Leto XX.	1980
AVGUST 1980	ST. 16
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
UKINITEV OZKOTIRNEGA TRANSPORTA
• Namen tega članka je, da ne bi pozabili na vlogo in razvoj ozkotirne železnice kot ene izmed oblik trasporta v Železarni Store.
V petek, 18. julija 1980 ob 12. uri se je zadnjič razlegal pisk ozkotirne lokomotive številka 5 na poslednji vožnji kompozicije oz-
Razprava o osnutkih srednjeročnih planov
, 1. planirani dohodek TOŽD;
V	prilogi objavljamo predlog samoupravnega sporazuma o, temeljih plana naše delovne organizacije za obdobje 1981—1985. Istočasno prilagamo samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Slovenske železarne in o teme-
. ljih plana interne banke ‘ slovenskih .železarn za isto obdobje.
V	posameznem tozdu bo-- mo obravnavali še lastne
temelje plaha za srednjeročni plan 1981—1985. r	O teh temeljnih planskih
v aktih bo potekala razprava v naslednjih dneh v celotnem kolektivu. Zato želimo t	pojasniti namen teh osnut-
,	kov in njihovo vsebino.
Letos se izteka izvajanje srednjeročnega plana 19.76 1980 in zato so naši delavski sveti TOZD, delavski sveti skupnih služb in delovne organizacije pravočasno sprejeli sklepe o pripravi novega srednjeročnega plana za naslednje obdobje.. Za realizacijo teh sklepov smo izdelali program dela ,za uresničitev naloge v več fazah; v prvi fazi analizo stanja uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana in analize razvojnih možnosti posameznih TOZD, DSSS ter DO kot celote.
Tako pripravljeno gradivo je služilo, za izdelavo ; smernic in elementov SP 81—85 ter za pripravo TI' . vsakega tozda in DO kot celote.
To delo poteka v smislu zahtev zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SRS ter drugih zakonov.
S temelij plana delavci določamo:
, 2, pravice, obveznosti in odgovornosti Za ustvarjanje prihodka TOZD;
3.	razporejanje dohodka;
4.	pravice, obveznosti in odgovornosti za materialne in finančne tokove znotraj TOZD, DO, SOZD in širše družbene skupnosti.
.Temelje plana TOZD sprejemamo na referendumu v septembru.
Tako sprejeti temelji planov služijo za’sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije.
Samoupravne sporazume sprejemajo delavski sveti tozdov in del. svet delovne organizacije.
S tem temeljnim planskim aktom določimo skupne naloge našega bodočega razvoja ter medsebojne pravice; obveznosti in odgovornosti za njihovo pravočasno in kvalitetno uresničevanje.
Nadzor opravlja delavski svet Železarne Store po pokazateljih, ki so navedeni v končnih določbah o temeljih plana delovne organizacije. V drugo fazo spada tudi podpisovanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi.
V tretji — končni fazi bomo obravnavali in potrjevali na osnovi planskih aktov iz druge faze predloge srednjeročnih planov tozdov, delovnih skupnosti skupnih služb in delovne organizacije,
Razprava naj bo končana do 15. septembra 1980.
kotirnih vozil iz livarne valjev in kokil na depo ozkotirnih vozil v Šamac.
Pred 32. leti beležimo pričetek delovanja ozkotirne proge .v Železarni Štore, Sicer kratko časovno obdobje je spremljalo intenzivno delo 'in imelo veliko vlogo pri razvoju železarne, kot tudi: kraja Štore in Lipe, Zato naj ta zapis predoči sedanji in bodočim generacijam to vlogo in osvetli^ pomen iz časa zelo intenzivnega razvoja železarne od obnove, intenzivne kapitalne izgradnje do današnjih dni.
Takoj po osvoboditvi, maja 1945. leta so tudi v. Štorah v takratnih težkih razmerah - pričeli ob . vsesplošni obnovi naše. porušene domovine in ogromnih po-
bila postavljena tudi »stara razbij a-lnica«, zatem tudi Vlečnica za odvoz odpadnega materiala na prostor Lipa. Delavci so staro železo paketirali, to je stiskali v pakete pravokotne oblike, zatem pa iste transportirali ročno z vozom do podesta v jeklarni. Temu ročnemu transportu je sledil prevoz s konjsko vprego.
Trasportne razmere so bile v Železarni Štore takrat še zelo o-mejene le na normalnotirno progo, ki je omogočala dovoz vagonov do deponije premoga jza potrebe generatorjev in kotlarne, kot tudi prevoz starega železa na že omenjeno deponijo s pomočjo okretne plošče -v neposredni bližini sedanje lužilnice. Zaradi vedno večje potrebe po delovni .sili
Njej (lokomotivi) in njenim sestram .se lahko zahvalimo za prevoženih tisoče ton in kubikov materiala
trebah takratnega čaša razmišljati, kako Čimprej zopet usposobiti SM peč oziroma; obrat jeklarno za ponovno pridobivanje železa in jekla. Vedeti je potrebno, da je okupator leta 1942 ..ukinil proizvodnj o. v rjeklarni in valj ar-rii, delavce delno premestil V o-brat livarno,.veliko.število delavcev pa prisilno prešelil. na . delo v druge železarne: v Avstriji.
V času Obnove ■ naše . domovine;
je bila ogromna .potreba po železu in jeklu, zato je razumljivo, da so. razmišljanja, kako čimprej' Usposobiti delo v obratu jeklarne.-S.M peči, bila povsem upravi-. Cena in že leta 1946 prične jeklarna- s ponovnim obratovalnem
Deponija;. starega železa je ' bila:. takrat na prostoru sedanjega, skladišča gotovih, izdelkov v Štorah I in na'prostoru sedanjega skladišča olja in maziv, kjer je
in zaradi olajšanja dela se je razmišljalo o pričetku gradnje ozkotirne proge najprej za potrebe jeklarne, .takoj: zatem pa za potrebe odvoza odpadkov, iz. .generatorja.
Idejo o gradnji in uvedbi ozkotirne proge je treba pripisati tov. Kalčiču, takratnemu delovodji kurilnice, ki se je zaposlil v Železarni Štore aprila 1947.
Dne 30. junija 1947 je Železarna Štore kupila kot staro železo v rudniku Bor prvo ozkotirno lokomotivo,- ki je bila zgrajena 1935. leta v tovarni Henschel — Sohn Cassel. Takoj so jo poslali na generalno popravilo v železniške delavnice Maribor z namenom, da se obratovalno usposobi za potrebe naše železarne.. Ta ozkotirna lokomotiva je pričela z obratovanjem v Železarni Štore (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) dne 28. februarja 1948, zato smatramo ta datum kot pričetek o-bratovanja ozkotirnega transporta v naši železarni.
Drugo ozkotirno lokomotivo smo pridobili na enak način kot prvo. Kupljena kot staro železo v rudniku Bor je bila 15. julija 1947 takoj poslana na generalno popravilo v Maribor.
Ta lokomotiva je bila zgrajena 1920. leta v istem podjetju kot prva, v naši železarni je pričela obratovati 18. novembra 1948. leta.
Ni zgolj naključje, da se je pojavila potreba transportnega povezovanja v Železarni Štore. Takrat sicer velike potrebe obratov po surovinah in repromaterialu so naravno zahtevale transportno povezovanje, saj so bila skladišča oddaljena od lokacij obratov, k temu pa je pripomoglo tudi dejstvo, da so bili obrati locirani na zelo majhni površini v Štorah I. Ves dotok surovin in materiala je bil v glavnem navezan na normalnotirno progo. Zato se je leta 1947, predvsem pa leta 1948 pričelo z intenzivno izgradnjo tirnih povezav ozkotirne proge, tako v samih obratih kot tudi z zunanjimi skladiščnimi prostori. Pri tem je potrebno še posebej poudariti dejstvo, da je bil odvoz odpadkov takrat vezan na cestni prevoz s konjsko vprego. V
V tem obdobju se je odvijala naša prva velika jugoslovanska mladinska delovna akcija izgradnje proge Šamac-r-Sarajevo. Tudi v Železarni Štore so se tedaj odločili za obliko udarniškega dela, in to izgradnjo ozkotirne proge. Omrežje te proge se je pričelo širiti od prvotne, deponije starega železa v jeklarno in generatorje, zatem v valjarno, livarno, kotlarno in y smeri zahoda kot povezava na skladiščne prostore. Zato ni naključje, da je v času delovnega zagona bila poimenovana izgradnja ozkotirne proge do nove deponije starega železa in litine v zahodni smeri kot proga v »Šamac«-. To' ime najlepše simbolizira takratna prizadevanja delavcev in mladine Železarne štore ob udarniškem delu izgradnje ozkotirne proge. Ta naziv se je tako udomačil, da je v splošni rabi še danes.
Z nastankom ozkotirnega transporta in njegovo hitro širitvijo se je pojavila nujna potreba nakupa dveh novih ozkotirnih loko-
motiv, ki sta bili kupljeni v tovarni Büro Bakovič v Slavonskem Brodu. Ena od teh je bila zgrajena 1948. leta ih je prispela v železarno 10. oktobra 1948 in bila takoj vključena v obratovanj e. ■ Druga lokomotiva je bila zgrajena 1950. leta, v železarno je prišla 22. novembra 1950 ter tudi takoj pričela z obratovanjem.
Izredno hitro se je širila mreža ozkotirne proge za potrebe vseh obratov, posebno pa še za potrebe Samotne in odvoza odpadkov na Lipo. Ena od lokomotiv je opravljala izključno odvoz zemlje v času graditve elektro-plavža. S pričetkom dela na e-lektroplavžu in novo deponijo odpadkov v sedanjih Štorah II se je mreža ozkotirne proge tako povečala, da je nastala potreba še po peti ozkotirni lokomotivi, ki smo jo kupili 1. septembra 1954 od rudnika premoga Senovo. Ta lokomotiva je bila zgrajena leta 1918 v Lochfabrik A. G. Wien — Florisdorf. Končno je bila kupljena 15. aprila 1956 še šesta lokomotiva, tudi v rudniku Senovo. Tri lokomotive so imele svoja imena: Ida, Štefka in Nada.
Ob. šestih Ozkotirnih, lokomotivah na parni pogon je bila v u-porabi nekaj let tudi ozkotirna diesel lokomotiva izključno za interne potrebe Samotne. Kako razvejana je bila transportna dejav-
nost ozkotirne proge, nam pričajo naslednji podatki. Skupna dolžina ozkotirne proge je nad 8.000 metri z vgrajenimi 88 kretnicami in skupnim številom 258 različnih vozil, namenjenih za posamezne . obrate in proizvode. Najštevilnejši so bili vozovi prekucniki, ki smo jih imeli 148, za prevoz grodlja in litine so služile železne ladje po številu 36, za potrebe jeklarne in prevoza ingotov so služili 4-osni plato vozovi 15 komadov, za valjane izdelke tudi 4-osni plato vozovi z ročicami — .7 komadov, za potrebe Samotne 4-osni visoko stenski vozovi — 7 komadov in 4 železne visoko stenske ladje za opeko in malto. Za prevoz koksa smo imeli 20 komadov lesenih ladij. Ob tem smo uporabljali tudi 2-osne železne plato vozove za prevoz ingotov (15 komadov) in 6 komadov lesenih plato vozov za prevoz odlitkov iz livarne.
Povsem razumljivo je dejstvo, da se je z razvojema ozkotirne proge širila, tudi potreba po ka-
drih za to transportno dejavnost.
Prvi kadri za upravljanje parnih lokomotiv so se šolali interno v Železarni Štore, za kar imata velike zasluge že omenjeni tov. Kalčič Matija kot takratni delovodja kurilnice in dipl. ing. Lavrič Rudolf kot nekdanji vodja kurilnice v Ljubljani. Tudi potrebni kadri za premik so se šolali interno v Železarni Štore pod strokovnim vodstvom šefov železniške postaje Štore. Danes lahko ugotovimo, da so bile te oblike funkcionalnega izobraževa-. nja zelo uspešne. Z naraščanjem potreb so se pridobili že usposobljeni kadri, predvsem iz vrst železničarjev. Zanimivost je tudi v dejstvu, da sta bili do leta 1956 organizacijsko ločeni dve enoti: strojno osebje je bilo organizacijsko vezano na kurilnico in je tako spadalo v tehnični sektor, premikalno osebje pa je spadalo v komercialni sektor. Šele 1956. leta so bili ustvarjeni vsi pogoji, da se je ustanovil enotni o-brat prometa, v katerem se združuje dejavnost normalnotirne, ozkotirne proge in delavnice kurilnice.
Spomnimo se še na pogoje dela ozkotirne proge oziroma zaposlenega osebja. Kot splošni pogoji v takratnem času, ki so bili težki, so bili tudi pogoji dela na ozkotirnem transportu še posebno ’ težavni. Ob vsesplošnem pomanjkanju prostora se je neštetokrat dogajalo, da je prišlo do zelo pogostih iztirjenj, okvar na lokomotivah in trasportnih sredstvih, da je bilo zato tudi delo zaposlenega Osebja zelo težavno in odgovorno, predvsem zaradi velikega števila križišč s cesto in normalnotirno progo. Ker je bila ozkotirna proga speljana tudi v obratih in ob njih, se je pogosto dogajalo, da ni bilo ustreznih profilov in gabaritov (stranski in višinski prosti prostor), kar je ogrožalo varnost-stroj nega
Mladina je vedno
pomagala
graditi
Ko beremo razveseljive rezultate dela na mladinskih delovnih akcijah, se mogoče niti ne spomnimo, da je bila naša mladina že. v vojni in v prvih povojnih letih med tistimi, ki so vlagali in še vlagajo ogromne napore za zgraditev naše .socialistične družbene skupnosti. Že pri graditvi 90 km dolge proge Brčko-Banoviči leta 1946 se je mladina pridobila dragocene izkušnje v teh izredno koristnih akcijah. Po prvem odseku novozgrajene mladinske proge Šamac—Sarajevo je stekel prvi vlak od Šamca do Dobo ja 15. julija 1947. V pičlih osmih mesecih je ljudska mladina Jugoslavije 16, novembra 1947 dogradila 242 km dolgo normalnotirno progo od Šamca do Sarajeva; s tem je zgradila enega največjih objektov naše prve petletke. Na teh treh naj večjih akcijah je naše mlado pokoijenje pokazalo svoj veliki elan in zvestobo ljudstvu in partiji. Delo naše mladine je občudoval m še danes občuduje ves svet. Na mladinske akcije še vedno prihajajo številne delovne - brigade naprednih
in prometnega osebja irt povzročalo povečana i število nezgod. 1 Ni bil redek primer, da se je pripeljala lokomotiva iz obrata brez dimnika. Prihajalo je do .zvrnit-ve lokomotiv,v češčih iztirjenj in prevrnitve vozov. Posebni problemi so še pojavljali v zimskih razmerah.
Vendar danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da v vseh 32 letih ni bilo primera smrtne nezgode, kot tudi ne težjih poškodb. Za-' radi razvoja železarne na novi lokaciji Štore' II so se bistveno spremenili pogoji tudi za tras-portno dejavnost. Funkcija trasporta je v vedno večji meri prehajala na normalnotirni prevoz: Tudi ekonomičnost in rentabilnost v transportni dejavnosti sta pogojevali razmišljanje o ukinitvi ozkotirnega transporta v Železarni Štore. Nadaljnji dejavnik, ki je pogojeval to odločitev, je dejstvo, da ni več proizvajalcev' ozkotirnih lokomotiv. Popolna iz-trošenost samega voznega parka kot tudi tirnih naprav je prav tako pospešila dokončno odločitev v letu 1978, da postopoma u-kinemo ozkotirno transportno dejavnost v Železarni Štore.
Nesporno je dejstvo, da je bila transportna dejavnost ozkotirne proge v razvoju Železarne Štore tako v obdobju obnove kot v vseh kasnejših obdobjih izgradnje, modernizacije in širitve Železarne Štor izjemnega pomena. Vendar cás in pogoji gospodarjenja ter tehnični napredek prinašajo nove, boljše in popolnejše možnosti. Zato je ukinitev ozkotirnega transporta brez dvoma upravičena. Krt že uvodoma povedano, želim s tem člankom vsaj delno prikazati tudi bodočim našim sodelavcem vlogo, obliko in pogoje dela ozkotirne proge v Železarni Štore.
Jože Vodeb
mladincev z vsega sveta. Zato so akcije naše mladine velik prispevek k prizadevanjem za mir, prijateljstvo in bratstvo med narodi sveta. Na drugi strani pa so te mladinske delovne akcije bile in ostale tudi kovačnice novih kadrov in življenjska šola naše mladine.
V Golovcu še trije sejmi
Do konča letošnjega leta bo Zavod športno rekreacijskega centra Golovec, ki ga zdaj vodi Ri-sto Gajšek, pripravil še tri tradicionalne sejme. Prvi bo na vrsti trinajsti mednarodni sejem obrti in opreme za obrt. Ta prireditev, ki ima v Celju največjo tradicijo, bo od 19. do 28, septembra.
Od 7. do 14. oktobra bo tretji mednarodni sejem- plemenitih kovin. V istem času bo tudi štirinajsta • mednarodna zlatarska razstava.
In končno bo od 18. do 24. decembra še četrti' novoletni sejem.
Sicer pa je kolektiv že sprejel program prireditev in sejmov v prihodnjem letu. Obeta se zanimiv ‘program in velika razgibanost.)
Asfalt namesto ozkotirne železnice
Pravice in dolžnosti po novem zakonu
o vojaški obveznosti
Zakon- o vojaški obveznosti ‘(Uradni /list'--SFRJ številka: 36/80) je veljaven od 5. julija 1980.
. Zakon v svojih določilih zavezuje tudi organizacij e združenega, dela, da imajo - posebne odrejene dolžnosti,-: ki jih bodo morale izvajati-
Zakon o -vojaški obveznosti: v; splošnih določbah .predpisuje:
/i:— da je vojaška obveznost sestavni :dei;pravič in dolžnosti državljanov SFRJ do obrambe .države, ohranitve njene svobode, neodvisnosti, -suverenosti; teritorialne celovitosti ih. z ustavo SFRJ določene družbene ureditve; -	..
i —- da se z. izvrševanjem vojaške obveznosti: državljani SFRJ pripravljajo, -poučujejo in, organizirajo za vodenje oboroženega boja, opravljajo druge dolžnosti v oboroženih silah SFRJ ter drugih oblikah /splošnega ljudskega odpora proti sovražniku v primeru -agresije ali druge nevarnosti za državo;
;— da -voj aško obveznost izvršuj ej o pod pogoj i,. ki so: predpisani z - zakonom o vojaški obveznosti v miru in v vojni vsi državljani. SFRJ, ki imajo splošno delovno sposobnost,: i
- Za uresničevanj e >vcijaške: obveznosti so odgovorni ih skrbijo zanj:
—	organizacije združenega -dela,
—	krajevne skupnosti,
—	.druge ' samoupravne organizacije in skupnosti;.
—	družbenopolitične organizacije in družbene organizacije, ;
—	družbenopolitične skupnosti m njihovi organi. .	'
Pristojni organi, v ' republikah oziroma avtonomnih pokrajinah
v mejah; syojih pravic in dolžnosti organizirajo in zagotavljajo izvajanje vojaške obveznosti- na -svojem področju. Vojaška obveznost obsega.:
¡¡gl§ naborno obveznost,
—	obveznost služiti vojaški rok,
—	obveznost služiti v; rezervnem sestavu. .
Zakon določa pogoje, pod katerimisifse opravlja vojaška obveznost pouka-žensk. Nadalje zakon opredeljuje, da so naborni, obvezniki. vsi državljani SFRJ, obveznost, služiti vojaški rok ter obveznost služiti.v rezervnem sestavu pa imajo državljani SFRJ, ki so sposobni za vojaško službo,, Po šestem členu zakona -ženske niso zavezane naboru in ne obveznosti -Služiti vojaški rok. V. miru se lahko ženske, ki ge prostovoljno priglasijo v skladu s potrebami dopolnitve oboroženih sil, pokličejo k vojaškemu pouku, so., po. tem zakonu zavezane vojaški obveznosti, se kličejo na vojaške vaje v Oboroženih silah, da -si-pridobijo vojaško znanje in da se usposobijo za dolžnosti-v-'voj ni.	i
Zakon'določa, da dokler .-traja vojaška obveznost, je vojaški obveznik:
1.	nabornik — med naborno obveznostjo;'.
2.	vojak —■ med služenjem vojaškega- roka, oziroma ženska — med prostovoljnim vojaškim poukom v oboroženih silah;
3.	rezervni vojak, -rezervni' nižji .oficir, - rezervni oficir-,- rezervni vojaški uslužbenec in ženska — rezervni ,voj ak,-'ženska .— rezervni nižji oficir, ženska — rezervni oficir,ali...ženska j^/rezervna:-,vojaška, uslužbenka. -
Vojaškemu obvezniku preneha vojaška-;, obveznost, ;,v-smislu 50. čl. zakona, ki pravi:
Obveznost služiti V rezervnem. sestavu nastane ■ -za .moške ;od dneva odpustitve s. služenja vojaškega roka .oziroma ’rod dneva,- ko je bila obveznost služiti vojaški rok urejena drugače in traja.do konca koledarskega-leta, v katerem vojaški .Obveznik;e- L-moškl..'dopolni starost 60 let. Obveznost služiti v rezervnem, sestavu -nastane..za -ženske z začetkom koledarskega leta, v katerem dopolnijo devetnajst let In traja.do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo starost 50 let. Vendar ob • neposredni vojni- nevarnosti in v...vojnem , stanju .lahko predsedstvo SFRJ .podaljša- obveznosti; 'služiti v rezervnem.-sestay-u za rezervne oficirje in rezervne vojaške uslužbence' tudi po poteku, let, ki- šo določeni -v tem-členu.
. Nadalje preneha vojaška obveznost,, če. je nabornik -ocenjen za nesposobnega za. vojaško službo in v primeru, če mu preneha državljanstvo SFRJ. Nadalje zakon predpisuje: »Obveznost,-služiti, vojaški rok se izvršuje v jugoslovanski,-ljudski-armadi, obveznost-služiti v rezervnem sestavu pa v jugoslovanski ljudski armadi in v teritorialni obrambi.
. V poglaju o naborni obveznosti zakon predpisuje:'
h: Naborna obveznost obsega dolžnost priti po splošnem ali posamičnem pozivu na nabor. Naborna obveznost nastane v začetku koledarskega. leta, v katerem državljan SFRJ dopolni sedemnajst let starosti ih traja, dokler ne nastopi vojaškega roka oziroma ; do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 'sedemindvajset let starosti, ali do prenehanja -vojaške obveznosti.
Med naborno obveznostjo je nabornik zavezan:
1.	k zdravniškim in drugim' pregledom ter, ..psihološkim:.preiskavam, da se ugotovi .sposobnost-za vojaško službo;,
2.	k naboru; "	1
3.	k nastopu vojaškega roka;
S.	4 k drugim' obveznostim, 'predpisanim z .zakonom.
Nabor se opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni osemnajst let -starosti. Na svojo zahtevo lahko, gre nabornik na nabor, tudi v koledarskem letu, v katerem dopolni sedemnajst let starosti. Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju lahko Predsedstvo SFRJ odredi, da morajo ha. nabor tudi tisti, ki so dopolnili šest-
najst let - starosti.
-.-Na naboru še‘ ocenjuje sposobnost.,nabornika za vojaško, službo ter se mu določi vod oziroma služba, v-kateri bo služil vojaški rok. Ocena - naborne komisije -je lahko:.
1.	sposoben za vojaško-službo;
2.	omejeno-sposoben-ža- vojaško službo;
3.	začasno nesposoben za vojaško službo;
4.	nesposoben za vojaško službo.	' '
Nabornik, ki-je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora prihajati znova mn'nabore do konca koledarskega leta, v katerem dopolni šestindvajset leta starosti. Ob vsakem naboru se lahko 'določibzačasna nesposobnost za eno'do-štirih let. Nabornik sme biti. le-dvakraij-ocenjen kot začasno-nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru- naborna komisija končno oceni njegovo-sposobnost za vojaško službo.
- Nadaije zakon predpisuje',-da nabornik ne more biti ocenjen kot -začasno- nesposoben za vojaško službo v.koledarskem letu, v katerem dopolni šestindvajset let starosti.
V poglavju Obveznost Služiti'vojaški rok zakon predpisuje:-»Služenje -vojaškega roka ■ traja , petnajst '-mesečev,--služenje -vojaškega roka za -tistega, ki je edini hranilec družine, traja dvanajst mesecev. Zakon .v 23. členu določa pogoje za edinega; hranilca-družine,
Na. služenje’, vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki šo ocenjeni kot sposobni ali. omejeno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo -starost devetnajst let. Nabornik, ki v tem letu. ni končal -šole - sredn j ega- usmer jenega . izobraževanj a oziroma druge srednje, šole,, ki joVobiskuje; se pošlje .na-služenje vojaškega roka,- ko to šolo konča,; vendar,pajpozneje do konca kole-.' darskega leta, v katerem dopolni starost enaindvajset let. Nabornik, ki. j-e,vpisan na .fakulteto; oziroma na drugo visoko ali višjo šolo v SFRJ, se pošlje na .služenje vojaškega roka v koledarskem letu, v katerem je Jkoheal ..šolo sredn3 ega usmerjenega izobraževanja1 .ozi-roma druge, srednje. šole, če je dopolnil starost osemnajst Tet. Nabornik,- ki je .vpisan na fakulteto oziroma na drugo visoko ali višjo šolo v SFRJ,. se.-pošlje, na služenje vojaškega .roka .v. koledarskem letu, v katerem..je končal. šolo srednjega usmerjenega izobraže-varnja tr/.i-. roma. druge srednje .šole, če. je -dopolnil starost, osemnajst, let. Nabor-niki..s.e pošlje na služenje vojaškega roka -v, dveh.delih:
JfS^Jna prvi del vojaškega roka, ki traja:,dvanajst’mesecev-po končani srednji šoli, .
n« drugi .del vojaškega roka, ki traja tri mesečo, po končani fakulteti'.-oziroma/drugi visoki .ali višji šoli. ali potem, ko mu ,preneha status študenta, vendar najpoznej e do . konca koledarskega leta, v’ katerem dopolni starost šestindvajset let.
Na služenje drugega dela- vojaškega roka se pošlje tudi .študent, ki do konca koledarskega leta, -v. katerem -dopolni starost; triindvajset. Ie1>, ni opravil vseh izpitov, . določenih ,za- prva dva.letnika fakultete oziroma, visoke ali višje šole.
-Nabornik,. ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje vojaškega, roka oziroma doslužitev, se "tja. pošlje v treh ..mesecih po -vložitvi -prošnjejvčeddopolni^ v tem letu starost osemnajst, let'. -
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Na enem izmed .-številnih -zborovanj¡.Ju .so, jih prire-, j ali- angleški delavci v, 60. letih- prejšnjega- stoletja, Sso sklenili poslati- francoskim delavcem ■ poziv, za združitev 'zaradi -skupnega boja. V Londonu -je bilo 28. septembra 1864 . veliko- zborovanje -ob. ;sprejemu francoske -.delegacije. Na tem zborovanju je Karl -Marx ‘predlagal' deklaracijo, znano pod imenom, ustanovni manifest Prve internacionale.. V zelo. preprosti in prepričevalni obliki , je ■Marx prikazal. idej e komunističnega manifesta iz leta 1848. Prva- internacionala, ki so jo na zborovanju u-stanovili. jo . sprejela Markove znanstvene ugotovitve o zgodovinski vlo-. gi delavskega razreda in položila.; temelje 'mednarodnemu sodelovanju delavcev v. njihovem revolucionarnem -boju.
-Slovensko Primor j e/ je bilo 15. septembra 1947 tudi formalno | priključeno k Jugoslaviji. Za uresničevanje -tega cilja je primorsko ljudstvo trpelo' 20 let pod -fašizmom, svojo -zadnjo besedo pa je reklo v narodnoosvobodilnem boju. Že 16. septembra-1943 je namreč vrhovni plenum Osvo-J -bodilne; fronte izdal razglas 6 priključitvi Slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji v b-kviru demokratične Jugo-šlavije.: S posebnim odlokom -je zaupal organizacijo uprave na. tem ozemlju narodnoosvobodilnemu svetu za Slovensko Primorje. Velik del Primorske je takoj po končani drugi svetovni-vojni prišel pod -jugoslovansko upravo;. 15. september pomeni torej potrditev -tistega, kar si je ljudstvo izbojevalo. Ob rešitvi- tržaškega problema so bile mejo še nekoliko spreme-. njene' v našo korist.
Družbena samozaščita
Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta važni sestavni del družbene samozaščite. Orga: nizirano družbeno skrb za, prometno varnost delovnega človeka in občana so prevzeli družbeni-organi — sveti za preventivo in združujejo, usklajujejo dii usmer-vzgojo v cestnem prometu, ki jajo vse dejavnike družbene samozaščite pri prometnem osveščanju udeležencev v prometu. Skrb za varnost človeka v cestnem prometu zahteva načrtna prizadevanja delavcev družbenopolitičnih skupnosti, njihovih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov, da preprečujejo in odpravljajo nevarnosti, za , udeležence v cestnem prometu, Le skupni in enotno usmerjeni napori lahko imajo uspeh v humanizaciji odnosov med udeleženci v prometu, v osveščanju osebne odgovornosti in oblikovanju . dolžnosti za preprečevanje objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki ogrožajo cestni promet. Le od skupnih naporov vseh družbenih sil lahko pričakujemo uspehe in napredek v cestno-prometni samozaščiti.
Tako tudi zakon o- temeljih varnosti v cestnem prometu do-' loča, da morajo organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki opravljajo' javni, prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizirati in stalno izvajati kontrolo voznikov, da izpolnjujejo predpisane delovne pogoje in o tehnični brezhibnosti vozil ter izpolnjevanju drugih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. S tem je podana tudi velika skrb za prometno-preventivno dejavnost kot del družbene samozaščite. Prometno-preventivna dejavnost se je tako vključila v našo samoupravno organiziranost in postaja važen vsebinski element samoupravljanja. Delovni človek je odgovoren za vse, kar se v družbi dogaja, zato mora biti bolj zainteresiran za to, kaj se dogaja in dela v njegovem in družbenem interesu in k temu tudi prispevati svoj delež.
Naloge prometno-preventivne dejavnosti kot sestavni del družbene samozaščite niso omejene zgolj ozko na dosledno spoštovanje prometne zakonodaje, ampak narekuje prometna varnost obsežne preventivne in vzgojne ukrepe pri voznikih, kakor tudi v prometncMtehničnf' operativi.
Znano je, da je dobra tretjina motornih vozil zavrnjena na tehničnih pregledih, pri čemer tudi avtobusi in tovornjaki niso nobena izjema, Saj se tudi pri njih pojavlja vrsta napak celo na zavorah ali' krmilnem mehanizmu, ki usodno vplivajo na varno vožnjo.
Taki in drugi podatki nam govore o pomanjkanju samozaščitne zavesti in izredno slabo organizirano notranjo tehnično kontrolo v organizacijah združenega dela. kot bistveni element varnosti na cestah.
Prometne varnosti seveda ni mogoče zagotavljati samo z boljšim izvajanjem notranje kontrole, ampak se morajo' organizacije združenega dela in posamezniki še bolj kot doslej vključiti
v družbeno samozaščito, človeka. Vsakdo izmed nas je udeleženec v prometu bodisi kot pešec ali voznik kateregakoli vozila, zato je potrebno zagotavljati s prometno varnost tudi tako, da bomo vse občane seznanjali z novostmi s področja prometnih predpisov, s prometnimi razmerami, z etiko med udeleženci v prometu ter s prometno vzgojo v najširšem smislu.
Vse navedene ugotovitve vodijo k zahtevi, da mora postati tehnična brezhibnost vozil, izboljšanje prometnih površin' ter nenehno vzgajanje in osveščanje udeležencev cestnega prometa predmet' skrbnejše obravnave in odgovornosti, saj bomo samo ta
Z odločbo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in ukazom vrhovnega komandanta NOV in POJ maršala Tita z dne 15. avgusta 1944. ieta je bilo določeno, da se formirajo specializirane enote naše armadef|S||kor-pus narodne obrambe (KNOJ). Osnovna naloga KNOJ je bilo uničenje preostalih sovražnikov in njihovih hlapcev, zagotovitev mirnega razvoja naše dežele, zaščita pridobitev revolucije in varovanje meja nove Jugoslavije. V preteklih šestintridesetih, letih so naši graničarji častno opravljali svoje, naloge na straži miru. Leta 1953 je'bil KNOJ preimenovan v obmejne enote JNA, 15. aygust pa se vsako leto slavi kot praznik obmejnih enot Jugoslovanske ljudske armade.
Iz enot KNOJ, nastalih v času NOV so zrasle sodobne obmejne enote naše armade. Polni ponosa, hrabrosti in ljubezni do svoje domovine, ljudstva, zveze komunistov in tovariša Tita stoje naši graničarji vedno na straži miru, pripravljeni, da se žrtvujejo pri opravljanju najodgovornejših nalog v obrambi domovine, da onemogočijo raznim zlohotnežem napade na našo domovino. Življenjski in delovni pogoji naših prvih graničarjev so bili težki in na-
ko lahko omejili naraščanje prometnih nesreč in zaradi njih velikega družbenega zla; izgube v proizvodnji, stroške zdravljenja, invalidnosti in drugih materialnih izgub, zlasti - pa obvarovali dragocena človeška življenja.
Pri uresničevanju teh nalog ima pomembno vlogo povezovanje v občinskih organih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in organih za splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Le tako in z vsestransko podporo samoupravnih organov in družbenopolitičnih .organizacij, v prvi vrsti sindikatov in SZDL, je pričakovati več varnosti na naših Cestah,
porni. Danes,- po 36. letih nastanka obmejnih enot . naše . armade so se v marsičem spremenili. Njihov standard, kot tudi Standard drugih pripadnikov JLA, je rasel in se dvigal vzporedno S standardom naših delovnih ljudi in občanov.
Obmejne enote naše armade u-vrščamo med najsodobnejše. Življenjski pogoji v karavlah in kasarnah so mnogo udobnejši. Ob naših mejah, ki se razprostirajo nad 5.061 kilometrov proti sedmim državam, so zgrajene nove, moderne karavle, opremljene s sodobno oborožitvijo in z elek-trorskimi sredstvi. L Danes ni na meji karavle, v kateri ne bi bilo sodobnih metrialno-tehničnih sredstev za pouk, za kulturno-žabavno razvedrilo, radia, tran-
zistorja, TV sprejemnika in drugih sredstev za razvedrilo.
Življenje naših graničarjev je specifično, posebno. Visoka stopnja medsebojnega tovarištva, vsakodnevne obveznosti pri pouku in urjenju, delovne in družbenopolitične obveznosti, kultur-nozabavne aktivnosti jim dajejo značaj specializiranih enot, zelo povezanih z ljudmi v krajih, kjer bivajo. Starešine obmejnih enot ■so aktivni družbenopolitični delavci v 85 obmejnih občinah; po-
znamo nešteto primerov medsebojnega sodelovanja graničarjev in prebivalcev obmejnih naselij (nad 2.457 vasi in naselji z nad
1,5	milijona prebivalcev).
Ko danes slavijo 36-letnico obmejnih, enot v letu jubilejev zmage . nad fašizmom m 30-let-nice delavskega samoupravljanja, naši graničarji še z večjo intenzivnostjo, zavestjo in odgovornostjo opravljajo svoje naloge in obveznosti in dosegajo pri ¿krepitvi moralno-političnega' stanja in borbene pripravljenosti velike Uspehe. Kot do Sedaj vlagajo velike napore, da bi učvrstili'' vezi z ljudstvom, družbenopolitičnimi ¡skupnostmi in organizacijami. Ko izgrajujejo svoje odnose z njimi, na temeljih koncepta SLOinDSZ, graničarji veliko prispevajo h graditvi in . uresničevanju ustavnih načel in Titovih besed kot temelja obrambe naše socialistične samoupravne skupnosti.
S.	Nikolič
Makedonija
Je
s pregovorila
Makedonski narod je dolga stoletja tlačani! osmanskemu (turškemu) cesarstvu. Pozneje je makedonsko ljudstvo postalo predmet intrig med velikosrbskimi, velikobolgarskimi in veliko-grškimi hegemonisti (zagovorniki prevlade enega naroda nad drugim), ki so si vsak zase jemali pravico za izkoriščanje Makedoncev. Goče Delcev je povedel makedonsko ljudstvo v borbo za osvoboditev, a je bila Ilin-denska vstaja zatrta. Po prvi svetovni vojni je bi} makedonski narod razdeljen med tri države. Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo, nikjer pa ni bil svoboden. V stari Jugoslaviji mu ni bila priznana niti narodnost, niti ni bil dovoljen materni jezik.
Pravico do obstoja in vsestranskega razyoja je Makedonski narod izbojeval- šele v Narodnoosvobodilni borbi. Že leta 1941 so se v prilepskem in kumanov-skem okraju pojavili prvi oboroženi partizanski oddelki. :V začetku 1943. leta je ljudska vstaja zavzela velikanski obseg. Partizansko-gibanje pa se je še bolj razmahnilo po II. zasedanju AVNOJ. Višek borbe predstavlja zasedanje predstavnikov makedonskega naroda 2. avgusta 1944 v zgodovinskem Samostanu sv. Prokopa Pčinjslcega. Tu je bila ustanovljena Ljudska republika Makedonija v okviru Federativne Demokratične, Jugoslavije, V enotnosti in bratstvu z o-stalimi jugoslovanskimi narodi gradijo danes Makedonci socializem in s tem polagajo temelj za svoj nagli razvoj v naši socialistični samoupravni skupnosti. Danes so lahko Makedonci upravičeno zadovoljni in ponosni na ogromen gospodarski, kulturni in sploh vsestranski napredek, ki so ga, dosegli v svoji ožji domovini v 35 letih po osvoboditvi.
Na preži
Na straži miru
Proizvodnja slovenskih železarn v juliju
Pogoji zagotovitve načrtovane proizvodnje so vse težji. Pri o-skrbi ž. osnovnimi surovinami in vložkom niso težave samo pri dobavah iz uvoza,, odpovedujejo tudi domači viri.
Letošnja proizvodnja železove rude je v jugoslovanskih rudnikih -343.000 ton manjša, kot je bila do polletja v lanskem letu. Proizvodnja koksa je letos okoli .29.000 ton večja, kar je z ozirom na novo koksno baterijo v Bakru in na povečano proizvodnjo surovega železa, ki znaša .224.000 ton več kot v prvem polletju lani, pravzaprav zelo malo. Iz teh podatkov sc da sklepati, da so v jugoslovanskih železarnah porabili zaloge rude in koksa ter morali povečati tudi, uvoz za tolikšno povečano proizvodnjo' surovega železa. Ker je polletna proizvodnja jekla le okoli 163.000 ton večja od šestmesečne v lanskem letu, proizvedeno surovo železo ni bilo v celoti predelano v jeklo, se je povečala zaloga surovega železa. Ob tem so v slovenskih železarnah tolikšne težave pri o-skrbi s koksom, da preti ustavitev enega plavža na Jesenicah, da bi zagotovili do konca leta vsaj nemoteno obratovanje druge peči.
Težave- z vložkom imajo tudi v drugih železarnah, kar dokazuje dejstvo, da je kljub povečani proizvodnji surovega jeklaj^-šest-J mesečna, blagovna proizvodnja jeklarskih izdelkov okoli 72.000 ton manjša, kot je bila v enakem obdobju lani.
V Železarni -Jesenice so, dobivali do julija iz tujih virov mesečno povprečno okoli 8.300 ton g vložka. V juliju so zagotovili lahko samo 3.100 ton kupljenega vložka.
Nižja proizvodnja osnovnih izdelkov naših treh železarn ima za posledico tudi pomanjkanje vložka že v primarni predelavi ter seveda tudi. še nadalje v višjih stopnjah predelave v okviru sozda Slovenskih železarn. |S
Največ težav imajo gotovo v Železarni Jesenice, kjer že omejujejo proizvodnjo v nekaterih proizvodnih tozdih z ukinitvijo poedinih izmen. V nekaterih delovnih organizacijah skušajo reševati problem pomanjkanja vložka in delovne sile s skupinskimi letnimi dopusti in izkoriščanjem teh obdobij za letna popravila strojev.,
Velika odsotnost z dela in še izjemni Vremenski pogoji imajo za posledico, ob že tako prekomernih zastojih zaradi okvar, še predolga vzdrževalna dela.
. Seštevek vseh navedenih in nenavedenih težav gotovo ne more dati želj enega „uspeha in takšni so v pretežnem delu tudi podatki za delo v juliju.
Proizvodnja surovega železa je bila dobra na Jesenicah ih v Štorah, saj'so v obeh železarnah izdatno presegli povprečno mesečno načrtovano proizvodnjo. Skupaj so naredili 9 % surovega železa več, kot znaša mesečni načrt. Če ne bi imeli večjih zastojev pri elektroplavžu v Štorah, bi bilo lahko še kakih 400 ton več surovega železa.	v,. .
Proizvodnja jekla je bila okoli
5.000	ton pod načrtovano količino, s čemer pa ni rečeno, da niso ponekod delali dobro, V jeseniški jeklarni so celo presegli mesečni dinamični načrt proizvodnje. .
Na napravi za neprekinjeno vlivanje so v juliju odlili več jekla, kot so načrtovali. Linearni
mesečni načrt so izvršili ■ 94 %, kvalitetni program pa bolje, kot pretekli mesec.
V Železarni Ravne so ob raznih teža vali le dosegli 97 % načrtovane proizvodnje, kar jih še vedno drži nekaj nad ravnijo načrta za sedem mesecev. V storžki jeklar; ni so imeli vrsto okvar in zastojev ter še popravilo prve peči. Po analizi izgube proizvodnje zaradi poedinih zastojev in okvar ter če temu prištejemo še slabo kvaliteto vložka, saj so morali žakladati s po 4 košarami, potem dobimo toliko izgubljenega jekla, da bi ob rednem delu lahko, celo presegli mesečno načrtovano količino. Izvršili so le 78 % linear-; nega mesečnega., načrta in tudi lastni, operativni mesečni načrt . so izvršili le 84'%.'.
Da bi letos dosegli in presegli že več kot 5 let načrtovano proizvodnjo in nikdar še doseženo,
800.000	ton, bi morala znašati do konca leta povprečna mesečna proizvodnja surovega jekla 66.850 ton. Dosedanjo letošnjo proizvodnjo jeklarn nismo ravno hvalili, vendar je bila povprečno približno tolikšna, kot jo za presego
800.000	ton še potrebujemo do konca leta..
Izvrševanje načrta blagovne proizvodnje je bilo slabo, saj po uvodni obrazložitvi kaj drugega ni mogoče pričakovati. Skupni mesečni načrt je bil dosežen v železarnah 81 od tega v Železarni Jesenice 75 %, v Železarni Ravne 88 % in v Železarni Štore ■ 90 %.
Predelovalcem žice ni šlo prav nič bolje, saj so izvršili julijski proizvodni načrt-tudi samo 82 %. Poedine delovne organizacije so dosegle: Plamen 89	To vil 71 °/o,
Veriga 88 % in Žična 74 % povprečne jfiesečno načrtovane količine blagovne proizvodnje,
Da so prizadevanja za povečanje izvoza prisotna in tudi uspešna priča že to, da je bil ob 81 % izvršitvi načrta blagovne'-proizvodnje -izvozni načrt dosežen. 86 % količinsko, 'vrednostno pa/ 106 °/o, _ kar je treba še posebej . pohvaliti. Ker so upoštevani v vrednosti- samo devizni zneski v dolarjih, ni prinesla: devalvacija k temu rezultatu prav ničesar in je uspeh docela cist.
V juliju dosežena vrednost prodaj e j e slaba in vendar ne docela primerljiva z načrtom, saj so. na realizacijo deloma že, vplivale tudi spremenjene prodajne cene. j Pri 88 % izvršitvi načrtovane , vrednosti prodaje ne moremo smatrati, podatek' za 'uspešen. v Kaj se bo vse dogajalo v tekočem- mesecu in kaj naprej do konca leta, je nemogoče predvideti. Pričakujemo, da bodo težave in da se bo treba: boriti za njihovo sprotno odstranjevanje. Vemo, da ni samo proizvodnja, ki je prizadeta- z nastopajočimi težavami, prizadete so tudi investicije, ki so v teku ali naj bi bile že v teku, pa bodo kasnile in ne bodo dale v predvidenem času načrtovano proizvodnjo, ki naj bi vračala vložena sredstva. Tekoča proizvodnja mora imeti gotovo prednost in treba bo zastaviti vse sile, da jo zagotovimo v čim večji meri. Menim, da bi ob načrtnem, organiziranem in usklajenem delu, proizvodnja in z njo drugi poslovni rezultati v Slovenskih železarnah kljub težavam, ne bi smeli nazadovati.
Milan Marolt
Telesna kultura na vasi - : - . - . % - - -
Eno najpomembnejših področij življenja družbe je vsekakor telesna kultura. Z njo se. aktivno ukvarja veliko število ljudi, zlasti v. mestih in razvitih naseljih, šolah itd. Gre predvsem za množičnost, rezultati nekih športnih uspehov tu sploh niso važni,-čeprav,iz množice prihajajo ria plan tudi vrhunski . športniki. Takšna usmeritev je prava. V telesno kulturo se .vključuje vedno več, občanov, vse bolj. postaja potreba in hkrati seveda zadovoljstvo.
Krajevna skupnost naj postane središče rekreacije in športa.
Za to pa so potrebni večnamenr ski objekti in ljubitelji, katerim ni mar in žal prostega časa, včasih čelo denarja, samo da bi se% razživela njihova zvrstJ športa. Taki ljudje so vše bolj »dragoceni« danes, ko se Zaradi potrošništva (kot rezultata višjega živ-ljenskega standarda) vse .bolj zapiramo vase- .
Vštorski.krajevri! skupnosti športna rekreacija zelo: dobro deluje. Društvo Partizan- j e tista. organizacij a, okoli'-katere se zbira vse, kar -v Štorah 'radofi»miga«. Za svoje delovanje ’je. društvo pobralo nemalo priznanj v repu-; bliškem in zveznem merilu. Ob pisanju o uspehih 'društva ne moremo mimo imena Tine Veber, ki je po dvajsetletnem delovanju
odšel na.pomembnejšo dolžnost v Celje. Hvaležni smo mu za njegovo nesebično razdajanje športu v Štorah.
V . Laški vasi, Kompolah in Šentjanžu, Prožinški vasi in Pečovju še predvsem mlajši rod vse bolj vključuje v šport.. Tako npr. v Laški vasi prav• zdaj poteka delo: pri izkopu igrišča za odbojko, košarko, nam. tenis idr. v znani Mlakarjevi drči — Zlajfi, kjer je tudi teren za smučanje. Mladi te vaši,: organizirani v. aktiv s predsednikom Dragotom Sivko na čelu, so vključeni v Partizan Štore. Aktiv ima štiridest članov in velike načrte za bodočnost. V omenjenem kraju, sijže-lijo poleg igrišča in smučarske proge postaviti še malo brunarico za shranitev rekvizitov;
. Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da prav člani aktiva v Laški-vasi največ prispevajo k pre-. obrazbi zaselka. Delegacija območja lahko vedno računa na njihovo pomoč. Ceste v vasi je, potrebno vsako leto na novo gramoz ira ti. Vodovoda v vaseh Pečovja m Laške vaši sta izredno -potrebna; eden je v J končni fazi dograditve, drugi načrtovan. Prostovoljna. gasilska enota je sestavljena iz članov športnega aktiva, kateremu-: sta šla »na roke« posestnika Jože Šuhel in Štefan
Gobec s tem, da sta brezplačno odstopila zemljišči, potrebni za igrišče in -aktivnost nasploh.
Tako je.tam gori na vasi. Včasih tudi zaškriplje pri delu, v od-; nosih, kot pač povsod drugod; ko
gre pa zares, takrat za delo, po-prime mnogo rok. Nasvidenje na polovici poti planinske steze med Štorami in Svetino -r- v Žlajfi...!
JoK
Obravnavane inovacije
. Komisija J za gospodarjenje TOZD valjarna I je pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: -
1.	Predlog št. 450 tov. Marjana Ramšaka in V Franca. Ožka : iz TOZD vzdrževanje Hladilni sistem za hlajenje ležajev el. motorja fine proge -se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
2.	Za predlog št. 418 tov. Iva-Sekolca iz TOZD vzdrževanje Preureditev pnevmatike v valjarni I še odobri izplačilo drugega: posebnega nadomestila-. O-bračunano - je bilo na osnovi
271.137,50	din prihrankov in faktorja uslvaritvene sposobnosti 3 b.
Komisij a	za ,. J gospodar jenj e
TOZD livarna TI ,ie pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:.
1.	Tovarišu Ivanu Judežu 'iz -TOZD livarna I pripada za predlog št. 78/V Dopolnitev livarske tehnologije ha osnovi pozitivno rešene pritožbe razlika posebne-
ga nadomestila za prvo in drugo obračunsko obdobje.
2.	Za predlog št. 78/V tov. Ivana Judeža iz TOZD livarna II Dopolnitev livarske tehnologije se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Obračunano jč bilo na. osnovi 185.635,81 din prihranka in faktorja ustva-ritvene sposobnosti 2 a;
3.	Za predlog št.. 448 tov. Alojza Korošca iz TOZD livarna II Tehnična izboljšava • na glavi stroja Shell-moulding št. 1 se o-dobri 'izplačilo I. posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 35.539,92 din prihranka in faktorja uštvaritvene sposobnosti 2 a.
4.	Predlog št. 320 tov. Vlada Oblaka iz TOZD vzdrževanje Naprava za notranje brušenje izvr-tin na stružnici se sprejme; Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
5.	Predlog št. 517 tov. Jožeta Gabriča iz TOZD vzdrževanje Napenjalne verig J na taktnem konvejerju se sprejme. Avtorju
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani) • pripada pavšalno nadomestilo.
6.	Predlog št. 521 tov. Ivana Oprešnika iz TOZD livarna. II Hlajenje vodil na stroju Shell-moulding št. 2 in 3 se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
7.	.Predlog št. 499 tov. .Ivana Sekolca • in Marjana Senice iz TOZD-vzdrževanje Zaščita proti udaru peska pri Malcus strojih se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo:
Komisija za gospodarjenje TOZD kvarna I je. pri obravnavi inovacij sprejela naslednji, sklep:
1.	Predlog št. 501 Rekonstrukcija; kokile V-20 - avtorjev tov. Jožeta Lebana in , Petr a . Hrastnika iz TOZD livarna I ter Vlada Raca, Ota Hafnerja, Jožeta Kotnika in .Milana Butolena iz Železarne Ravne se sprejme. Prvo posebno nadomestilo je bilo o-bračunanona osnovi' 90.123,72 din prihranka, ugotovljenega v Železarni' Štore in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a,
.Komisija ■ za -gospodarjenje TOZD MO je na svoji 3. ,:seji dne 23: >5: 1980 pri obravnavi inovacij spre j ela naslednj e sklepe:
'J. Za predlog-št. 275 .avtorjev Slobodana Milanovica, Marjana Mackoška, Ivana Domanj-ka, Mihaela Kristana iz DSPP, Branka Menarta iz TOZD MO in Ivana Planinška iz TOZD TT Sprememba izdelave utora na zavornih kolutih se odobri -izplačilo posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 112.981,41 din prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
• 2. : Za predlog . št. 298 Franca Logarja, Slobodana Milanovica, Mihaela Kristana iž „BS PP, Ivana Kumpergerja iz -DS za ekonomiko' in organizacijo in Branka Menarta iz TOZD Mo Preurer ditev rezkalnega stroja Waldrich se odobri izplačilo II. posebnega nadomestila. Obračunano je biio na osnovi 1,097.635,68 din prihranka in faktorja ustvaritvene. sposobnosti 2 a.
"3. Za predlog' st. 306 avtorja Eranca Logarja iz DS PP Elastične sklopke vpenjalnih naprav se odobri drugo posebno nadomestilo. Obračunano je bilo na osnovi 81.791,44 din prihranka | in^ faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a-.-
4,	Za predlog št. 435 avtorja. Augusta Rozmana iz TOZD livarna I Sprememba popravila kape na bunkerju se odobri izplačilo I. -posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na -osnovi 14.397,"70 din prihranka in -faktorja -ustva-. rttvehe sposobnosti 2 c.
, Komisija gospodarjenja .TOZD valjarna II je. na svoji drugi -seji llf 7.. 1980 pri obravnavi inovacij. sprej ela naslednje, sklepe: „
.Za predlog ,-št 174 avtorja -Ferda Haler ja iz TOZD valjarna. II .Povečanje zmogljivosti egrev- . nih koračnih peči v valjarni H se odobri izplačilo -II posebnega , nadomestila. .Obračunano je bilo na osnovi 581.333,55 din prihrankov in faktorja, ustvaritvene sposobnosti 2 a. ,
-2. Za predlog, št 74 • avtorjev Franca Plalovška upokjenca m Mar jana -Mravljaka, iz DS IR Notranje ozobljanje na univerzalnem frezahlem stroju se odobri izplačilo H posebnega- 'nadomestila. Obračunano je bilo na- b-snovi 37.810,20 din prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b.
3.	Za predlog št. 474 avtorjev Leopolda Gradiča in Rafaela Ar-tička iz TOZD vzdrževanje Izboljšava na pnevmatskem krmi-lju ravnalnega stroja BRONX PBR se odobri izplačilo I. posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi 59.204,58- din prihranka in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 c.
4.	Za. predlog „št. 412 Stanka Zupanca iz ..TOZD -vzdrževanje
Izoliranj e. el. magnetne plošče se. ■odobri 'pavšalno -nadomestilo. -
.5. Za .predlog št. 530 avtorja-Štefana-. Žavskega iz TOZD valjarna H Fiksiranje krožnih' vodil se odobri -izplačilo 1 posebnega nadomestila. Obračunano je hilo ha ...osnovi „185.436 din prihrankov.-, in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b. -
no pogodbo. Da bi si izboljšali svoj položaj — mezde so znašale ponekod manj kot 2 Dini na uro so kranjski tekstilci začeli 22: avgusta s stavko. Kmalu za njimi ,šo začeli stavkati: tudi tekstilci- v- Škofji Loki, Tržiču in v Ljubljani. Zased!! so.tovarne in pisarne ter pričeli r.azgo. vode z delodajalci, toda. brez vsakega uspeha. Da' bi takratni ban -Natlačen' pridobil’ na času, je obljubljal posredovanje v korist delavcev, hkrati pa je nad stavkajoče -poslal ljubljansko policijo in žandarrherijo, Ta -je nasilno vdrla v Jugočeško -in Jugo-bruno ter izgnala delavce -iz, , tovarn. Sledile so številneareta-: oije in preganjanj a delavcev. V tej-stavki je naš delavski razred prišel do 5 novili izkušenj v revo-lucionarnem boju Za oblast.
Ko pride poletje
Že smo mislili,...da nam bo poletje letos obrnilo hr-- bet, ker nas ni .takoj- v začetku. .obdarovalo, s . toplim . soncem. Lepega vremena ■smo si vsi želeli., in .-ga - da-čakali, saj je to čas dopusta in oddiha. Vendar pa tople poletne dni preživiš j a mo delavci v vročih obratih povsem drugače.
Prijetno je pisati. članke o tehničnih‘Izboljšavah in proizvodnih! dosežkih, -še 'posebno, če je vse skupaj .pogojeno z. ugodnimi finančnimi rezultati; Lesk teh dosežkov pa. je nekoliko. manjši v - poletni vročini, ko sc pogoji dela spre-; menijo v -neznosne.- V o-bratu valjarne II, prav tako pa verjetno tudi v ostalih yroeih Obratih, doseže "poletna temperatura povprečno tudi do 46.. stopiti j iC. Kljub .nemogočim ¡pogojem je delo potekalo dobro, še . več, delali smo po 200 .tp.n,-valj anih., izdelkov na 8 ur.
Kje je meja človeške vzdržljivosti.?: Kdo bo -izme-ril, kolikim kalorijam smo izpostavljeni delavci v osmih, urah pri 450 kg težkih'. gredicah,; ki -jih moramo ■ročno obračati, vtikati- v -o--gr.adje in v. adjustaži zložiti?: ŠiJahko odgovoriti.na la vprašanju, ker se proizvodnja ne, meri iv -litrih prelitega znoja, merilo -so le tone. Želimo pa si vsaj takšno vnemo tudi v ostalih TOZD in delovnih skupnostih,' ki imaj.o boljše::, pogoje dela, ' vendar slabše rezultate.'
.Imamo še vrsto , drugih" težav., is katerimi se srečujemo že dalj čaša, kot ,;je pomanjkanje '¡. ustrezne delovne sile, predvsem pa pomanjkanje ustreznega. vložka in opozarjamo delovne 'skupnosti, da nam z; večjo prizadevnostjo omogočijo bolj tekočo proizvodnjo; ;::
Jeklp.se valja, dokler, je vroče!
Delovne skupine TOZD.
. valjarne II
.Oddelek' za . inovacij e
Dejavnost inovatorjev v prvem polletju
V -razdobju januar—j um j 1980 je 75 predlagateljev prijavilo ¿'S „novih predlogov, .enako kot v lanskem obdobju. Največ predlogov so prijavili inovatorji iz TOZD-.vzdrževanje (10), iz DS -IR (7) ter TOZD elektroplavž. in a-glomeracija (5), Predlogi so. bili namenjeni -za ■realizacijo oz. so bili realizirani -: v 'TOZD livarna I-I (10), TOZD elektroplavž .ih a-g-lomeracija (8), 'TOZD jeklarna (6), TOZD valjarna II (5) itd.
Poleg novih predlogov so na ustreznih - samoupravnih 'komisijah obravnavali . tudi inovacije, ki so prišle, v . poštev za .drugo ali tretje, obračunsko obdobje. Teh je bilo 64. Skupno je :bilo tako o-bravnavamh do konca, j unij a 80 predlogov. Prihranki oz. inovacijski dohodek, zhašai:?203080;711 din oz „nekaj manj .kot: 'celotni .prihranki iv letu 1979. .Največ; je bilo z inovacijami prihranjeno v. TOZD energetika ■ (7,043.373,82 din), v TOZD jeki. (5,492.483,85 din), v TOZD valjarna II (3,299.005,11 din), v TOZD MO (1,352.282,02 din') itd.
Avtorjem je bilo za nadomestila izplačanih 530,873 din oz. 2,-6 odstotkov od prihrankov, 'Višina nadomestil; v procentih od pri-
Kako letos letujemo
Kot je znano, imamo letos pestrejšo ponudbo organiziranega letovanja „ za delavce Železarne štore in .njihove družine. Poleg našega počitniškega doma na Rabu parno možnost letovati še v hotelu-Istra v Rabcu in' počitniških. prikolicah, ki so postavljene v kampu v Rabcu.
„Delavci, ki letujejo „v.- hotelu Istra v Rabcu, s,o na splošno ¡zélo zadovljni tako s prehrano, kot tudi s sobami, -v katerih- ,prebivajo. Nekaj: pripomb, je Od „tistih, ki letujejo v prikolicah Pripombe so v glavnem umestne in .še jih bo dalo v naslednji sezoni, z malo truda in nekaj sredstvi- gotovo . rešiti- v zadovolj sivo - tistih, ki še bodo drugo leto odločili za letovanje v 'prikolicah. Letos je bilo -to iz že znanih razlogov praktično nemogoče doseči. Interes delavcev za letovanje v prikolicah je pokazal, da smo še pravilno' odločili, ko srno . nakupili prikolice 'in s tem razširili obliko ; organiziranega letovanja Tisti, ki letujejo na Rabu. se že kar tradicionalno pohvalijpiz odlično: prehrano, kar velja „tudi ■ za strežno 'osebje, -ki skrbi, za- njihovo dobro počutje: Imajo tudi dobro organizirano rekreacijo in iz-letništvo. Manjše . neprijetnosti se občasno pojavljajo pri organizi-
hrankov je po posameznih TOZD precej različna. V TOZD: livarna I 9,5 %, v TOZD livarna II 7.0%, v TOZD vzdrževanje' 6,1%, .'' v TOZD TT 5,2% itd.
Od. skupno 75 predlagateljev novih ,predlogov; jih; je ;kar 48 % ¿ .Srednješolsko izobrazbo, po 10,6 odstotkov z visoko, izobrazbo in visoko kvalifikacijo,/12 %„;.ž' višješolsko izobrazbo in 16 %.-s kvalifikacijo. . Najmanj. novih predlagateljev je med polkvalificira-. nimi delavci,.in sicer 2,6 %, medtem ko. nekvalificirani niso prijavili nobenega, predloga. Najštevilnejšo - -skupino paredstavlj a jo torej inovatorji; z višješolsko izobrazbo, srednješolsko in -kvalificirani.
FVm novi 'predlogi „posegajo na tehnbloško-tehnično področje . in so bili. namenjeni za- realizacijo oz. so „bili realizirani v temeljnih organizacijah.
Od delovnih skupnosti Skupnih služb sta.s .predlogi Sodelovali samo-DS IR; .in DS-PP.
TOZD valjarna 'I, TOZD livarna I, TOZD TT, TOZD SGKG in TOZD . DPG niso . prijavile: nobene inovacije.
Dušah Krosi
ranih prevozih, 'kar se da hitro odpraviti „v splošno zadovoljstvo letujočih.
'Letos dobi vsak letujoči anketni Tist, ki ga izpolni •• na koncu letovanja Vanj vpiše Svoje mnenje;' pohvale ih -kritične pripombe. Na' osnovi teh anketnih listov in ostalih -podatkov ter pripomb -delavcev, ki so 'letovali, bo komisija- za dr-užberii: standard, pri konferenci GG- ZS Železarne Štore napravila analizo, na osnovi katere bomo lahko ugotovljene; pomanjkljivosti v- naslednji sezoni pravočasno : odpravili in . s tem dosegli pri delavcih, k-i ■organizirano' letujejo v naših letoviščih, še večje zadovoljstvo. To pa je tudi cilj organiziranega -oddiha, da se-namreč -vsakdo vrne z dopusta 'zadovoljen, spočit in sposoben za nove delovne napore, ki ga čakajo pri . vsakodnevnih delovnih nalogah. -
Pri Pošti v Kranju
■ Pri Pošti v Kranju . je bilo 21. avgusta 1936 veliko protest--no zborovanje tekstilcev, „ki se ga- je udeležilo nad 200.0 delavcev. Zahtevali so novo kolektiv-
KADROVSKE VESTI
V mesecu juliju so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije
Brežnik Marjan, KV elektroin-stalater — elektroplavž; Lipovšek Matija, NK delavec — jeklarna; Cajzek Alojz, KV stroj, ključavničar jeklarna; Tiča Dra-goljub, NK delavec — valjarna II; Avdič Mumin, NK delavec — valjarna II; Bračun Roman, PK valjar — valjarna II; Bašič Alija, NK delavec — valjarna II; Li-pavec Martin, NK delavec — MO litine; Javornik Edvard, KV rez-kalec — MO litina; Sušljik Mara, NK delavka — komunala; Tuhtar Marica, NK delavka TOZD DPG; Šket Breda, SS e-konomski tehnik Af--DS za ko-merc. posle; Herman Milan,- KV avtomehanik -js? DS za komerc. posle; Lojen Ferdinand, NK delavec — valjarna II; Mirt Franc, SS stroj, tehnik Sg- DS za komerc. posle; Tanšek Silva, SS upravno administrativni tehnik — DS za finanč. rač. posle; Kolenc Majda, SS upravno' administr. tehn. — valjarna. II; Maruša Vida, SS uprav, administr. tehn. — DS za financ. rač. posle; Tržan Jože, KV strugar' — MO valji; Malbašič Dragutin, NK delavec El. plavž; Paščinski Anton, KV rezkalec •—mehanična delavnica; Cesar Daniel, KV strugarMO litine; Esih Stanislav, SS metalurški tehnik — livarna I; Obrez Vlado, KV strojni ključavničar — elektorobrat; Horvat Roman, KV monter vodovod, naprav — mehanična del.; Džurdževič Dragan, NK delavec — komunala; Lupin -ski Damir, KV strugar — MO litine; Doberšek Terezija, NS bolničar — DS za kadre-in spl. zadeve; Gajšek Martin, SS stroj, tehn.— merilna služba; Gorišek Franc, KV ključavničar -— MO valji; Rajher Viktor, NK delavec' —; valjarna II; Leskovšek Anica, SS -ekonomski tehnik — DS ža EOS; Šuc Drago KV strojni ključavničar— vzdrž. tr. sredstev; Peras Anton, KV monter ogre-. valnih naprav — mehanična del.; Kampošek Stanislav, PK stroj, ključavničar — mehanična del.; Zajc Anton, KV strugar— MO litine; Krajnc Zvonko, KV stroj, ključavničar — elektroobrat; Ko-ražija Roman, KV .valjavec — valjarna II; Javeršek Branko, KV stroj, ključavničar. ■—divama . I; Vodeb Edvard, KV strugar — MO valji; Krivec Franc, KV strojni ključ; — valjarna II; Cvek Milan, KV stroj, ključ. — vzdrž, .tr. sredstev; Erdič Abdija, NK delavec. — jeklarna;: Perčič Anton, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Zajc Franc, NK delavec — jeklarna; Florjanec Stanislav — KV strugar MO valji; Voras-Peter, KV livar-kalu-par — livarna II; Šturbej Leopold, KV meh. TK naprav — merilna sl.; Dolenec Nikola, KV zidar.. —■ elektroplavž;. Maduna Marko, NK delavec — livarna II; Dizdarevič; Hamdija, NK delavec — jeklarnar -
Iz JLA so se vrnili:
Ledinski Vladimir, NK delavec
—	valjarna II; Pantelič Milovan, NK delavec -— valjarna II; Zupanc Rajko, NK delavec — valjarna II; Vodišek Drago, NK delavec — Jeklovlek; Lipavec Martin, NK delavec — MO litine; Rajh Branko, KV mehanik kmet. stroj. — TT montaža; Mohajnc Anton, KV obratni elektrikar1 — elektroobrat; Ocvirk Jože, SS strojni tehnik — DS priprava proizvodnje; Petek Marijan, NK delavec — valjarna I; Brečko Janko, NK delavec — mehanična delavnica; Kragl Vladimir, KV strojni kalupar — livarna I; Ljubej Slavko, KV strugar — mehanična del.; Krajnc Zlatko, NK delavec •— TT montaža; So-din Ludvik, KV valjavec — valjarna II; Kladnički Božidar, NK delavec — jeklovlek; Kladnički Drago, NK delavec -—valjarna I; Recko Anton, KV avtomehanik
—	TT montaža; Žlender Drago, NK delavec — livarna II; Jagodič Edi, KV avtomehanik — TT montaža; Hodžič Nihad, NK priučen strugar M- MO litine; Volavšek Marjan, PK stroj, ključ.
—	TT montaža; Ferlič Vlado, NK delavec — valjarna II; Manoj-lovič Milorad — NK delavec — jeklarna; Medved Jerko, KV e-lektromehanik — elektroobrat.
Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov:
Jutriša Alojz, NK delavec — valjarna. I; Milanovič Dragiša, KV rezkalec TT obdelava; Dimnik Anton, KV rezkalec — mehanična delavnica; Harapin Josip, NK delavec — livarna II; Medič Ferid, NK delavec., r-4„ .livarna II; Borovšak Božidar, KV stroj, ključ. — TT obdelava; Trupec Stjepan, NK delavec — livarna I; Spil jak Mirko, NK delavec — jeklarna; Sekirača Hy-šten, PK plamen, rezkalec — jeklarna ; Cinac Šemzo, • NK delavec — valjarna I; Vukovič Franjo, NK delavec A- el. plavž; Hereigonja Stjepan, NK del. —-: valjarna I; Bovha Emil, NK dela veef§§|| jeklarna; Gračner Mirko, NK del. — elektroobrat II; Cvrtila Marjan, PK elektrikar — elektroplavž; Kovačič Cvetko, NK delavec — livarna II; Duc-man Štefan, NK delavec -A- valjarna II; Garibovič Isak, PK delavec — livarna I; Šarlog Mlà-den, NK delavec —- livarna II; Strok Vlado, PK strugar — MO litine; Talič Islam, NK del. — valjarna I.
Po lastni želji so odšli:
Simič Dèsimir, - NK delavec — livarna II; Ogrizek Alojz, KV 'žerjavovodja v-^- jeklarna; Osreč-ki Albin, KV avtomehanik —l- TÏ montaža;; Špiljak Mirko, NK delavec. -—e jeklarna; Pajek Miroslav, PK str. maz. n. — jeklovlek. g
'4if :
Z odpovednim rokom- so odšli:
Lokmič Muhamed, PK talilen
—	livarna I; Novak Janko, NK delavec — valjarna I; Vodeb Vinko, NK délavée — valjarna I;
Kodrin Jožef, KV vodovodni inštalater — mehanična delavnica.
.'7-- .'. .-J. v'	’ • ' f
Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšla:
Pulko Marija, NK delavka — komunalni oddelek.
Po izteku pogodbe je odšel:
Majoranc Vinko, .SS gradbeni tehnik — TOZD DPG.
V JLA so odšli:
Vrbovšek Alojz, KV rezkalec-—- mehanična del.;- Kukovič Branko, KV stroj, ključ. — mer hanična del.; Pukl Kristjan, dipl. elektro inženir — DS ža ekonomiko in org.; Kolar Jože, PK strugar — TT mehanska obdel.;’ Ramšak Marjan, KV avtomehanik — /TT montaža; "Gaberšek Miran, KV meh. kmet. Strojev — TT montaža; Egartner Stanislav
—	KV strugar — TT meh. obdelava; Fideršek Marjan, KV avtoklepar — TT montaža; Kožuh Vinko, KV el. mehanik — el. me-han.; Began Zvonko, KV Strugar
—	mehanična del.; Pezdevšek Cvetko, KV str: kalupar livarna II; Mordej Jožef, KV stroj, ključ. — valjarna II; Kitak Sta-
nislav, KV stroj, kalupar — livarna ' II; Plahuta . Franc, KV; strugar — MO. litine; Vodeb Peter, SS prometni tehnik -— DS ža komerc. posle; Krivec Ivan, NK; delaveci-fjg valjarna II; Mihajlo-vič Antun- ,-^- transport; Skorja Martin, KV stroj, ključ. — el. obrat; Narat Jože, KV strugar — mehanična del.; Užmah Er-. vin, KV jed.rar — livarna II; Jelenc Marjan, KV valj. prof.; Her-cigonja Ivan, KV kov. strug.; Re-pec Dušan, NK delavec livarna. II; Filovič Sakib, PK livar — livarna I; Ivankovič Marijah, NK delavec — livarna II; Botonjič Remzo, KV stroj, ključavničar — MO orodjarna; Dobovišek Marjah, KV strugar -— MO valji; Režeč Emil, KV kmetov. — elektroplavž; Zalokar Srečko, KV strojni ključ. — vzdrš. tr. sredstev; Čoku Shemsi, NK delavec — livarna II.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Sarajlija Milorad —valjarna I; Regoršek Franc — valjarna II; Zupanc Roman —.kontrola TT; Lubej Zoran — DS EO; Jošt Stanko — jeklovlek.
Vsem želimo obilo družinske sreče. .
Naraščaj v družini so dobili:
Mastnak Maks — mehanična delavnica; Vajdič Ivan — valjarna II; Tovornik Stanko — livarna II; Ratajc Mirko — transport; Vodeb Srečko — DS kom. sk. TT.
Vsem iskreno čestitamo!
Zn razvedrilo
S ČETRTO BRZINO
Bogat industrijalec se obrne k svojemu šoferju z glasom, v katerem je bilo zaznati nezadovoljnost.
»Džoni,« pravi, »včeraj se nisem poslužil svojega rolls-rojsa, pa sem zjutraj našel na zadnjem sedežu plave lase.«
»Oprostite, gospod, saj vam. bom-.-.. bom... vse pojasnil...«
»Ničesar mi ni treba pojasnjevati! Samb predstavili mi jo boste!«
PA SE ENA
Oče je prišel domov pred običajnim časom, za obed. Na ulici pred , hišo najde svojega petletnega sinka, ki se igra z žogo. Navdušen nad otroškim razpoloženjem je pričel , še sam metati žogo z malčkom.
Čez nekaj časa se otrok ustavi in povpraša:.
»Očka, koliko sta pa tebi dala. stric Franc in mama, da bi se igral dokler sta onadva zgoraj?«
TRANSMISIJA
Mladi Janez je odpeljal svoje dekle na breg v bližini mesta. Ko sta izstopila, ni dekle dovolilo fantu' niti da jo poljubi na odprtem. Ker ni imeLnobene druge ideje, ji Janez predlaga, da se zavlečeta pod avto. Dekle pristane in kmalu sta se našla v strastnem objemu. Iznenada ju prekine energičen glas z vprašanjem, kaj tu počenjata.
. »Popravljava. transmisij p,« o d-govori Janez, ne da bi dvignil glavo. -
. »Potem pa. ne bi bilo napak, če bi popravila tudi zavore,« reče glas.- »Vajin avto je' namreč že doli, na podnožju hribčka.«
UTRINKI
Skromnost je lastnost, ki jo ženske pri ljubimcih bolj hvalijo, kot ljubijo.
Sheridan
Spremeniti se ne more nihče, po- , boljšati vsak.
Revežu pomagaj, berača naženi!
Star pregovor
Pismo ne zardeva.
Cicero 1
Dopisujte v
Ž£L£ZAR
Upokojeni
TAJNIKAR Janez, -r.ojen 17. 2. 1918, stanujoč Štore 77. Od 21. 2. 1950 do 30. 9. 1950-je bil zaposlen v Podjetju za preskrbo žel. Ljubljana. V Železarni Store se je zaposlil 23. 11. 1950 kot pomožni delavec v jeklarni. Leta 1954 je bil premeščen na elektroplavž na' delovno mesto žerjavovodja. Kasneje je bil prerazporejen k o-pravljanju del in nalog'skupino-vodja aglomeracije, pred upokojitvijo pa. je opravljal dela delovodje.
Redno je bil upokojen 31. 7. 1980.
' KRAJNC Anton, rojen 6. 7. 1925, stanujoč Bodrež 15, -Gro-' belno. Od .4, 7, 1952 do 23. 10.. 1953 je bil zaposlen v Gradbe-. nem podjetju Beton. Celje: V Železarni še'je-zaposlil 23 10.. 1953 ■v livarni,- najprej ‘ kot čistilec cevi, nato preizkuševalec, nazadnje pa ,-je - opravljal dela pomočnika livarja I.
Invalidsko je bil upokojen 24. 71 1980,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža-. in očeta
IVANA MLAKARJA
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in vence in govorniku za izrečene besede pri odprtem grobu.
Žalujoči:
žena, sinova in hčerka z družino
MLAKAR Leopold, rojen 28. 10. 1920, stanujoč Šibenik 22, p. Šentjur, Se je'zaposlil v Železarni Štore, obrat livarna dne 7. 1. 1942 do 7. 9. 1944. Od 10. 5. 1945 do 1. 8. 1945 je bil zaposlen v Šmarju pri Jelšah, nato se je ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji dne 25. 11. 1945 v li-. varni kot varilec, bil je premeščen v jeklarno kot rezkalec, v e-nergetski obrat kot črpalničar in komunalni oddelek kot del. za lažja dela. Nazadnje pa je opravljal dela obratnega vratarja v službi zavarovanja.
Invalidsko je bil upokojen 21.
7.	1980.
Eden največjih svetovnih in največji': ruški romanopisec Lev Nikolajevič Tolstoj je bil rojen
9.	septembra 1828. Ob njegovih delih so videti vsa ostala prozna-prizadevanja in 'nedvomni dosežki ruske' literature le priprava. ; na naj večji vzpon neponovljivega ruskega realizma v: 19. 'Stoletju. In’ ta'- vzpon 'je doživel; če zožimo rij egov: vrh na eno samo j Tolstoj evo: delo, - naj Večji razmah v doslej največjem epskem ro-mariu, ki ga je "napisala človeška •roka, v- njegovem romanu Vojna in -mir. Tolstojeva velika dela so tudi Ana Karenina, Vstajenje, drama Moč teme in številne povesti. Reševal je mnoga etična vprašanja, svojega časa, predvsem pa je: bil genialni umetnik, ki je znal pričarati resničnost tako živo, kot noben. njegov sodobnik. Iskal .je resnico in se zanimal za vsa Vprašanja kulture in civilizacije, ki jih je osvetljeval z bujno močjo svojih doživetij. Zato so ga cesarske oblasti preganjale in izobčile iz cerkve. Čeprav je-bil sam plemič, ni bil zadovoljen z družbenim redom svojega časa, zato je-vse, njegovo književno delo ostra kritika nepravično urejene družbe.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik 'Frido, Tomažin Anica, Knez Peter* dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72-z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Dobrotnik človeštva-Louis Pasteur
Francoski kemik in ustanovitelj bakteriologije Louis Pasteur (1822-—28. IX. 1895) spada med naj večje dobrotnike človeštva. S svojim: vztrajnim bakteriološkim delom, ki ga-je nesebično posvetil človeštvu, je Pasteur razložil bistvo gnitja,, vrenja in kužnih o-bolenj. Dokazal je namreč, da glivice povzročajo vrenje in iznašel nov način konzerviranja hrane s tem, da uničimo z visoko temperaturo klice (pasterizacija). .,
Šel je dalje in iskal pro-tisredstva. Veličino njegovega dela za človeštvo predstavlja njegovo naravnost herojsko delo pri raziskovanju zdravilnega cepljenja proti pasji steklini. Dolga leta je požrtvovalno delal na poizkusih, dokler se ni njegov Serum izkazal kot zares zanesljivo sredstvo proti zastrupitvam zaradi ugrizov steklih psov. Nekateri	nazadnjaški
zdravniki so poizkušali o-virati njegovo delo_s tem, da so ga proglašali za laika, ki mu ni mnogo verjeti. Kljub vsemu je Pasteurjeva znanost prodrla. Ko je 28. septembra 1895 umrl v visoki strósti .73 let, ga je človeštvo že priznalo in mu je še. danes .hvaležno. Kako ne bi,, ko pa še danés beležimo številne. primere stekline in nam njegov izum še kako prav pride: .
Morda- še to: pasterizacija pomeni segrevanje or-- ganskih tekočin do, temperature, pri kateri poginejo mikroorganizmi,: .(55 do 70 Stopinj C), ohranjene pa o-stanejo vse. koristne lastnosti. teh tekočin (vitamini). Najpogostejša je pasterizacija mleka.'
Veliki ruski pisatelj Ivan Sergej eviČ Turgenjev se je rodil 1818. leta, umrl pa je 3. septembra 1883. Bil je prvi ruski pisatelj, ki je požel priznanje tudi na evropskem zahodu. Večino življenja je preživel zunaj meja svoje domovine, ker ga je carizem preganjal. Tako je nekaj časa živel v .Parizu. Toda prav v vseh svojih delih je opisoval življenje ruskih ljudi. Prvi veliki u-speh Ivana Turgenjeva šo bili znameniti Lovčevi zapiski. Tem so sledila daljša dela: Rudin, Plemiško gnezdo, Očetje in sinovi, Dim, No vina ter vrsta krajših in daljših novel’. Z vsemi svojimi deli je Ivan Turgenjev močno vplival na nadaljnji razvoj ruskega pripovedništva.
Ko je leta 1908 zasedala V Ptuju glavna skupščina Giril-Metodove družbe (ta je bila ustanovljena že leta 1885 kot obramba pred ponemčevanjem), so Nemci divjaško napadli udeležence, zbora. V odgovor na te izgrede so Ljubljančani priredili 19. septembra 1908 veliko demonstracijo. Policija je streljala na demonstrante ter ubila Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra.
— Očka čital sem, da so v Tržiču na Gorenjskem dali v muzej staro parno lokomotivo zato, da bodo lahko poznejše generacije videle kako je bilo nekoč. Ali pri vas tega ne morete storiti, saj so te »mašine« še iz Franca Jožefa časov?
Tudi zgradbe iz 1880. leta zgrajene Šamotarne se rušijo. O tem bomo nekoliko več objavili v septembrski številki glasila
ŽELEZARNA STORE Team za SP 1981—1985
Štore, 14. 8. 1980
PREDLOG
Samoupravni
Na osnovi ustave SRS, Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ, Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, ter SS o združitvi v DO Železarne Štore, sklepajo DS po predhodni uskladitvi sporazumov o temeljih plana tozdov, sprejetih na referendumih, ta dogovor.
I.	Splošne določbe
■ H člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana naše DO je temeljni planski akt, s katerim delavci v TOZD z drugimi delavci, ki so se z njimi združili v DO £Š, določajo na podlagi TP za SP 1981 —1985 skupne naloge razvoja ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovbrnosti za njihovo uresničevanje.
2.	člen
Ta samoupravnisporazum določa izvajalce posameznih nalog, pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja.
3.	člen
S samoupravnim ' sporazumom o temeljih plana določamo tudi način spremljanja njegovega izvajanja in organ, ki je za to odgovoren.
4.	člen
Obveznosti, pravice in odgovornosti prevzete s tem sporazumom, so sestavni del TO TOZD.
II.	Glavni cilji in politika proizvodnje, prodaje, nabave, financiranja in kadrovanja ŽS v naslednjem petletnem obdobju so:
5.	člen
Uspešno poslovanje, izraženo z rastjo družbenega proizvoda, ki bo hitrejše od povprečne rasti v našem gospodarstvu.
6.	člen
Povečanje sredstev, odmerjenih razširjeni reprodukciji.
7.	člen
—	povečanje deleža kvalitetnega in plemenitega-jekla
—	povečanje deleža kvalitetne in spec. litine
—	povečanje deleža nabavljenih surovin v državi
—	povečanje deleža' izvoza v celotni proizvodnji in izboljšanje izvozno uvoznega razmerja v korist izvoza
—- uspešno razvojno-razisko-valno delo, ki bo slonelo na tesnem sodelovanju med TOZD, MI, drugimi raziskovalnimi institucijami in DS za IR.
8.	člen
Sklenitev dolgoročnih SS (o sodelovanju s SOZD SŽ) o nabavi vseh osnovnih surovin in
sporazum o temeljih plana Železarne Štore za obdobje 1981 do 1985
energije za predvideno proizvodnjo, to posebej velja za dobavitelje, ki niso povezani v SOZD SŽ.
9.	člen
Od tega je načrtovana vrednost uvoza repromateriala v letih 1981—1985 naslednja:
16. člen
22.	člen
Okvirna bilanca pridobivanja in razporejanja dohodka v letih 1981—1985:
Znižanje fluktuacije in čimbolj ustrezna kvalifikacijska struktura zaposlenih v skladu z razvojem proizvodnih možnosti.
10.	člen
Izvajanje investicij v dogovorjenem obsegu in po prioritetnem redu ob upoštevanju finančnih možnosti.
11.	člen
Prodajo izdelkov v državi bomo usklajevali s prodajo celotnega programa prek trgovine in večjih kupcev na osnovi dolgoročnih dohodkovnih odnosov. Izvoz ter blagovno menjavo z državami SEV bomo usklajevali skupno z vsemi članicami SŽ prek SOZD SŽ.
III.	Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega pomena za DO ŽS
12.	člen
Na osnovi predvidene razvojne usmeritve načrtujemo v letih 1981—1985 naslednjo " količino in vrednost proizvodnje ter prodaje.
13.	člen
Tozdi bodo v skladu s SS o združitvi v DO ŽŠ prvenstveno zadovoljevali medsebojne potrebe po polproizvodih in storitvah. Tako bomo omogočili nemoteno obratovanje vseh tozdov v okviru DO.
14.	člen
DO ŽŠ bo dobavljala ali dobila od drugih članic SOZD SŽ v SP 1985—1985 naslednje, količine polproizvodov.
Tozdi bodo v skladu s SS o združitvi v SOZD SŽ združevale sredstva za:
-—financiranje dogovorjenih investicij
' ^ kreditiranje tekočega poslovanja	.	,
—	pospeševanje zunanje trgovinske dejavnosti
—	za financiranje poslovnih aktivnosti, ki jih skupaj opravljajo
' — zà financiranje dogovorjenih programov, ki imajo značaj skupne porabe delavcev
—	za zagotovitev materialne podlage za delo delavcev DS
—	za Uruge namene, dogovorjene z že opredeljenimi SS ifpgl financiranje investicijskih naložb bomo združevali sredstva v višini 10 % normalne akumulacije
—	naložbe za oskrbo z vložkom iz domačih virov.
17.	člen
V skladu s sprejetimi elementi in smernicami, ki izhajajo iz. realne možnosti zaposlovanja, bomo .v . temeljnih organizacijah in DS za izpolnitev proizvodnih obvez zaposlovali v letih 1981-— 1985 naslednje število kadrov.
18.	člen
Planirane investicije v letih i981—1985 so:
Financiranje potrebnih naložb v tozde Kontrole kakovosti, Vzdrževanja, Energetike in Transporta'se bo vršilo s sovlagatelji proizvodnih- tozdov, ■ posamično ali kot celota, po medsebojno-dogovorjeni ; prioriteti.' -
TABELA 2	t/letno
DOBAVITELJ Žel. KUPEC Jesenice	Ravne Žel. .	Žel. Štore	Veriga	Plamen	Žična	Skupaj
Z. Jesenice -Z. Ravhe Z. Štore 17.000	6.000	1.000 9.000	2.000	500	2.000	27.500
Skupaj		10.000				
Natančne količine medsebojnih dobav, navedenih v tabeli 2, bodo določene z letnimi načrti.
V prodaji bomo težili k takim odnosom, ki bodo upoštevali ko-iisti celotne SOZD ter k dolgoročni stabilizaciji poslovanja. Pri tem bomo uporabljali dogovorjene cene ali udeležbo v skupnem prihodku.
15.	člen
Za zagotovitev izpolnjevanja proizvodnih načrtov bo potrebno •nabaviti naslednje glavne surovine, polproizvode oz. energetske medije.
V ostalih tozdih in DS so predvidene zamenjave in nabava o-preme skladno z razvojem proizvodnih tozdov in finančnih možnosti DO.
19.	člen
Skupna proizvodnja v letih 1981—1985:
20.	člen
Blagovna proizvodnja v letih 1981—1985:
21.	člen
Celotni prihodek in njegova razporeditev:
23.	člen
Odnosi med DSSS in TOZD
Naloge DS so določene s SS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci v tozdih in DS v DO ŽŠ.
Področja teh, nalog so:
—	dolgoročno, srednjeročno, letno in mesečno planiranje, ligjl analiza poslovanja tozdov in DO kot celote,
—- organizacija poslovanja,
. —' delo na investicijah in razvoju '
—	finančno-računovodska dela - — komercialna dela
•'"'Sr kadrovska, pravna in splošna dela
—	LO, DS.
Sofinanciranje tozdov DSSS je namenjeno predvsem za OD in planirane materialne stroške ter najnujnejše naložbe, ki so direktno povezane s proizvodnjo (računalniška oprema itd.).
24.	člen
Razvoj samoupravljanja
Vsebinski razvoj samoupravljanja je' eden od temeljev u-spešnega poslovanja tozda in DO.
Zato bomo delavci tozdov in DSSS delovali v smislu izboljšanja organizacije in vsebine dela, zlasti še na področju dohodkovnih odnosov med tozdi in DSSS kot celoto.
Pri organiziranju delegatskega sistema je potrebno iskati takšne oblike,- ki bodo na enostaven in jasen način omogočale zagotovitev interesov delavčev v 'proce-. sih upravljanja v DO in izven nje:- Vso pozornost bomo dali povečanju materialne osnove in organizacijskim oblikam LODS ter krepitve obrambnih sposobnosti države in DO.
Za ta namen bomo odvajali 0,5% bruto dohodka (dohodek + -amortizacija) tj. toliko kot to zahteva družbeni dogovor SRS za te namene.
25.	člen
Končne določbe
Ko sprejemamo ta SS o TP DO ŽŠ, se zavedamo, da sta poslovanje in planiranje stalna procesa. Neprestano prihaja do sprememb, na .katere ne moremo vplivati in jih težko predvidimo vnaprej. Zato je potrebno računati z njimi, ker bodo vplivali na spremembe planov.
Manjše spremembe in s. tem povezane odločitve bo potrebno sprejemati stalno, večje spremembe pa bomo vključevali v
letne plane tozdov in DO ter tako ažurirali SP 1981—1985.
(Nadaljevanje s j! strani)
26.	člen
Podpisniki tega SS soglašajo, da delavski svet ŽS spremlja u-uresničevanje tega sporazuma vsaj enkrat letno.
Pri tem'predvsem:
—	kontrolira in analizira izvajanje vseh oblik sporazuma
—	spremlja medsebojne obvez-: nosti podpisnikov
—	daje soglasje za potrebne spremembe in dopolnitve
predlaga potrebne ukrepe,
sporazuma.
ki zagotavljajo izvajanje tega - 27. člen
SS sprejmejo DS tozdov neposredno po sprejemu TP in velja od 1. 1. 1981—31. 12. 1985.
Ta SS je osnova za pripravo drugih sporazumov 1 o temeljih plana (npr. SIS), skupnem poslovanju in usklajevanju planov in družbenih dogovorov o temeljih plana.
28.	člen
Vsak podpisnik lahko sproži postopek za spremembe in dopolnitve tega SS. Postopek je enak kot velja za njegov sprejem.
29.	člen
Morebitne spore; pri izvajanj ji sporazuma bodo podpisniki reševali sporazumno, eventualno arbitražo vrši DS DÓ ZŠ.
30.	člen
Podpisniki so sporazumni, da bodo najmanj tri mesece pred potekom veljavnosti tega SS sklenili novi sporazum za SP 1986—1990.
BELEŽKE:
TABELA 1 SRP: 1981—1985
SKUPNA PROIZVODNJA IN VREDNOST SKUPNE PROIZVODNJE
TOZD/	1981		1982		1983		1984		1985	
LETO	t	din	t	din	t	din	t	din	t	din
A	48.000	313.892	48.000	309.853	50.000	1,203.326	170.000	1,413.486	220.000	1,835.431
B	130.000	1,080.158	140.000	1,160.940	145.000	322.441	50.000	322.441	50.000	322.441
C	29.000	434.844	33.000	485.621	35.000	514.032	36.000	528.973	36.000	538.742
D	105.000	1,332.148	105.000	1,350.549	106.000	1,397.167'	117.000	1,541.270	162.000	2,135.745
E	9.500	269.945	12.000	327.158	14.000	376.310	15.000	403.248	15.000	416.662
P	19.100	345.217	19.300	354.259	19.500	362.152	19.700	369.418	19.500	378.556
G	8.500	302.332	11.500	425.648 '	11.800	440.356	12.000	452.314	j.3.000	462.761
(kom.	) 7.000	.961.246	8.000	1,185,217	9.500	1,440.494	11.000	1,703.507	12.000	1,886.760
DO ton	349.100	4,078:536	'368.800	4,414.028	381.300	4,615.784	419.700	5,031.150	515.500	6,090.338
kom.	.7.000	961.246	8.000	1,185.217	9.500.	1,440.494	11.000	1,703.507	-' 12.000	1,886.760
DO —										
skupaj.		5,039.782		5,599.245 .		6,056.278		6,734.657		7,977.098
TABELA 2
SRP: 1981—1985 .	MEDSEBOJNE DOBAVE
t/letno
KUPEC" Želez. DOBAVITELJ i Jesenice '		Želez. Ravne -	Želez.-. . Storé	Veriga	Plamen	Žična		Skupaj
2. Store 17.000		6.000	U--—.. •							
Z. Jesenice			1.000					
Z. Ravne			9.000.	2.000.	500	2.000		27.500
Skupaj			10.000					
TABELA-3								
SRP: 1981—1985							18.	8. 1980
	PLAN	GLAVNIH SUROVIN IN ENERGETSKIH			MEDIJEV			
							(v tonah)	
Surovina/Leto	1981		1982	1983	1984			1985
železova ruda	69.034		69.070	71.961	71.977			72.177
koks	3Í.307		32.160	33.404	33.475			33.740
staro železo	112.244		122.259	126.507	146.835			187.819
legure:	4.059 i		4.473	4.617	5.255			6.552
mazut	500		500	500	500			500
naravni, plin (10? Nm3j	16.000		17.000	17.500 ‘	19.500			23.000
el. energija (MWh)	254.966		264.593	278.166	290.061			331.848
TABELA 4 -							15.	8. 1980
SRP: 1981—1985 i								
	PLAN UVOZA		■V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981—1985					
							(v 000 din)	
TOZD/LETO	1981		1982.	1983,	1984.			1985
A — elektroplavž.	99.465		99.466	103.610	103.610			103.610
B. -4E. jeklarna . -	280.762.		302.357'	313.157	367.149			475.134
D — valjarna II	97.700		39.226	21.949	—			—
F — livarna .L	43.477.		45.874	45.933	46.166			45.933
G — livarna. II	2,4.495.,		31.840	33.948	34.390			37.254
H — mehanska obdel.	3.842-		4.052	4.312	4.910			5.874
L —-1 vzdrževanj e..	20493		31.097	33.093	37.686			45.082
M — energetika ,	1.075		1.133	1.206	1.374			1.643
DO	580.309		555.045	557.208'	595.285-			714.530
TABELA 5								
SRP: 1981—1985							15.	8. 1980
		ŠTEVILO ZAPOSLENIH		V DO ŽS				
TOZD/LETO	1981		1982,	1983	1984			1985
A — elektroplavž,	112		112	113	113			113
B — jeklarna	180		184	188	190			200
C —jj valjarna I	205,		205	205 „	205 ;			205
D —1 valjarna II	250		250 1	266	320			330
E' —;‘jeklovlek t	136		157	' 160 .	160			161
F —' livarna I	218		220	220	220			220
G — livarna II	310		299	294	290			287
H — mehanska obdelava 221			221	230	239			241
J —'tovarna traktorjev 235			250	270	290			. 300
L —* vzdrževanje	452		460 •	470	479			488
M — energetika	114		116	119	121			123
N—transport- •	156		160	163	166			170
R —- kontrola kakovosti 143			146 •	149	152.			155
S — GKSU	130		133 i	136	139			144
T — DPG "	80		83	84	86			88
DS ..	564		575	586	597 !			609
TABELA 6
PLAN NOVIH INVESTICIJ ZA OBDOBJE 1981—1985 (po tehnični strukturi)
7. 7.'1980
investič. ' TOZD A TOZD B TOZD C TOZD D TOZD E TOZD F TOZD G TOZD H TOZD J TOZD L TOZD M TOZD N TOZD H TOZD S TOZD T DSSS DO
Gradb.. D.	I	75.000	—	123.400	123.800	7.500	39.640	3.500	56.7Q3	15.800	. 10.000 '		 •;	7.000	6.200 "	, 29.400	497,943
Dom. oprem.	34.350	130.000	26.028	109.140:	: 64.200	19.500'	92.765	24.500	12.000	13.597	21.489	22.900	5.959	8.590	16.156	601.174
Uvoz. opr.		125.000	8.000	262.000	39.100	—	17.120	. •. Spl ;	—	•	’kžf;		■ —.	iSËPSpji	—	451.220
Carina	—	37.500	2.640	86.460	12.900	—	4.969	■ «			—	—	, -—t		—	144.469'
Ostalo Know how Skupaj	Bg|	21.813	1.509	7.740	13.087	3.000	2.400		jliSiw	4.000	— -	—V	400-	-	1.200-	'55.140
osn. sred. ■ Energet.	34.350	389.313	38.168	588.740	253.087	, -3Q.OOO-	156.894	28.000	68.703	33.397	31.489	22.900	13.359/ -	14.790*	46.756	1,749.945
prispevek $ Obratna	1.650	18.687	1.832	28.260	11.904	1.440	9.380	1.344	3.297	1.603	1.511	1.100	1 641	710	' 2.244	85.603
sredstva Skupna	| g	70.000	g r_"	iio.opo	30.000	. ■	29.000	m	| [—	5.000	■ ~	—	, - s—.	r “'		244.000
vrednost Interkal.	36.000	478.000	40.000	727.000	294.991	31.440	195.274	29.344 “	72.000	40.000	33.000	24.000	14.000^1	1f 15.500	49.000	2y079.549
obresiti Stroški	— •	7.120		9;600	4.500	■■ "T';	3.200	V"	610	—j		200	200	1 400	t	: 25.830
za kredite		5.900	—	2.800,	2.990		1.750		v-;:/ —	. — ' ‘		175	175	350	'• ,, sb	14.140,
SKUPAJ	36.000	491,020	40.000	739;400 '	302.481	31.440 1	200.224	29.244	72.610	40.000	,33.000	24,375	14.375	16.250- ,	49.000	2,119.519
TABELA 7 SRP: 1981—1985		SKUPNA PROIZVODNJA DO ŽS			
TOZD/LETO	1981	1982	1983	1984	1985
A	48.000	48.000	50.000	50.000	50.000
B	130.000	140.000	145.000	170.000	220.000
C	130.000	33.000	35.000	36.000	36.000
D	105.000-	105.000	106.000	117.000	162.000
■ E	9.500	12.000	14.000	15.000	15.000
P	19.100	19.300	19.500	19.700	19.500
G	8.500	11.500	11.800	12.000	13.000
DO	349.100	. 368.800	381.300	419.700	515.500
TT (kom.)	7.000	8.000	9.500	11.000	12.000
Store, 14. 8. 1980					
TABELA 8					
SRP: 1981—1985		SKUPNA BLAGOVNA	PROIZVODNJA		
					18. 8. 1980
					(v 000 din)
TOZD/LETO	1981	1982	1983	1984	1985
A — elektroplavž	217.006	210.262	220.413	215.518	220.646
C — valjarna I	363.409	407.003	426.244	438.115	447.884
D — valjarna II	1,268.395	1,255.356	1,258.737	1,400.869	- 1,995.567
E — jeklovlek	269.945	327.158	376.310	403,248	416.662
F — livarna I	343.736	352.830	360.775	368.091	377.431
G — livarna II	302.332	425.648	440.336	452.314	462.761
J — tovarna trakt.	961.246	1,185.217	1,440.494	1,703.507	1,886.760
Skupaj	3,726.069	4,163.474	4,523.329	4,981.662	5,807.711
TABELA 9 DS ZA EO
ANALITSKO-PLANSKI
ODDELEK	OBLIKOVANJE CELOTNEGA PRIHODKA IN DELITEV DOHODKA DO
SRP: 1981—1985
OPIS
1981	1982	1983 .	1984
1.	EKSTERNA REALIZACIJA PROIZV. STORITEV
2.	PRODAJA MED TOZD PROIZVODOV
3.	PRODAJA MED TOZD STORITEV
4.	OSTALI PRIHODKI
5.	CELOTNI PRIHODEK
6.	MATERIALNI STROŠKI 7 AMORTIZACIJA
8.	SKUPNI DOHODEK — IZGUBA IZ SUBSTANCE (—)
9.	OBVEZNOSTI IZ SKUPNEGA DOHODKA
10.	DOHODEK — IZGUBA IZ SUBSTANCE (—)
11.	OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
11.1.	DELOVNE SKUPNOSTI
11.2.	VKALKULIRANE ZAKONSKE OBVEZNOSTI
11.3.	NEVKALKULIRANE ZAK. OBVEZ. — PRISPEVKI IN DAVKI
11.4.	POSPEŠENA AMORTIZACIJA
11.5.	OBRESTI
11.6.	POGODBENE OBVEZNOSTI
11.7.	OSTALE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
12.	CISTI DOHODEK — IZGUBA IZ DOHODKA (—)
12.1.	OSEBNI DOHODKI
12.2.	NADOMESTILA ZA INOVACIJE
12.3.	PRISPEVEK ZA STANOV. IZGRADNJO
13.	OSTANEK ČISTEGA DOHODKA — IZG. IZ CIST. DOHODKA (—)
13.1.	SKLAD SKUPNE PORABE
13.2.	REZERVNI SKLAD
13.3.	POSLOVNI SKLAD
13.3.1.	PROSTI DEL ZA TOZD
13.3.2.	ZA POSOJILO NERAZVITIM
13.3.3.	ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN OBVEZNA POSOJILA
3,766.048	4,205.076
1,313.713	1,435.771
833.170	877.352
5,912.931	6,518.199
4,622.098	5,076.798
170.373	-193.854
1,120.460	1,247.547
1,120.460	1,247.547
353.581	393.954
150.622	153.829
46.359	46.595
69.240	85.933
56.032	74.661
19.005	20.051
12.323	12.885
766.879	853,593
529.293	532.453
474	478
36.922	37.164
200.190	283.498
47.729	51.272
21.989	26.312
130.472	205.914
86.466	149.817
10.809	14.356
33.197	41.741
4,566.131	5,026.365
1.532.949	1,752.995
912.702	973.598
7.011.782	7,752.958
5,454.749	6,067.800
254.560	287.768
1,302.473	1,397.390
1,302.473	1,397.390
441.733	479.514
157.673	161.520
47.244	48.143
84.850	94.556
117.288	138.708
21.219	22.463
13.459	14.124
860.740	917.876
544.016	560.665
490	511
38.022	39.197
278.212'	317.503
52.634	54.508
28.449	31.943
197.129	231.052
138.688	165.263
17.296	19.858
41.145	45.931
14.	SKUP A J IZGUB A IN NEPOKRITE OBVEZ. IN SKLADI (izguba iz substance, iz dohodka in čistega dohodka ter nepokrite obveznosti in skladi)
1985-
5,854.387
2,179.120
1,068.566
9,102.073
7,089.013
292.328
1.720.732
1.720.732 526.189 164.996
48.684
149.214
123.133 . 25.057 15.105 1,194.543 570.635.
517
39.855
583.538
55.599
39.979
487,958
386.742
24.093
77.123
TABELA 10 SRP: 1981—1985 OKVIRNA BILANCA PRIDOBIVANJA IN		RAZPOREJANJA	DOHODKA ZA	is: OBDOBJE 1981	8. 1980 —1985
	1980 v 000 din	Delež v dohodku * v°/o	1985 v 000 din	Delež v dohodku v°/o	Indeks 1985/80
DRUŽBENI PROIZVOD	1,176.390 '		2,013.060		171,12
DOHODEK	1,018.379	. 100,00	1,720.732	100,00	168,97
PRISPEVKI + DAVKI	107.611	10,57	197.898	11,50 v	183,90
DELOVNE SKUPNOSTI	146.143	14,35	164.996	9,59	112,90
POSPEŠENA AMORTIZACIJA 20.000		1,96			'-v-—i
OBRESTI	54.632	5,36	123.133	7,16	225,39
POGODBENE 17 OSTALE					
OBVEZNOSTI IZ DOHODKA	27.756	2,73	40.162	2,33	144,70
CISTI DOHODEK	662.237	65,03	1,194.543	69,42	180,38
BRUTO OD + INOVACIJE	524.936	51,55	571.152	33,19	108,80
PRISPEVEK ZA STAN. IZGR,	. 36.191	3,55	39.855	2,32	110,12
SKLAD SKUPNE PORABE	49.772	4,89	55.599	3,23	111,71
REZERVNI SKLAD	22.784	2,24	39.979	2,32	175,47
POSLOVNI SKLAD	28.554	2,80	487.958	28,36	17,09
BELEŽKE: