponoči ali kaj podobnega. Aleš je čutil, da fant govori resnico. Nekaj časa sta se šepe-taje pogovarjala in pokazalo se je, da mu Aleš ni bil neznan. Potem pa se je obiskovalec spet zavlekel na svoje ležišče. Moralo je bili le proti jutru, ko so priropotali policisti. Vsi so bili takoj budni. Skozi okna je silil prvi, še rahel svit. Odjeknil je oster glas, ki jc prebudil in vznemiril vse. Klicali so fanta, ki je prejšnji večer zapel. Naglo je moral vstati. Potem je najprej pogledal proti Alešu in nato z zbeganimi očmi objel sobo, vse zapornike. Aleš je molče strmel vanj. Ujeli so ga, ker ga je med pohodom prevzela lepa okolica. Popustil je človeškim nagibom in nekoliko zaostal, zvabil ga je malinov grm. Nikogar ni ubil, nikogar ni izdal, nikomur škodoval, pa bo to zdaj vendarle plačal s smrtjo. Komaj je imel toliko časa, da je pri vratih utegnil reči: — Zdaj je prišlo! Odložiti ni mogoče. Fantje, .ne dajte :.e fašistom! A videlo se je, da je komaj zbral toliko moči. Eden izmed stražarjev ga je sunil pod rebra, da so bile zadnje besede že razsekane. Klecnil je in naprej s* ga morali vleči. Med podboji je kljub temu vzdignfl roko in ob čelu stisnil pest. I ist ga je kresnil tudi po njej, in spet je za-bjngljala ob telesu kakor mrtva. Vrata so s.' zaprla, sobo pa jc prebegnil val vzdihov in kletvic. Nihče ni rekel, da ga bodo ustrelili, pa |e bilo že po vedenju policistov to Čutiti, Kaj pa če so ga odgnali le na zaslišanje? V odgovor na to so po hodniku zadoneli še koraki drugih. Tako ni bilo, kakor so jih vodili k zaslišanju. In tudi petja ni bilo slišati. Zdaj pa so skozi nič primeren. Zvenelo bi neprepričljivo in odbijajoče. To si bom prihranil za drugič, je rekel. Zdaj že vem, kako bom začel: Kdor odhaja pred puške tako, kot je odšel tovariš, ne more zares umreti. Telesna smrt je manj kot tisto, kar bo ostalo za njim. Taki premagujejo uničevalce tudi v zaporih! ... Nekaj podobnega je ob pesmi, ki so jo peli na smrt obsojeni talci, z jezo, takoj nato pa z občudovanjem, prevzelo tudi obersturmf uhrerja VVernerja. Kakšen fanatizem! Vedo, da bodo morali umreti za izgubljeno stvar, pa odhajajo pojoč v smrt. Vsak boj, že poskus boja proti njim je norost, samomor. In vendar. Prav dobro je vedel, da bo uporništvo na tleh šele tedaj, ko bodo segli do njegovih korenin. Položaji na bojiščih pa so vse preveč negotovi in vojna se je zavlekla dalj, kot so pričakovali. Zato jih morajo tolči povsod. V tem je prihodnost njihovega poslanstva! Predvsem po glavi! Udje bodo odpadli sami! S tečajev niso vzdignili le Evrope, zažgali, vneli in razmajali so pol sveta, pa ne bi uničili posameznikov. Ta ugotovitev ga je spomnila na Aleša. Pripravljal se je na srečanje z njim. Ne bo prvič imel pred seboj takega človeka. V zagrizenem spopadu z njim je rabil pamet in znanje, ki si ju je pridobil v trdem, dolgoletnem boju za ideje kljukastega križa. Uničil ga bom le tedaj, če ne bo zalegla preudarnost. Neodpustljiva napaka bi bila, če takih ljudi ne bi skušali pridobiti na svojo stran. Tudi naša ideologija zasleduje socialne spremembe. In njemu, takim, gre predvsem za to. Morda mu bo treba ponuditi samo nekaj oblasti, mu dati možnost, da bo svojo moč lahko uveljavljal na naši strani! Občutek moči, ki jo vzbuja oblast, zelo rad in hitro opijani majhne, nekdaj nepomembne in zapostavljene ljudi. Toda najprej ga moram ponižati in omehčati, preceniti njegov talent, pogum in zdržljivost. Z njim se bo treba pogovarjati drugače, kot s tistimi, ki v njem vidijo svojo glavo. Lomil in osvajal ga bom počasi, potrpežljivo. Nič ne tvegani, izbire bo še dosti. Pod težo Filipovih dejanj, pod pritiskom zajetih ljudi, ki jih bom obesil na njegovo slovensko vest, bo nazadnje moj. In če se z drugimi pripeti karkoli nepričakovanega, bo tu še drzni, preračunljivi, v bistvu pa zlomljeni in na vse pripravljeni Gorski. Pa tudi žensk nc gre zametavati. Te so lahko močno orožje. Moral bo spoznati, da je začel na nepraveffl koncu in da bo lahko nehal tako, kot se spodobi. Priprave na spopad z Alešem so VVernerja zaposlile bolj, kot si je hotel priznati. Ničesar ni smel pozabiti. Vendar pa ga je kar naprej grizlo vprašanje, kaj če na Aleša ne bodo delovale niti privlačne obljube niti najhujše mučenje. Ves proces se je spočel le v njegovi glavi, skrivnost, ki je ni zaupal nikomur. Sicer si pa nihče ne želi miru bolj kot on: Ko b° pokrajina očiščena in pomirjena, se bodo lotilj preurejanja krajev in življenja v raj. Tisti stan grad, obdan z gozdovi in poljem, bo njegov. Starine delujejo na človeka blagodejno, da se lahko ves preda lepotam. In v tem mirnem za* vetju, kjer je pred stoletji menda prebival drzefl vitez, ki je od tam odhajal nad Turke, se 00 spet razcvetela kultura. Nakopičil bo knjig ijj glasbil, že zbranim dragocenim slikam Pa dodal še novih! Potem ko so odpeljali na smrt obsojenega partizana, razen mešetarja, ki so ga zvečer vtaK* nili drugam in se je zdaj spet pokazal v sob > nihče več ni mogel trdno zaspati. m Aleš je v sebi zatrl željo, da bi zapornikom govoril, skušal se je umiriti Prav gotovo o zjutraj potreboval veliko moči. Zdaj ni m°g več dolgo čakati na zaslišanje, sicer njegovo z jetje ne bo imelo pravega pomena. Za hip J zatisnil oči, potem je zamišljeno spremljal P°" rajanje jutra. Skozi okna so začeli siliti prVJ prameni sončne svetlobe. Kolikokrat je bil takem času že buden, nikoli pa rojstva noveg dne ni gledal iz zaporov. Pred njim se Je.ral rastel gozd, sredi njega pa je počivala Part'Z,lj ska četa in skozi goste veje so presevali še reo / zato pa najlepši in najmočnejši sončni za5jj Po mahov itih tleh se je spustil v dolino. In f ko se ji je približeval, nevarnejša je postaja kajti tam so prebivali ljudje. . ^ Tam je živela Martina. Podobne jutranje u je dočakal tudi že pri njej in nato sta S*V^V# opazovala, kako sonce hitro vstaja izza hrlD Ta vizija ga jc čisto predramila. Kje je * » Kaj počne? Gotovo je pobegnila, ker se m> PJfl kazuje tako živo! Tolažba pa mu ni Pr,nt j0 miru in še vedno ga je bolj skrbelo zanJ°učil za druge kot zase. Sebe ni več štel, učil in na ge se je vloge, ki jo bo igral do konca. Razen- ^ se bo ponudila priložnost za beg. Potem se ^ treba zasukati drugače. Vendar ob misl'n zaslišanje ni bil tako ravnodušen in miren, . bi se rad prisili!. Skrb in vest sta glodah zaradi vseh tistih, ki so mu ali niu še o zamerili in očitali, da so ga tako lahko uj^ Brez strela! Ko ga bodo začeli spraševati,^ že vedel, kako je, samo da ljudje ne bi po"1 še kaj hujšega! Drugo bo že prebolel! Zdaj je mislil le še na zaslišanje. /'1''pf*.oVal je tisoč odgovorov in možnosti, da bi zava ljudi. Govoril bo, če bo šlo za obrambo S1 in govoril zato, da bo premagoval zaslise dokler bo govoriti mogel. Še vedno pa Je glas oficirja, ki je vodil zasedo: — ... Le ubiti ga ne smemo! ^ed To je bila brez dvoma napoved, kako b ^ temi zidovi preživljal dneve. Ni bil še z gmrt. Ubili bi ga lahko takoj! lire0. Bolj ko se je danilo, b«lj je bil nC"krati Čutil je moč, da se bo uprl gestapovcem. pa se je zavedal, da ima vse na svetu svoje ^ Dotaknilo se ga je še nedoživeto, neznan • ^ nikoli ni bil zaprt, niti zaradi divjega !ov,^g0d- In tako so se preti njim vrstili številni -^fli ki in obrazi. Partizanski, nemški, pa spet nin, Filipov, Golobov in Rozin, Gorskega P ^ vseh po vrsti. Vse se je povezovalo in si otcrd tovalo. Koga so še zaprli? Ce so Goloba, P^. tudi Filip ne more biti daleč. Kam so ga nili? In kaj je / drugimi. Gotovo mi Jbofn nastavili. A kar vedo, že vedo. Dodajal n ^ ničesar. Kaj takega prav gotovo ne, kai zir koristilo. Ce izdajstva nismo mogli razčis naj, se bo moralo pokazati zdaj! .j naj Zdaj zbirajo samo še zadnje dokaze, ^jicO bi mi spodmaknili tla! Spraševal se je, vedo o Golobu in kako se bo možak drža • Qit0Y, se bo vedla Roza? In če se bodo loti" Ial ki tudi nekaj vedo? Kako bi mu člove*,ijiv. kako sporočilo? Pa kaj bi bil tako nez* &qU< Golob ne bo Črhnil besede. Toda Roza. tist°( zi? Nekaj bosta morala reči. A kaj o dijiv-Zato jih niso zaprli skupaj, zato tisti s mešetar! zanesljivost za volanom cai^0^1]'3- ^''"pa Pančurja z Jesenic prav gotovo poznajo ob-Časa r> C naoko,i- Med t cm ko je večino svojega delovnega avtobu ei^IVe' za v°lanom na raznih izletih, zdaj vozi lokalni »52'l« eniFc—Koroška Bela. O svojem delu pravi: v°zil v ?:t»im' *e.' kot šofer pa vozim že 30 let. Najprej sem lranspo t ^esen-ce» zt*aj pa pri poslovni enoti Ljubljana *daj pa' Najprej sem vozil osebne in tovorne avtomobile, pifeta* avtobuse. Izletniške vožnje sem opustil, ker me je ^e utrudilo.« »Mil!!-10 kn°,nctrov ste v tej dolgi dobi prevozili?« °koli 7 '"V da oko1' dva milijona, to je toliko kot 44-krat /emlje. »Vselr po vasen« mnenju najboljše ceste?« »Ste ' V Ua,iii in v Nemčiji.« vožnje?«m°rtla dosegli * vozilom kakšen rekord v dolžini Popravna^"1 vo/ilom sem Prevozil 200.000 km brez večjega 'C;fn'Z"an-a Za vaš lrud in Prizadevanje?« **r' Ljubi' ev**ne značke, pismena priznanja, tri odlikovanja. **°ločcn0'^na tlansportu scm dobil štiri ure kot nagrado za *Kak« slevil° Prevoženih kilometrov.« *vectrTn m0ra biti šofer?« •nanjša l° pa/|i'v. zanesljiv in vljuden z ljudmi. Vsaka naj-»Kai »r^tn'a Je lahko usodna.« ^ohvo šoferJe«-?« *Sc,ri Pa v veliko potrpljenja in vzdržljivosti, pred* edno in povsod srečno vožnjo.« B. Blenkuš Korenina iz Hotavelj Nevljuden Se dobro se spominjam Matevža Podobnika iz Hoto-velj, ko je pred nekaj leti nastopil na čipkarskem dnevu v Železnikih. Blizu devetdeset jih je že štel takrat, a je še vedno izgledal korenjak. Nato ga v Železnike ni bilo več. Ni bilo glasu o njem. Pred kakimi štirinajstimi dnevi pa mi je le prišlo na uho, da je možak ob koncu septembra praznoval 94-let-nico. Seveda mi žilica po tistem ni dala miru in obiskal sem ga. Lepo sončno popoldne je bilo, ko sem po Hotovliah poizvedoval za bivališče Ma-Icvža Podobnika. »Grem pokazat. Moj sosed je,« je dejal eden od fantov, ko sem srn pobaral za možaka. Ni bilo več daleč. »Vcrietno ga boste našli kje zunaj, ko se bo grel na sonru,« je dejal fant, ki me ie spremljal. Prav je imel. Mat'1 ža sem srečal na nragu. Hotel je li'eti še zadnie sončne žarke. Ko je zveVlel za vzrok mojega obiska, me ie pri priči novabil v hišo Tn kot se za Krnnice spodobi, sva najprej pokrarn"nla 0 vremenu. Nato pa. No. o niffTovem živ-li^niu s^m hotel kai i/vedeti. »Vse sn"'">blm in tožVo bom kai r>^"-''ii" if Ko pa je 7o grajal In preklinial, češ, da otrok ne bo vozil na nepotrebne zdravniške preglede, da bi moral učitelj namesto njeea pobirati denar itd. Šoferjeva trditev, da ni vedel, če je še kdo na postaji, nI resnična. Preden je odpeljal, bi moral pogledati v vzrat-no ogledalo, če tega ne stori, ne sme opravljati svojega poklica.« Marčun prav tako piše, da je imel eden od otrok do naslednje postajd priprto nogo! Ignac Marčun s Cerkelj* nato sprašuje: Kako je mogoče zaupati prevoz ljudi šoferju Bolki iri sprevodniku Pavcu, ki se tako obnašata do potnikov, posebno do otrok? In dalje. Kako naj odgovarjam za otroke, če z njimi ne morem v avtobus? Marčun nadalje pravi, da je tako pismo poslal tudi Creini Kranj. Delu Ljubljana in osnovni šoli Cerklje. Prav tako prosi za pojasnila in ukrepe, ki jih je sprejela Creina ob tem dogodku—jk V Stražišču ljubiio cvetie a,° Plan?« l1'10 'e blI° v av,i občinske skupščine žrebanje denarne loterije, ki jo je orga-sko društvo Kranj. — Foto: F. Perdan Že nekajkrat smo slišali, da je z oken stanovanjskih hiš v Stražišču pri Kranju zginilo cvetje ali da so neznanci ponoči obiskali z rožami nasajene vrtove in jih dobesedno uničili. Sklepali smo, da je v Strarišči, veliko ljubiteljev cvetja, da pa so med njimi tudi taki, ki se jim cvetja ne splača ali ne ljubi gojiti, temveč uberejo rajši enostavnejšo in cenejšo, čeprav ne preveč lepo pot. Cvetje ukradejo. V ponedeljek se je oglasil naš dolgoletni naročnik Ev-gen Bencdik \? StražiŠČa, ki stanuje na Banedikovi 10. Zjutraj je opazil, da je nezna- nec izpred hišnih vhodnih vrat odnesel posodo, v kateri je bilo okrog 300 čebulic belih holandskih gladiol. Za vsako čeblico je Bencdik odštel poldrugi dinar!! Benedik je namreč čeblice preko dneva na soncu sušil, zvečer pa jih spravil v posodo in jo postavil pred vhodna vrata, ki niso tako blizu glavne ceste. Kraja rož pri Benedikti v ponedeljek ni bila prva. Pred časom je na podoben način zginil cvetoč oleander. Primer, kako se na nelep in nepošten način pridobi dragoceno in *teiko vzgojeno cvetje! -Jk Predelava plastičnih mas TERMOPOL Sovodenj razpisuje natečaj za imenovanje 1. direktorja podjetja 2. sekretarja podjetja 3. komercialnega vodje podjetja Poleg splošnih pogojev in odsluženja vojaškega roka morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod višja ali visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali organizuci jsko-upravne smeri ter dve leti praksi na vodilnem delovnem mestu, srednja strokovna izobrazba ekonomsko - komercialne smeri ter pet let prakse na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: višja ali visoka strokovna izobrazba pravne ali upravno-organizacijske smeri ter 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 3.: višja ali visoka strokovna izobrazba eko-nomsko-komercialne smeri ter dve leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri ter pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Za vse kandidate je obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Denarja le za 2600 metrov cest Alojz STULAR je predsednik krajevne skupnosti na Jezerskem. Z njim sem se pogovarjal v hotelu Kazina, kjer je zaposlen. Alojz Stular OBVE vse interesente, d*a bomo v kratkem pričeli z dobavo traktorjev SAME DEUINO 32130 KM z dvema in Štirimi pogonskimi kolesi in da sprejemamo dokončna naročila in predplačila. plačljivo v dinarjih Traktorji bodo dobavljeni v enakem vrstnem redu, kot bodo prispela naročila in predplačila. Imetniki deviz lahko traktdr plačajo tudi z devizami preko deviznega računa ali z nakazilom iz inozemstva. Istočasno vam nudimo sledeča traktorska orodja: — traktorske pluge — freze za ravnanje zemlje in kopače kanalov — aamonakladalne prikolice — traktorske kosilnice Vsa potrebna pojasnila dobite lahko pri; export-irnport industrija in notranja trgovina Ljubljana, Celovška c. 32 COSMOS, tovarna Belt, Črnomelj COSx\10S, Maribor, Grajska uL 7 COSMOS, Koper, Dimnikarska 10 COSMOS, Zagreb, Trg žrtava fašizma br. 1 COSMOS, Split, Nikole Tesle 21 COSMOS, Rijeka, Smokvine Tvrdoga S COSMOS. Beograd, Proleterskih brigada 33 »Naša krajevna skupnost dobi letno iz občinskega proračuna dobra 2 milijona starih dinarjev. S tem denarjem moramo vzdrževati kulturni dom, krajevne ceste in javno razsvetljavo, ki vzame 60 do 70 odstotkov vsega denarja. To pa zaradi tega, ker zamenjujemo drogove, ki so že dotrajani. Zaradi tega trpi vzdrževanje krajevnih cest, ki merijo 5 kilometrov. Skupnost lahko vzdržuje le 2600 metrov cest.« Katere ceste na Jezerskem so najbolj potrebne popravila? »Nujno bomo morali urediti cesto do jezera. Ker vsega denarja krajevna skupnost ne bo mogla dati, bomo morali nekaj zbrati s samoprispevkom, dobro pa bi bilo, če bi pomagala tudi Turistično društvo in podjetje Central, ki upravlja večino turističnih in gostinskih objektov pri nas. Pri samoprispevku bomo naleteli na težave. Kmetje bodo neradi dali denar za cesto, od katere nimajo neposredne koristi. Prav tako bomo morali urediti dva odcepa v središču vasi. Mislim na cesto od šole do Farovške ravni in na cesto od spomenika do Mlinarjevega mosta. Radi bi položili vsaj proti-prašno prevleko.« Slišali smo tudi, da imate na Jezerskem premajhno pokopališče. »O pokopališču smo govorili na zborih volivcev. Na Jezerskem imamo celo dve pokopališči, vendar sta obe premajhni. Za razširitev pa krajevna skupnost nima de- DE PEKARNA KRANJ TAKOJ ZAPOSLIMO: 1. TRANSPORTNEGA DELAVCA 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v skladišču Kranj. Pogoj: vojaščine prost, fizično sposoben. Osebni dohodek po pravilniku o OD. Možnost nastopa takoj. narja in bo slej ko prej treba računati na samoprispevek. Ce to vprašanje v 3 ali 4 letni ne bomo rešili, za pokopava* nje ne bo več prostora.« J. Košnjek še meni loško kavo iz nove pražarn© Divja liga Tekmovanje v divji l'^1 je nagnilo v drugo polovi Ekipe so vse bolj uigrane in razlike med njimi se zmanjšujejo. Dokaz za to so tudi rezultati zadnjih dveh kol. Z* lo sta presenetila novinca v ligi. Griže so v borbeni >n zanimivi igri premagale favorizirano ekipo Golden Fiel* Poglejmo si rezultate tretjega in četrtega kola ter lestvi: 3. KOLO Golden field : študenti Fahmani : Arestantje Griže : Filmarji 1:1 1:1 3:1 unze : rnmarji .. .n.fl Rayfnk boys : Avtsajderji 4. KOLO Avtsajderji: Golden field Fahmani : Rayfnk boy* Filmarji : Arestantje Griže : študenti 3:0 2:1 4:3 0:4 LESTVICA: , Filmarji , Arestantje . študentje . Fahmani 4 3 0 1 Ig 4 2 11 13=7 4 2 11 4 2 11 11:7 7:2 Fahmani 4 Z i * ■ *aylnk boys 4 2 0 2 17:6 * Golden tleld 4 112 5:7 * 7. Griže 4 1 0 3 4:13 * 8. Avtsajderji 4 1 0 3 5:20 1 Na prvem mestu liste strej' cev je Pristavnika (Arcsta^' je) zamenjal Kos (Rayfn* bovs), ki je kar sedemkrat t* tresel mreže nasprotnih «*JJ Na v^lnji tekmi jc (Filmarji) dosegel dva gola m se s tem, z istim številom *T detkov, pridnif.il Kosu 08 Prvem mestu. M. Gabrijeli LEK LJUBLJANA tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Ljubljana, Celovška 135 razglaša za svoj novi hotel v Kranjski gori naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. direktorja hotela 2. knjigovodjo 3. reeeptorja — blagajnika 4. ekonoma — skladiščnika 5. vzdrževalca stavb — kurjača 6. vratarja 7. sobarice 8. perice — likarice 9. vodjo kuhinje 10. kuharja 11. pomožnega kuharja 12. vodjo strežbe 13. natakarja 14. pomožnega natakarja 15. točaja 16. čistilca — pomivalca 17. pomožnega delavca — težaka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zaposlitev izpolnjevati še naslednje Posebne pogoje: Pod tč. L: da ima višjo ekonomsko-komcrcialno šolo turistično-gostinske smeri in dve leti prakse ali srednjo šolo za turizem in gostinstvo in pet let prakse, da aktivno obvlada vsaj dva svetovna jezika; da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, da ima vsaj štiriletno prakso v finančno-računovodskih poslih; da ima srednješolsko izobrazbo ali da je kvalificiran delavec gostinske stroke, da aktivno obvlada nemški jezik in pasivno še en svetovni jezik, da ima prakso na takih delih; da je kvalificiran delavec trgovinske stroke, da ima izpit za šoferja B kategorije, da ima prakso na podobnih delih; da je kvalificiran delavec električarske ali ključavničarske stroke, da ima prakso na takih delih; da ima dokončano osemletko, da ima odslužen vojaški rok, da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik; da ima dokončano osemletko, da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik; da ima dokončano osemletko; da je visoko kvalificiran kuhar, da ima večletno prakso na takem ali podobnem delu, da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik; da je kvalificiran kuhar, da ima prakso na takem delu; da ima dokončano osemletko, da ima prakso na takem delu; da je visokokvalificiran natakar, da ima večletno prakso na takem ali podobnem delu, da aktivno obvlada en svetovni jezik in pasivno vsaj še enega; da je kvalificiran natakar, da ima prakso na takem delu, da aktivno obvlada en svetovni jezik in pasivno vsaj še enega; da ima dokončano osemletko, da ima prakso na takem delu, da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik; da ima dokončano osemletko, da ima prakso na takem delu, da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik; da ima dokončanih vsaj 6 razredov osemletke; da ima dokončanih vsaj 6 razredov osemletke, da ima odslužen vojaški rok. do 50 VnidclOVnih mestih Je kot poseben pogoj poskusno delo, ki bo trajalo od 30 Pod tč. 2.: pod tč. 3.: Pod te. 4.: Pod te. 5. Pod te. 6.: Pod te. 7.: Pod te. g." p°d te. 9,- P«d te. lo.: pod te. n.: P°d te. 12.: Pod te. 13.: Pod te. 14.. Pod te. 15.: pod te. 16.. P°d tč. H.. snienc ^ndidat,POn"<,,ie s kraikim življenjepisom In z dokazili o svoji strokovnosti naj cel0veiL Pošljejo do 5. novembra 1971 kadrovsko splošnemu sektorju tovarne LEK, Ska »35, 61000 Ljubljana. Mladina pred mikrofonom V soboto, 23. oktobra, je bila v domu sindikata v Kropi mladinska prireditev Mladi pred mikrofonom, ki jo je zelo skrbno pripravil mladinski aktiv tovarne Plamen v Kropi. Na prireditvi so sodelovali mladinski aktivi Peko Tržič, BPT Tržič, Tekstilindus Kranj, Veriga Lesce, tovarniška konferenca ZMS Železarne Jesenice in mladinski aktiv Plamena iz Krope. Vsaka mladinska organizacija je sodelovala na prireditvi, ki jo je vodil napovedovalec jeseniškega Radia Teo Lipicer, z dvema recita-torjema, tremi pevci, instrumentalnim ansamblom in ekipo, ki je odgovarjala na vprašanja o temi: Železarstvo v Kropi. V tekmovanju znanja o železarstvu je zmagala jeseniška ekipa pred ekipo Plamena iz Krope, tudi med posameznimi pevci, bilo jih je 14, spremljal pa jih je ansambel Radia Tržič, sta zmagali dve Jeseničanki. V tek- movanju zabavnih ansamblov je bil prvi ansambel Karavanke iz Tržiča. Med recita-torji pa je najbolj navdušil in osvojil prvo mesto Jeseničan Borut Verovšek, član amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. Sobotnega tekmovanja Mladina pred mikrofonom se je udeležilo precej tekmovalcev in tudi dvorana je bila polna do zadnjega kotička. To vsekakor dokazuje in potrjuje domnevo, da si mladi takih prireditev žele in se jih tudi radi udeležujejo. Tekmovanje Mladi pred mikrofonom ie sicer že bilo pred leti v Kropi, zdaj so ga na pobudo mladinskih aktivov oživili in kaže, da bo postalo tradicionalno. Že v letošnji sezoni nameravajo tekmovanie ponoviti v vseh tistih kraiih. ki so s svoiimi predstavniki sodclor vali na sobotni prireditvi v Kropi. VerWno bo prvo ^k-movanje Mladina nred mikrofonom na Jesemcah. D. Sedel Poročilo o izidu žrebanja denarne loterije Planinskega društva Kranj, dne 23. oktobra 1971 Navedene dobitke so zadele vse srečke, ki se končujejo 10 din: 64, 04, 65; 20 din: 196, 752, 983, ?50, 619, 961; 50 din: 276, 094; 100 din: 286; 200 din: 8588, 8084, 2071, 8962, 6464; 500 din: 5404, 1589 4689, 9598; 1000 din: 0108; 3000 din: 93585; 5000 din: 96606 . 65795 , 09054; 10.000 din: 93480, 86302; 25.000 din: 64203; 35.000 din: 44497. Dobitki se izplačujejo v društveni pisarni vsak torek, četrtek in soboto od 9. do 12. ure ter v sredo in petek od 13. do 16. ure, Kranj, Koroška 21. Izplačilo zapade 60 din po tej objavi. LOTERIJSKI ODBOR Konfekcija Mladi rod Pot na kolodvor 2 zaposli večje število izučenih ali priučenih šivilj in sprejme v obratu na Trsteniku večje število žensk za priučevanje iz Trstenika in okolice. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Vsi zainteresirani naj se zglasijo v splošnem sektorju. DLAS * 12. STRAN LASTNIC TRANSPORTNIH VOZIL! „ ODGOVORITE NAM NA 6 VAŽNIH VPRAŠANJ, Ml PA SE VAM BOMO ODDOLŽILI Z LEPIMI NAGRADAMI. • Kulturni 2 dom bi radi • preuredili Vehko podatkov imamo o jugoslovanskem tržišču transportnih voz,!, vendar se premalo poznamo vaše zahteve, da bi vam lahko povsem ustregli. Zato prosimo, da izpolnite to vprašah.0 polo za prot.usIugo.pa smo pripravili naslednje nagradi pet štiridnevnih potovan v tovarno Daimler-Benz, fotoapara-fe radioaparate in še druge dragocene predmete. JoaPara,e' rad'°* • 1. Kakšne znamke je vaše transportno 4. Koliko kilometrov na leto povprečno vozilo/ prevozite z enim Vozilom^ Mercedes. Kanoma?/ Fiat —• Vty Tam Ken« in-nsclicl Kastav* Transportno vozilo 1 Transportno« vozilo 2 Transportno vozilo 3 Vod lO.Ol'O 20.000— 30.000*— nad 30.000 km -20.000 km30:000 knHO.OOO km -10.000 kur 2. Katerega leta je bilo registrirano 5. Kakšno karoserijo ima vaše vozilo? vaše vozilo? pred VMl 1967 iOG« 196» 3971 Transportno vozilo l Transportno vozilo 2 Transportno vozilo 3 specialno furgon ke«>n karoserijo 3. Koliko kilometrov ste prevozili z va- G. Kako dolgo povprečno uporabljate vcziiom? Y.,š,. vozilo (trajnost vozila)? J'Od 3ft.000— 50.000—• 70.000— nad m.inj >—j. 3__4 30.000 km 30.OOU km 70.000 km 90.000 lem 90.000 km kot 2 led fcfei Ict JT* Transportno vozilo i Transportno vozilo 2 Transportno vozilo 3 Ime: _ Tvrdka: _____ Naslov: _____ Gostinsko podjetje Central iz Kranja namerava preure-) diti zgornje prostore Korota-na na Jezerskem. Ker je v ) pritličju Korolana dvorana in ostali jezerski družbeni pro-* stori ter pošta, domačini . predlagajo, da bi vzporedno z urejanjem zgornjih prosto-I rov Korotana preuredili *udl spodnje. To ne bi bilo ravno I poceni, saj bi Jezcrjane preureditev veljala najmanj 1? 1 milijonov starih dinarjev, ki jih pa krajevna skupnost ne zmore. Dvorana v Korotanu še vedno ni zadovoljivo urejena, čeprav so na odru zadnje čase marsikaj popravili. Vendar to zaradi razgibanega kulturnega življenja in filmskih predstav, ki so vsako soboto« še ni dovolj. Prav tako 01 Jezer jani radi v Korotanu uredili tudi prostor, v katerem bi se lahko shajala vodstva družbenih in poiitićr>lĐ organizacij. -Jk Prednost domačini lovcem Lovišča na Jezerskem bila nekaj let po vojni dru* bena last. 1957. leta Pa.^ začela upravljati J°vskf, ^ žina Jezersko, ki ima 54 c nov. V loviščih na Zgornje?" in Spodnjem Jezerskem. . merijo 4664 hektarjev, z predvsem visoka divjad, mor sodi srnjad, gams' ni in veliki in mali pe tel in»-«0* Lovišči' je raionizirano /^t(J. fitev ielenjadi. ki ni ,a ^jn-vilna, kakor recimo v Tu se Prosimo, da izpolnjeno vpra šalno polo pošljete do 4. 11. 1971 na naslov: AUTOCOMMERCE, zastopstv) tovarne Daimler-Benz AG ^V^/ Ljubljana, Trdinova 4 x skih loviščih fazani. ~_^0 lahko ukvarjajo l 'ovy ]0. turizmom, medtem ko ,g zerskih loviščih to ni mo-Ob 54 domačih lovcih J ._e jani ne morejo pova*" ,ii 20 tujih, če je letno le *j, 15 gamsov godnih 7-\ ,oVce To i" šc za do»^n'" premalo. ieter Ker je glavna naloga F $t skih lovcev gojiti 'l'k',<;,1V?c-vlaga lovska družina na sredstva nazaj v *°*£fl\o in to predvsem v '^"T^fiO krmišč in nakup krme. ^ j(l polože ni krmišč« med _ 25 tonami sena. repe » Pa bi zaščitili smrek« J? s,> lani Jcz^j, glodanjem kot prvi ' smreke s posebnim zom, ki so ga dobih s )C( Dobra stran tega P,v,Tin0'i^:v da ne smrdi, a vcnt*_T_ttle_*' ni je drevo pred d°°Zjg& Novost, ki jo je . popusta. Neplačanih glasov ne objavljamo- Prodam malo rabljeno OTROŠKO POSTELJICO in BLAZINO. Brilly, Tomšičeva 24, Kranj 5334 Prodam 1000 kosov OPEKE votlak 25x12x6 cm. Kranj, Cesta JLA 20 5335 Prodam semenski KROMPIR cvetnik, motorno ŽAGO in čevlje PANCERJE. Šenčur, Beleharjeva 15 5336 DREVESNICA PORENIA Sv. Duh 44 pri Škof ji Loki nudi vseh vrst SADIKE (jablane, hruške, slive) — visoke in pritlične. Večje količine dostavljamo tudi na dom. Prodam nov MOTOR 5,5 KM in MOPED na tri prestave. Pšata 15, Cerklje 5337 Prodam šest tednov stare PRAsICKE in KRAVO s teličkom. Zasip 48, Bled 5338 Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno SPALNICO z žimnicami. Bruno Žbona, Radovljica, Cankarjeva, blok 1/4 5339 Prodam stoječ VRTALNI STROJ, STISKALNICO kna-ker, enofazni MOTOR 0,37 kW in ZIMSKE GUME 0,40-13. Britof 153, Kranj 5340 Kupim TRAKTOR ferguson 35. Naslov v oglasnem oddelku 5341 Kupim TRAKTOR 18 do 35 KM. Naslov v oglasnem oddelku 5342 V najem vzamem GARAŽO v okolici Vodovodnega stolpa. Ban Milan, Kranj, Šorlijeva 14 5242 Oddam GARAŽO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5343 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1966. Galeto-va 5, Kokrica, Kranj 5344 Prodam VW 1200, letnik 1962. Ogled v sredo in četrtek od 14. do 16. ure v mehanični delavnici Leona Pintarja v Kranju 5345 Kupim rabljenega SPAČKA, FIATA ali ŠKODO. Perko Jože, Cerklje 168 5346 Prodam FIAT 750 in vso FOTO opremo. Naslov v oglasnem oddelku 5347 BANOVANJA Iščem SOBO s posebnim vhodom v mestu ali bližnji okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »študentka« 5348 Nujno iščem SOBO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku 5349 Cenjene stranke obveščam, da bo GOSTIŠČE v Srednji vasi pri Jančetu od 25. oktobra dalje zaprto 5354 Oddam v najem ali prodam majhno HIŠO. Jane Janez, Sp. Eesnica 39 5350 raci Inž. Ivu REPICU iskreno čestitajo za opravljeno diplomo na elektrotehnični fakulteti žena Jelka z domačimi iz Srednje vasi pri Šenčurju in starši iz Loč pri Slovenskih Konjicah 5351 V petek, 22. oktobra, je bila izgubljena DENARNICA z vsemi dokumenti v gostilni DELFIN. Oseba, ki je denarnico našla, je bila opazovana. Prosim, da vrne vsaj dokumente v Delfin ali jih pošlje na naslov v njih 5352 Cenjene stranke obveščam, da sem odprla na novo preurejen FRIZERSKI SALON v Kranju, Vodopivčeva 13. Se priporoča Punka! 5284 MESARIJA »Zorman Anton« v Šenčurju, Pipanova 15 obveščam cenjene stranke, da bom 1. novembra 1971 prenehal z obratovanjem v Šenčurju, ker se preselim v nove prostore v ZBILJE, p. Medvode 5353 Preklicujem naročilnico št. 2411 Kranjske opekarne na ime: Ažbe Janez, Dolenčice 2, Poljane 5355 Izjavljam, da Minka Brada-ška iz Škofjeloške 14, Kranj ni sedela v Domu društva upokojencev poleg mene, ko mi je bila vzeta halja in jo prosim naj oprosti razžalitvi. Iva Bohinjec, Partizanska pot 16, Kranj 5356 KINO Kranj CENTER 27. oktobra amer. barvni film ŠTIRJE V BURJI ob 16., 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barvni in 18. uri, franc.-nemški barv. film ŠTIRJE V BURJI ob 16. film BALZACOVE GREŠNI-CE ob 20. uri 29. oktobra franc.-nemški barvni film BALZACOVE GREŠNICE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 27. oktobra franc. barvni film PROTIGANGSTF.RSKA BRIGADA ob 16. in 18. uri, nemški barvni film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 20. uri 28. oktobra amer. barvni film NEVARNA SMER 7000 ob 16., 18. in 20. uri, amer. barvni film ŠTIRJE V BURJI ob 18. uri Tržič 27. oktobra amer. barvni film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barvni film KOMTSAR X — TRI ZLATE KACE ob 18. in 20. uri ! 29. oktobra nemški barvni film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 27. oktobra danski barvni film DEVICA IN VOJAK ob 18. in 20. uri 28. oktobra danski barvni film DEVICA IN VOJAK ob 18. in 20. uri 29. oktobra angl .-ameriški barvni CS film MORILEC BREZ ODGOVORNOSTI ob 18. in 20. uri Radovljica 27. oktobra amer.-itali lanski barvni film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 18. uri, amer. barvni film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 20. uri 28. oktobra anel. barvni film ROP NA UKAZ BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 20. uri Jesenice RADIO 27. oktobra amer. tearvni film OROPAJ BLIŽNJEGA 28. oktobra itali j.-frar»coski barvni CS film GUSARJI MALEZIJE 29. oktobra amer. barvni CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI Jesenice PLAVŽ 27. oktobra itali j.-franc. barv. CS film GUSARJI MALEZIJE 28. oktobra amer. barv. film NEZNOSNA LETA 29. oktobra amer. barv. film NEZNOSNA LETA Dovje Mojstrana 27. oktobra amer. barv. film LEGIJA PREKLETIH Kranjska gora 28. oktobra amer. barv. film OROPAJ BLIŽNJEGA i Javornik 27. oktobra amer. barv. film NEZNOSNA LETA Skofja Loka SORA 27. oktobra amer.-italij. barv. film SLED PELJE V SOHO ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer.-italij. barv. film KDO JE MONIKA? ob 20. uri 29. oktobra amer.-italij. barv. film KDO JE MONIKA? ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 27. oktobra amer.-italij. barv. film KDO JE MONIKA/ ob 20. uri 29. oktobra amer.-itaLj. barv. film SLED PEIJE V SOHO ob 20. uri V Sloveniji je v prodaji nova celotna serija srečk EKSPRESNE LOTERIJE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE s tem je zagotovljenih 10 premij po 10.000 din in 338.830 drugih dobitkov GLAS * 14. STRAN SREDA — 27. OKTOBRA Sedmi posvet planincev treh dežel V soboto, 16., in v nedeljo, 17. oktobra, so se zbrali na Mokricah nad Smohorjem v Ziliski dolini na sedmem posvetu planinci treh alpskih dežel: Koroške, Slovenije, Julijske Benečije in Furlanijc. Sedmega prijateljskega srečanja planincev se je poleg predstavnikov vseh planinskih organizacij treh dežel udeležilo tudi več predstavnikov avstrijskega in koroškega političnega in družbenega življenja. Koroške organizacije so že izdelale program za organizacijo planinske prijateljske V globoki ža'osti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas jc prerano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek Tonko Mikič* geodet v pokoju Pogreb pokojnika bo v četrtek, 28. oktobra, ob 11. uri na Žalah v Ljubljani. Žalujoči: žena Vanda, hčerki Vanda in Vesna z družino, sinova Ratko in Zvone, sestri Ivka, Micika in Anka z družino, brat Kamilo z. družino in drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Zagreb, 26. oktobra 1971 poti prek gora treh dežel. Prijavili so že tudi posebne dnevnike te planinske poti prijateljstva in posebne častne znake za tiste, ki se bodo povzpeli in obiskali 15 ali 30 vrhov. Na sedmem posvetu so planinci iz treh dežel sprejeli tudi sklep, da se bodo sestajali občasno tudi ljubitelji visokogorskega alpskega smučanja, plezalci, planinci in gorski reševalci. Na srečanju so razpravljali tudi o drugih problemih, predvsem po so se zavzemali za trdne prijateljske stike. Obiskali in ogledali so si tudi nov planinski dom na Mokri-njah. Osmo srečanje planincev treh dežel bo prihodnje leto v mestu Pordenone v Furla-niji. Vsebina dela bo zavarovanje in markiranje planinskih poti. U. Župančič Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Antona Sorčana iz Javornika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in organizaciji ZB NOV za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožaljc. Ih tla tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Pircu in dr. Bajžlju za pomoč v času njegove bok /ni. Zahvala č. duhovščini iz Smartna ter vsem in vsakemu posebej za nudeno pomoč. Žalujoči: žena Pavla, hčerki Minka in Francka, sinova Jože in Peter z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 25. oktobra 1971 Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube sestre in tete Mance Pravst se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku, ki ji je v težki bolezni lajšal bolečine, g. župniku iz Hrastja za obisk na domu in lepe poslovilne besede, župniku in kaplanu iz Šenčurja, ki sta jo tako lepo spremila na njen tihi dom. Zahvaljujemo se pevcem upokojencem, dekletom in fantom iz Hrastja za tako lepo spremstvo, Struklovim, Pavli Knific in mežnarju. Še enkrat vsem prav iskrena hvala. žalujoči: sestre Francka, Ivanka, Tona, brat Janko, nečaki, nečakinje ter drugo sorodstvo Hrast je, Kranj, Tržič, Mavčiče, 23. oktobra 1971 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša mati in sestra Justina Mencinger mm j n M trnu mmm gm± m mm »g ^% g M j* m ■ f \ . g > 1 dlcev. Pokazalo se ^^{t^ ' V m«forne brirea'ne^^ delnfelo. vendar P« ^ tj. , kn nasilnih cevi, *> ^\ 3 da Poleg tega, a« gasiti tudi več "2,#£ požarov In dva Pf u* senlcah. Je ^"ffi " IJanah zares «1° J Naš komentar Kranjčani absolutno najboljši Nedavno zaključena plavalna sezona je prinesla spet •ep uspeh Triglavu. Plavalke in plavalci Triglava so spet najboljši v Sloveniji. Kljub temu, da so absolutni republiški prvaki, Kranjčani niso popolnoma zadovoljni z minulo sezono. Pred leti se je Triglav uvrščal v sam yTn Jugoslovanskega plavanja. Danes so ti uspehi nekoliko manjši. Posledica te razlike je nedvomno v slabi kvaliteti moške ekipe. Šesto mesto v Jugoslaviji je nedvomno eno izmed najslabših mest v zadnjih sezonah. Kranjske plavalke Lidija Svare, Judita Mandeljc, Kebeka Porcnta, Breda Pečjak so dosegle v minuli se-??ni zelo dobre rezultate, medtem ko med plavalci ni rll° nikogar, ki bi vidne je izstopal. Med vrsto dosežkov <• treba omeniti naslov balkanskega prvaka na 100 m Prsno, ki ga je dosegla Judita Mandeljc z novim rekordom SRS 1:21,0. Enak naslov je osvojila tudi Boni aJntar na mladinskem balkanskem prvenstvu. Lidija varc je osvojila naslov prvakinje Jugoslavije, a Judita Ntandeljc je bila ponovno najhitrejša v prsnem slogu na 2~™- Omeniti pa velja še šest republiških naslovov "rede Pečjak. Nekoliko slabše so sc letos uvrstili pionir ji. V klubu posvečajo veliko pozornost, naraščaju, endur minula sezona še ni prinesla kakšnih posebnih MX;hov. Izmed mlajše generacije velja omeniti pionirki0 K arbaro Skubic. Tudi v prihodnji se/oni bo plavalni ub posvečal največ pozornosti najmlajšim. Za nara-cai bo skrbela Branka Mibelič. Posebno pozornost pa to i posxctil rudi potencialnim olimpijskim kandida-vcH iji Svarc. J"diti Mandeljc in Rebeki Porenta. Pod ^ostvom Anke Colnar-Košnik bodo omenjene plavalke br-PLrill°dn^' se/oni vsekakor še napredovale in bodo 'one predstavljale vrh jugoslovanskega plavanja. Mi, nehe n ni in ne more biti njihov glavni cilj. Najveću ja "JI"""1 kluba zadnjih sezon — slaba finančna situaci-,skra S* ^° Ve^ na dnevnena redu. Kranjska tovarna Zancs]-C prevzela pokroviteljstvo nad plavalno sekcijo, še vu IUO r"'L"' tla D°^° rezultati tudi v prihodnji sezoni tudi ni' DaJmo Pa, da bodo kvalitetno napredovali vai)Q. • vava'ci- med katerimi največ kažejo Brane Milosnici Jancz in Tomaž Slavec, Bojan Grošelj in Bojan P. Didič Mladinci in mladinke zadnji tekmovali v letošnji atletski sezoni V zadnjem atletskem tekmovanju letos je mladinska reprezentanca Slovenije premagala v Veroni svoje vrstnike iz italijanske pokrajine Veneto z rezultatom 144 : 128. Program je bil zelo okrnjen, Jeseničanke v Italijo Prejšnji teden so bile v Zadru tekme za kvalifikacijo za vstop v zvezno žensko košarkarsko ligo. Letošnje republiške prvakinje, košarkarska ekipa Jesenic, pa v Zadar niso odpotovale, ker je večina žena in deklet v šoli ali pa jih veže obveznost v službi. Pri košarkarskem klubu na Jesenicah menijo, da bi tudi kompletna ekipa ne imela veliko možnosti za uspeh, saj bi morale igrati z zelo močnimi in dobrimi ekipami. Vendar bodo Jeseničanke še vnaprej sodelovale v tekmovanjih za jugoslovanski pokal kot edini slovenski predstavnik. Najprej bodo igrale v Zagrebu s stalnim članom zvezne lige, ekipo Industro-montaže. Prejšnji petek pa so jeseniške košarkarice odpotovale v Italijo, kjer so v Bologni in Faenzi odigrale nekaj prijateljskih srečanj. Igrale so z italijanskima prvoligašema in v Faenzi prve srečanje zaključile v svojo korist z rezultatom 75:73, v drugem pa izgubile z rezultatom 48:61. D. S. Hokejisti Jesenic v negotovosti ftiShnS V?Steh so na !>Ciwv,-devali'da bo p™ stov v 2"K Jeseniških hokej i-Koiu tekmovanja za pokal evropskih prvakov iz ZRN Fiissen. Toda pozneje so na Jesenicah izvedeli, da bo nasprotnik lanskoletni Loški smučarji na treningu v Kaprunu i "'•'uris SkofjeloSkega 5**0%2! S" le da'J časa DoTi*aVljajo ™ novo S« le tSln *> imeli veči-trcninge na suhem $a va prva li: s°boto i« • h si,Hlik-,lJ- ,zvcdel občin-%je '^a,n, svc, R ©ika'nS°:sli° prvens,v° W° mestn • kolektivov. za pridobivanje kondicije. V nedeljo, 17. oktobra, pa je štirindvajset smučarjev pod vodstvom trenerjev Franca Guzelja, Jaroslava Kalana in Gašperja Zakotnika odpotovalo na prvi daljši — enotedenski — trening na sneg. Za trening so si smučarji izbrali visokogorska smučišča v Kaprunu v Avstriji. Trening v Kaprunu bo pripomogel, da bodo loški smučarji dočakali začetek sezone že dobro pripravljeni, -jg zmagovalec pokala NDR Dinamo iz VVeissvaserja. Hokejisti Dinama so premagali lani Jeseničane v obeh srečanjih in jih tako izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Tedaj je bil na Jesenicah rezultat 5:2 za Dinamo in v VVcissva-serju 7:2. Jeseniški hokejisti so še vedno v negotovosti, ker jim še niso sporočili, kdaj naj bi srečanje bilo. Prav gotovo bodo v težavnem položaju, če jim bodo sporočili v zadnjem trenutku in če bodo morali odpotovati v NDR. Prepotovati bodo morali dolgo pot in zaradi utrujenosti bodo imeli manj možnosti za uspeh, še posebno zato, ker jih čaka zelo hud nasprotnik na tujem igrišču. D. S. katero so 1 \W"1;i Berto.udi. Minav*26 2 Vrstni , d: JjSus i, Skra 25, 3. Tek-H> ;S- PT-r ,:_4- Planika I 6. Savn II is i 'linclus Favoriti zmagujejo 1 'iv?'1 *A (1 duma točkama. F. Stagar saj so mladinci tekmovali samo v dveh, mladinke pa v enajstih disciplinah. Slovenijo so zastopali tudi trije Kranjčani: Paplerjeva, Kurni-kova in Kavčič. Paplerjeva je nastopila v metu krogle, kjer je bila z rezultatom 11,80 druga in v metu diska, kjer je bila prva z rezultatom 42,06. Kurnikovi je bilo to prvo tekmovanje za mlatiinsko reprezentanco in tudi prvo nasploh v tujini. Kljub temu je zasedla nepričakovano prvo mesto v metu kopja z rezultatom 35,56, kar je odločno pripomoglo k temu, da je Slovenija zmagala. Kavčič je tudi zadnji tek končal kot toliko prejšnjih v tej sezoni. Tekel je odlično, kljub temu da je treninge zadnje dni zapostavljal zaradi napornega študija. Progo 400 m je pretekel v času 49,4, kar je zadostovalo šele za drugo mesto. D. Žumer Malo odlikovanj predsednika Tita prišlo na Gorenjsko Gorenjska šest, Kranj dve, Jesenice nič Pretekli teden so v klubu poslancev v Ljubljani podelili odlikovanja predsednika republike Tita 106 športnim delavcem in športnikom Slovenije. Od teh je bilo z Gorenjske le 6. Nagrajeni so bili: Matevž Kordež (Jamnik), Milan Česen (Tržič), Janko Krmelj (Tržič), Edvin Ru-tar (Kranj), Vinko Veber (Skofja Loka) in Marko Hafner (Kranj). Iz tega jc razvidno, da so bili Gorenjci skromno udeleženi v množici odlikovanih športnih delavcev in športnikov Slovenije. Zanimivo je, da iz jeseniške in radovljiške občine ni bil nihče nagrajen. Iz Kranja sta dobila priznanje le Edvln Rutar Iz Stražišča In Marko Hafner iz Žab-nice. Pri tem se vprašujemo, ali Kranj, kakor tudi vse ostale občine na Gorenjskem, res nimajo več zaslužnih športnih delavcev in športnikov, ki bi bili deležni odlikovanj, kot jih je prejelo 106 športnih delavcev in športnikov iz vse Slovenije. Vsekakor je v Kranju več športnih delavcev, ki bi bili najmanj enako zaslužni, da bi prejeli priznanje kot sta ga Rutar in Hafner. Zanimivo je, da občinska zveza za telesno kulturo Kranj ni bila obveščena o izbiranju kandidatov za odlikovanja predsednika Tita. V vsakem primeru omenjeni izbor destimulativno deluje na mnoge športne delavce, entuzijaste. Zato ni čudno, da jc športnih delavcev vsako leto manj, še posebno pa v Kranju. P. Didič OD NEDELJE D0 NEDELJE NOGOMET — Kranjski Triglav je doživel na domačem igrišču nepričakovan poraz in je tako izgubil veliko možnost za naslov prvaka v ZCNL. Razlika med vodečo Litijo in Triglavom so zdaj 3 točke. Tudi ostala d»a gorenjska predstavnika v ZCNL sta ostala praznih rok. Rezultati: Triglav : Tolmin 0:1, Jesenice : Litija 2:6, Usnjar : LTH 1:0. Pari prihodnjega kola: LTH : Vozila, Hrastnik : Triglav, Tolmin : Jesenice. ROKOMET — Rokometaši Kranja so spet visoko Izgubili in ponovno zdrknili na zadnje mesto. Tokrat so izgubili v Sevnici z istoimensko ekipo z 29:19. V prihodnjem kolu bo Kranj doma igral z Ribnico. ODBOJKA — V republiški ligi za moške so gorenjske ekipe igrale takole: Sava : Kamnik 3:2, Izola : Kovinar 3:1. Jesenski prvak je postala ekipa Kamnika, Kovinar pa je zasedel deveto mesto. V II. zvezni ligi so Jesi p ličani gladko izgubili z ekipo Modrica z 0:3. V prihodnjem kolu bodo Jeseničani igrali doma s Salonitom. Ženska republiška Mga: Jesenice : Ljubljana 3:0. KOŠARKA — V Kranju je bil polfinalni turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije. Zmagal je Slovan, Triglav pa je bil tretji. NAMIZNI TENIS — V okviru republiške lige je Tri I i\ Izgubil z Mariborom z 1:5, Kranj pa ie premagal Novo mesto s 5:3. J. J. Še pred nekaj leti je bil kino za mnoge pomembna vrsta zabave in razvedrila. Ob nedeljah popoldne so predvajali filme po vseh večjih vaseh, mnoge manjše zaselke pa je obiskoval potujoči kino. Gledalcev je bilo povsod dovolj. Zadnja leta se je število obiskovalcev na kino predstavah začelo manjšati. Predvajanje filmov je zaradi premajhnega zanimanja že marsikje vsaj poleti ukinjeno. Pa tudi pozimi so predstave bolj redke. Tri redne obiskovalce kino dvoran iz Poljanske doline smo povprašali: kaj menijo o kvaliteti filmov, ki jih predvajajo v Gorenji vasi, Zireh in Sovodnju in o slabem obisku kino predstav po teh krajih. Miro Ušeničnik — Tre-blja: »Sem dokaj reden obiskovalec filmskih pred stav v Gorenji vasi in Sovodnju. Zdi se mi, da je spored v obeh krajih kar dober. Najbolj všeč so mi kavbojke in ljubezenski filmi. V zadnjem času me je navdušil* film ,01d Fire-hand'. Kje je vzrok slabega obiska? Ne bi vedel. Morda so si nekateri te filme že prej ogledali, ker tu lahko gledamo le nekoliko starejše. Delni krivec je verjetno tudi televizija. Po mojem bi morale biti predstave tudi poleti.« Roman Oblak — Žlrov-ski vrh nad Zalo: »Vsaj na vsakih štirinajst dni si ogledam po en film. Predstave obiskujem v Gore- nji vasi. Ne, čez spored se pa ne morem pritožiti. Najraje gledam kavbojke. Naslova filma, ki mi je bil v zadnjem času najbolj všeč, se ne bi mogel spomniti. Veliko sem |ih že videl. Vzrok za slab obisk je pozimi verjetno televizija, poleti pa se ljudje raje odpeljejo na izlet. Sam bom zdaj na zimo spet med rednimi obiskovalci kina. To je zame razvedrilo.« Jože Maček — žiri: »Veliko filmov sem že videl. Sem namreč reden obiskovalec žirovske kino dvorane. Spored jc dober. Naravnost pester. Sam najraje gledam zabavne filme in kriminalke. .Bitka na Neretvi' mi je bila všeč. Dobro je, da filmi niso zastareli. Nekaterim se zdi premalo predstav. Za zveste gledalce jih res ni veliko, za podjetje pa kar dovolj, saj je obisk precej slab. Posebno majhen jc poleti. Za vzrok ne vem. Povem pa, da s filmi na televiziji nikakor nisem zadovoljen. Tu so pa res zastareli Zato vsaj zame televizija ni nadomestilo za predstavo v kinu. Za druge pa ne vem. Mislim, da mora žirovski kinematograf s takim sporedom nadaljevati« J. Govekar GRADITELJI! ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DOIV1 Za vas imamo pripravljena: NOTRANJA VRATA FURNIRANA VRATA — mahagoni — teak — afrormosia — okume — hrast — brest ULTRAPAS VRATA vrata za pleskanje — vezane plošče — lesonit VHODNA VRATA — macesen — smreke — hrast — framire GARAŽNA VRATA dve kri ina dvižna — v izvedbah kot vhodna vrata Preden se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri nas na Bledu ali v poslovalnicah LESNINE in SLOVENIJALESA! 7ahtevaite nonudbe in cenike! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLEDJSKi&fl^ OB DNEVU MRTVIH Po podatkih občinskih odborov zveze združenj- borcev bodo na Gorenjskem ob dnevu mrtvili naslednje žalne svečanosti: KRANJ: 29. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Kranju, ob 16.30 pa pri spominski plošči padle Hafnerjeve družine — Haf nar jeva pot 15 (pri Kram-žarju) Stražišče. 30. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku NOB na Orebku, ob 17.30 pa pred zadružnim domom na Primskovcm. 31. oktobra, ob 8 30 na pokopališču v Kokri pri spominski plošči ob 9.30 pred spomenikom NOV v Goricah in pred centralnim spomenikom v Ž.ahnici ob 16. uri pred snomenikom NOR na Visokem in ob 18 uri pred spomenikom NOB na Jezerskem. 1. novembra, ob 9 uri pri spominskem obeležiti na pokopališču na Kokrici, ob 10. uri bo centralna komemoracija pred spomenikom NDV na Trgu revohicS'e v Kranju, prav tako ob 10 uri pa bo komemoraciji Hl