Poštnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, Četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Oin. —-50.
TRGOVSKI
.•sj;
< V
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IM r:.**
ic&»
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gradišče Štev. 17/1. — Dopis) se ne vračajo — Štev. pri fekovnem	' .jaiii 11.953, — Štev tetcfona 552.
NaroCnln« za ozemlje SHS: letno D 60 ~, *a pol leta D 30 —, 2a četrt leta D 15*—, raeseJno D 5'-, *a luore .a«vo D 90*— — Ptofa In loži «e v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 28. marca 1922.
ŠTEV. 37.
Li«t stane od 1. marca 1922:
celoletno Bin. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din, 18.75, t j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Poziv na protestni shod!
Na posvetovanju dne 26. t. m. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani so sklonili udeleženci in zastopniki podpisanih korporacij, da prirede v ponedeljek dne aprila ob poln 11. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma
protestno zborovanje
Trgovci, obrtniki in industrijalci, protestirajmo proti neznosnim davčnim bremenom, ki se jih nalaga pridobitnim stanovom in proti raznim ši-kanam, s katerimi se krivično postopa proti nam, še posebej pa proti:
prometnemu davku, vojnemu davku za 1. 1920 in zakonu o pobijanju draginje.
Na predposvetovanju dne 26. t. m. j« bilo tudi sklenjeno in sicer obvezno |a vse trgovske gremije Ln zadruge v oloveniji, da morajo biti dne. 3. aprila t. 1. vse trgovine v Sloveniji brez izjeme cel dan zaprte, da se bo vsakemu posameznemu trgovcu mogoče udeležili javnega protestnega shoda v Ljubljani.
Smatramo, da je moralna trgovska dolžnost vsakega pripadnika naših stanov, da se v eminentnem interesni naših eksistenčnih vprašanj pokaže solidarnega in se brezpogojno prilagodi sklepom podpisanih organi-, zacij.
Na protestnem zborovanju dne 3. aprila t. 1. v Ljubljani hočemo glasno zaklicati vsej javnosti in onim prizadetim faktorjem, ki s svojimi nepremišljenimi odredbami in zakoni davijo naše gospodarstvo in tirajo naše pridobitne stanove v položaj, ki postaja za nas od dne do dne ne-znosnejši, da nočemo samo mi nositi krivično nam naloženih davčnih bremen, temveč, da zahtevamo pravično razdelitev davkov na vse stanove.
/•akon o pobijanju draginje je
«amo pesek v oči konzumentskim
nj p\ pravo sredstvo, ki bi
re Skra	draginjske razme-
re Skrajno sramotno pa je da se s
stražniki m orožniki preSnia naše legitimne trgovce ter jim® neprSJil mm postopanjem krati ugled in no-steno ime pred javnostjo in jih celo tira pred sodisoe, kjer se jim narekujejo za brezzmiselne bagatele naravnost drakonske kazni. Vsemu temu moramo napraviti konec.
Poživljamo Vas torej v interesu skupnosti, da dne 3. aprila 1.1. za cel dan zaprete svoj obrat in se zanesljivo udeležite na ta dan sklicanega protestnega zborovanja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 27. marca 1922.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Zveza trg. gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Zveza industrijcev na slov. ozemlju « .	^	v	Ljubljani.
rOKrajmska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Kronika.
Preteklo nedeljo se je vršilo v Novem sadu zborovanje delegatov trgovskih organizacij iz cele kraljevine. Glavni predmet posvetovanja je bil reforma prometnega davka. Ogromna večina navzočih delegatov je bila za to, da se ta davek plačuje v znamkah, ki se lepijo na račune, kakor na primer obstoja v Italiji. — Med debato pa se je izkazalo in ugotovilo dejstvo, da v Vojvodini, Srbiji, Sremu itd. sploh še nikdo ni začel voditi knjig in nikdo niti ne misli na to, da bi moral voditi knjige. Pristojne davčne oblasti tudi še niso doso-daj nikogar pozvale na odgovornost, dasi je plačilni rok za zadnje četrtletje 1921 že pred dvemi meseci zapadel. Medtem ko pri nas davčni uradi tekmujejo med seboj, kako bi povišali davčna bremena in bi v svoji zaslepljeni strasti najraje kon-fiscirali ves krožeč denar za državne blagajne, vidimo, da se v ostalih pokrajinah, kjer veljajo popolnoma iste zakonite določbe in popolnoma isti plačilni roki, postopa čisto drugače. V čem je utemeljena ta razlika? Ni razloga in popolnoma nepojmljivo nam je, da bi se v naši državi in pri modernem demokratizmu mogel vzdrževati sistem dvojne mere. Mar Srbijanci ne bodo plačevali tega davka? Zahtevamo od finančnega ministra, da poskrbi za red, v vseh pokrajinah enako.
Finančni odbor se bavi sedaj z vprašanjem redukcije uradništva. — Po uradni statistiki imamo v naši državi 39.955 takozvanih služiteljev, 29.712 praktikantov in zvaničkov in 11.694 stražarjev; torej skupno ne-uradniških nameščencev 81.361. Največ nameščencev pripade na prosvetno ministrstvo, to je namreč učiteljstvo cele kraljevine in sicer znaša 26.969; njemu sledi ministrstvo saobračaja z 23.862 uradniki in železničarji, potem finance s 17.974 nameščenci in pošte s 16.715 uradniki. Ne moremo se spuščati v podrobno razmotrivanje statistike, iz katere je razvidno nesorazmerje med neuraa-niškimi nastavljenci in uradniki. — Tako na primer je v statusu železni-, škega ministrstva 21.127 neukaznih in 2735 ukaznih nameščencev. Ravno pri železnicah opazujemo s strahom beg kvalificiranih inženirjev in ko-mercijalistov iz državne službe iz enostavnega vzroka, ker dobivajo danes za svoje strokovno delo iste plače kot zadnji vratar ali stražar na progi, ki pa ima še poleg plače svojo njivo in živino. Ta boljševizem, ki ga je vpeljal g. Tone Kristan v mezdni sistem državnih uslužbencev je postal pogubonosen za naš cel državni aparat. Nevzdržno je, da se danes vodilna mesta, duševno delo in materijelna odgovornost honorira enako ali Celo slabeje kot pa manipulativno delo. Posledice tega se že Pokazujejo povsod.
Istočasno, ko se na eni strani dela povišanje doklad državnim uslužbencem odvisno od redukcije urad-mstva, pa je bil sprejet zakon o splošni upravi, ki predvideva usta-novitev cele vrste avtonomnih obla-sti s svojimi skupščinami, in samoumevno tudi s potrebnim strokovno naobražemm uredništvom, ker bi brez njega ne bile kos stavljenim
nalogam. Ta aparat, ki je do skrajnosti kompliciran in okoren bo stal ogromen denar. Danes niti približne predstave nimamo, pač pa si lahko domislimo, ako primerjamo kaj stane danes uradništvo enega mestnega magistrata.
Nove avtonomne institucije nimajo še nobenih financ. Ker ima država za kritje svojih potreb itak premalo dohodkov, je sigurno, da jim ne bo mogla od svojih dohodkov ničesar odstopiti. Posledica tega bo, da bo treba vsemogočih novih doklad in taks, poleg že obstoječih državnih bremen. Že z več strani in to od popolnoma objektivnih strokovnjakov-pravnikov se je opozarjalo, da bodo stroški za izvršitev tega, kar je v ustavi predvideno, navalili taka bremena na davkoplačevalce, da bodo povzročila trajno pasivnost financ. To ni in ne more biti interes celokupnosti, da bi uprava porabila ves zaslužek naroda in onemogočila vsak napredek in podjetnost. Pribijamo, da je velikopoteznosti treba ne samo pri načrtih in izdatkih, marveč tudi v sistemu kalkuliranja in šted-nja. — Nesmiselno pa je obljubljati na papirju nekaj, česar potem ne moremo izpeljati.
Kaj je borza ? ’
Vprašanje, kaj je borza, katere bistvene znake mora imeti borza, ni samo za teorijo, ampak tudi za prakso, osobito za zakonodajo velike važnosti. V praktičnem življenju nahajamo n. pr. v Nemčiji celo vrsto s borz«, ki pa niso borze, in nasprotno, se vršijo redni shodi trgovcev, ki imajo vse znake prave borze, a tega nikakor nočejo priznati.
V čem obstoji pravzaprav beseda »borza« (fr. bourse), ki prihaja najbrž iz Belgije. V mestu Brtigge so se namreč zbirali trgovci v hiši svojega tovariša, kojemu je bilo ime Van der Bourse, ki je imel v svojem grbu tri mošnje. S časom je prešlo ime ■ Bourse; na shajališče kot tako, in ker so bila enaka shajališča trgovcev tudi po drugih mestih, kjer so bila radi velikega trgovskega prometa in velikega števila trgovcev ugodna tla, se je preneslo to ime na vsako tako shajališče.
V praksi pomeni beseda borza v prvi vrsti zgradbo kot tako. Tako se na primer govori v tem in tem mestu so zgradili novo borzo, ali borzo je uničil požar itd.
Tudi se pod imenom borza razume gotov čas, vsaj se vedno čita in sliši, da se vrši borza od 11. do 12. ure. Dalje je razumeti pod tem imenom sejo, shod sam in končno je s tem označeno tržišče posefcne vrste. Ta poslednji pojm imamo tudi navadno pred očmi, ako govorimo o borzi. Žal pa ni mogla niti gospodarska veda povoljno ugotoviti glavne znake tega posebnega tržišča in sko-ro vsak ekonomist ima za besedo borza, svojo lastno, posebno definicijo.	'
Večina strokovnjakov soglaša v tem, da je borza kraj, kjer se redno shajajo trgovci, posredovalci in druge osebe dotičnega tržnega mesta, da se razgovarjajo o trgovinskih opravilih in sklepajo med seboj Vsakovrstne pogodbe o neprisotnih, nadomestnih dobrinah. V glavnem je tedaj tukaj
mesto in čas stabilna osnovna podlaga. Kjer se taki shodi ne vršijo redno na določenem mestu in ob določenem času, ne obstoja borza t pravem pomenu besede. Toda s to definicijo se, kakor je rečeno, nikakor ne strinjajo vsi strokovnjaki. Nekateri vidijo bistven znak borze v tem, da se na njej na podlagi plačilnih cen določajo povprečne dnevne cene. Take povprečne cene se pa na vseh borzah niti re ugotavljajo. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je karakterističen znak vseh borz prisotnost špekulantov, kakor pa bodemo slišali v enem prihodnjih člankov, ni niti to kakšna posebnost borze.
Če pogledamo borzne štatute, bodemo videli, da stoji večina na stališču, da leži bistveni značaj borze v njeni funkciji, ki obstoja v tem, da borza olajša trgovino z blagom in efektnimi papirji. To je brezdvomno pravilno, toda tudi ta moment ni nikakor karakterističen za borzo, kajti železnice in mnoge druge ustanove imajo isti namen, ne da bi s tem za-dobile značaj borze.
Ekonomist Conrad imenuje v svojih osnovnih naukih o politični ekonomiji borzo oni kraj večjega tržnega mesta, kjer se ob gotovem času* zbirajo trgovci in posredovalci gotovih panog, da bi po sporazumnem ustanovljenem borznem redu sklepali trgovske posle in da bi po izplačanih cenah določili povprečne dnevne cene.
Kakor vidimo, se d& izraz borza, ki ga ponavljamo ali vsaj slišimo posebno v današnjem času tako pogosto, razlagati na najrazličnejše načine. Več znamenitih ekonomistov ima za ta izraz svojo definicijo, in definicija enega se bistveno razločuje od defihicije drugega.
Ako posnamemo v kratkem znake, ki smo jih navedli v gornjih vrsticah kot karakteristične za pojmovanje besede borza, tedaj vidimo, da vsebuje po splošnem mnenju sledeče bistvenosti:
1. Blago, o katerem se trguje na borzi mora biti nadomestno.
2. Vsaka borza mora biti organizirana na podlagi borznega štatuta, borznega reda itd.
3. Borza določa in notira tečaje blaga, ki se na njej trguje.
XXI. redni občni zbor Sl. trg. društva Merkur v Ljubljani.
(Konce).
Poročilu g. tajnika Goloba, ki je bilo sprejeto z navdušenjem, je sledilo poročilo blagajnika. Društvo je imelo med letom vkupnih dohodkov K 254.724.14; izdatkov K 182.366.63 in je imelo 31. decembra 1. 1921 društvenega premoženja K 231.624.42.
Ko je bilo poročilo brez ugovora sprejeto, je g. predsednik Lilleg prečita! pismo radi bolezni odsotnega revizorja g. Josipa Urbaniča, v katerem g. Urbanič poroča, da je našel vse račune v najlepšem redu in da predlaga absolutorij. Predlog je bil sprejet.
K peti točki dnevnega reda: volitev odbora, je poročal g. predsednik, da je na zadnji odborovi seji gospod Fr. Golob, ki je bil skozi dolgih 20
let društveni tajnik, odložil svojo funkcijo. S težkim srcem so gg. zborovalci vzeli na znanje odstop neumornega in vestnega tajnika, ki je z vsemi svojimi močmi deloval dve desetletji v blagor društva. ,Na mesto g. Fr. Goloba je bil imenovan novi tajnik g. Valentin Andrej1 Urbančič; bivšemu tajniku pa je zbor za zasluge izrekel najprisrčnejšo zahvalo.
Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Al. Lilleg; za prvega podpredsednika g. dr. Fr. Windischer, za drugega podpredsednika g. Jos. Secula; za predsednika društvenega razsodišča pa g. dr. Danilo Majaron; v odbor pa sledeči gg.: I/ vrste samostojnih trgovcev: Pavel Fabiani, Ivan Jelačin, Ivan Jelačin ml., Ivan Kostevc, Fran Kovač, Ignacij'Novak, Fran Zebal. — Iz vrste sotrudnikov: Anderle Valentin, Rudolf Južna, Avgust Jurjevec, Josip Krek, Hanuš Krofta, Evgen Lovšin, Rihard Tory, Anton Umberger, Valentin Andrej Urbančič, Anton Verbič. — Iz vrste podpornih članov: Fran Golob, dr. Rudolf Marn, dr. Viktor Murnik. — Revizorja: Josip Malenšek, Josip Urbanič.
Po volitvah je predlagal g. Medved, da se izvoli g. Fr. Goloba z ozirom na zasluge, katere si je s svojim dolgoletnim neumornim delom kot tajnik ^iztekel za .»Slov. trg. društvo Merkur«, za častnega člana. Po enoglasno sprejetem predlogu, se je g. Golob prisrčno zahvalil za volitev in obljubil, da bo vse svoje moči še nadalje posvetil razcvitu društva.
\a to je poročal g. Fr. Zebal glede uprave fonda za »Trgovski dom;:. V svojem poročilu je povdarjal, da društva ne obstojajo le iz članov, marveč, da rabijo za uspešen razvoj tudi lastno ognjišče, okoli katerega se zbirajo; namreč lastne prostore, katerih pa trgovci do danes nimajo. Trgovci in trgovski sotrudniki so si do danes tuji in se bodo zbližali šele tedaj, ko bodo pri eni mizi razpravljali o svojih težnjah in se boljše spoznali. Da se ustanovi tako središče, se je sestavil po inicijativi društva Merkur« odbor, ki ima nalogo, da zgradi Trgovski dom ;. Odbor sestavljajo: g. Ivan Jelačin, kot predsednik, g. Fr. Stupica, kot podpredsednik, g. F. Golob, kot tajn., g. Fr. Zebal, kot blagajnik in 12 odbornikov. Odbor je do sedaj nabral v svr-ho zgraditve »Trgovskega doma« K 204.283.42; iMerkur« pa je nabral K 149.833.38. G. Zebal je predlagal, da se ta zadnji znesek izroči odboru za »Trgovski dom«, ki ima po tem premoženja K 354.117.80.
Pri točki raznoterosti, se je razvila živahna debata. G. Novak je predlagal, da napravi društvo »Merkur« potrebne korake, da se ukine naredba o pobijanju draginje in da se odpravijo nepotrebna fin. potrdila, ter register pri prodaji žganja, kar pomeni za trgovca veliko izgubo časa.
Dalje se predlaga uvedba strožje kontrole, da ne bodo trgovine po predmestjih odprte do 7. ali celo do 8. ure zvečer.
G. Fr. Zebal prosi odbor, da stori vse potrebno proti davku na vojne dobičke za 1. 1920, ki je kreiran proti zakonu, kateri izrecno nastavlja lota 1919 kot zadnje vojno leto ter predlaga resolucije, ki n&j se odpošljejo na mer<xtajna mest«.
Resolucije se glase:
Združene gospodarske organizacije so odposlale dne 25. 11. t. L na pristojna mesta v’ svoji obširno utemeljeni spomenici protest zoper takratna poročila, da se hoče /m leto 1920 uveljaviti davek na vojne dobičke.
Ker »e je ta davek, kljub protestom, potom sprejetja dvanajstin uveljavil, protestiramo zoper nezakonito obdavčenje.
Predvsem je krivično naknadno obdavčenje dohodkov iz leta 1920 in to po preteku dveh let.
Zakon o davku na vojne dobičke je jasno določil, da z letom 1919 končajo vojna leta. Ako se sedaj hoče to določbo spremeniti, je treba spremeniti cel zakon.
Ker zakon obstoji, da se vojni davek neha z letom 1919. smatramo
kot dolžnost davkoplačevalcev, da opozorilno merodajne kroge, naj ne zahtevajo protizakonitih davčnih plačil, ker s tem zgine cela davčna morala.
Kje naj dobimo v letu 1922 denar, da bodemo sedaj po dveh letih za nazaj nepredviden davek plačevali?
ivdo naj snuje gospodarska podjetja, ako se nam bodo davki za dve leti nazaj predpisovali?
Davek na vojne dobičke za leto 1920 je svoje vrste moderna premoženjska oddaja.
Na drugi strani nam je znano, da niso v celi državi enaki davki in se tudi ne predpisujejo v taki visim kakor ravno v Sloveniji. —
Dalje nam je tudi znano, da se po drugih bogatejših pokrajinah niti uiii mali predpisani davki redno ne plačujejo.
Zato zahtevamo takojšnjo ukinje-nje davka na vojne dobičke za leto 1920, ker bi se davkoplačevalce le po krivici izmozgavalo in uničevalo, sploh je pa vprašanje, ako bi se kdo odzval davčnem plačilu?.
Prečitane resolucije so bile sprejete.
K tem resolucijam se pridruži še resolucija g. Fr. Goloba, ki se glasi:
Vlada se naproša, da brez odloga predloži Narodnemu predstavništvu zakonske načrte o ustanovitvi oziroma popolnitvi Gospodarskega sve-;a, ki ga je svoječasno poklical v življenje gospod Ninčic, a ta svet nima posebnega vpliva in se o njega delovanju skoraj ničesar ne sliši.
Vlada se naproša, da predloži Narodnemu predstavništvu načrt zakona o železniškem svetu.
Vlada se naproša, da predloži Narodnemu predstavništvu načrt zagona o delavskem svetu. Vse te korporacije naj imajo v gospodarskih vprašanjih uplivno besedo in mora njih mnenje Narodno predstavništvo rešpektirati. Narodno predstavništvo se naproša, da posveča gospodarskim vprašanjem več, pozornosti kot do sedaj in na ta način dovede državo do blagostanja, ki bi pri nas, z ozirom na naravno bogastvo naše države že lahko bilo.
Končno prosi g. Fr. Zebai tde navzoče, da se polnoštevilno udeleže letošnjega trgovskega shoda v Celju, ter predlaga, da se ustanove »Merkurjevi večeri« v prostorih stare kazine, ki bi imeli nalogo zbližanja trgovcev in trgovcev s sotrudniki. To idejo so vsi navzoči pozdravljali z veseljem in izrazili upanje, da se ideja kolikor mogoče kmalu uresniči. Razpravljalo se je tudi o osnovanju tnvrtao, kjer bi reflektaiiti dobivali ceneno hrano in oživljali medsebojne stike, ki se do sedaj tako pogrešajo.
. Ko je še g. Verbič proeil, da se društvo »Merkur« zavzame za reguliranje plač trgovskih uslužbencev, je g. Urbančič, tajnik pomočniškega zbora poročal, da zbira pomočniški zbor tozadevne podatke in da pride akcija za reguliranje sotrudniških plač y kratkem v tek. Gosp. predsednik je obljubil pomočniškemu zboru s strani »Merkurja« vsestransko podporo ter je zaključil občni zbor.
Gospodarski pregled
Čehosžovaške.
(Iz poročila trg. agenc. SHS v Pragi )
Zunanja trgovina.
V prvih 6 mesecih 1919 je dosegel izvoz skupno svoto 1,432.978.073 Kč, a uvoz 2, 010.260.727 Kč. Vzrok velikega uvoza je bil uvoz hrane, potrebne za prehrano ljudstva ter mirne evolucije političnih in ekonomskih razmer v republiki. Samo v drugi polovici 1919 se je uvozilo za ^,886,338.542 Kč., tako, da je bit izvoz za 658.819.293 Kč. manjši nego uvoz. Ako se od te svote odšteje svo-:a, potrošena za nakup hrane, tedai se pokaže, da je uvoz za 412.064.123 Kč. manji nego izvoz.
Med tem ko se je v prvi polovici 1919 v glavnem izvažalo iz češkoslovaške v države, ki so nastale na teritorij*.! bivše Avstrije, vštevši
v te tudi sedanjo Poljsko in kraljestvo SHS (90 To celokupnega izvoza) se opaža v drugi polovici, da se je začelo izvažati v zavezniške in centralne države, v katere se je v tem času izvozilo 43 % celokupnega izvoza (v prvem polletju samo 10 %).
Od celokupnega uvoza v prvih 6 mesecih 1919, pripade 59 odstotkov na centralne države, med tem ko je padel v drugi polovici ta odstotek na 28. Vzrok temu je razvoj čeških trgovinskih stikov, potom katerih se je našlo nove centre odjemalcev. V prvem polletju je bila češka trgovina omejena na 29 dežel, a v drugem polletju se je razširila na 52.
Po neki statistiki čehoslovaškega poslaništva v Washingtonu je uvozila Češka iz Zedinjenih držav samo tekom avgusta 1920 za 147.618 dolarjev, a izvozila v Zedinjene države za 829.816 dolarjev blaga. Trgovinska bilanca med Čehoslovaško in Zedinjenimi državami pokazuje za prvih 8 mesecev 1920 aktivum v znesku 151.961 dolarjev v korist čehoslova-ške. Kar se tiče predmetov, ki so se izvažali v Zedinjene države, so v glavnem: zlati in srebrni predmeti (89.000 dolarjev), hmelj (48.000 dolarjev), gumbi (38.000 dolarjev), razno tekstilno blago, modni predmeti, čipke (za več nego 50.000 dolarjev), steklo in stekleni izdelki (okoli 32 tisoč dolarjev). —
Denarni aavodi.
Glavne kreditne družbe z omejeno zavezo so: Rajfajznove kreditne zadruge, občinske hranilnice in mestni kreditni zavodi, ki zbirajo vse prihranke naroda ter služijo potrebam kredita. Ti različni tipi so ustvarili posebne finančne centre. Tako so mestni kreditni zavodi osnovali okoli 1860. prvo češko banko: Živnosten-sko banko, ki jim služi kot finančni center. Občinske hranilnice imajo istotako svoj center v Centralni banki čeških hranilnic. Nemške hranilnice so organizirale:	Centralno	banko
nemških hranilnic. Zadruge Rajfajz-novega tipa so obrazovale 9 zvez, od katerih je najvažnejša Centralna zveza kmečkih zadrug v Pragi, ki je štela 1918 leta — 1654 Rajfajznovih zadrug in 430 raznih drugih kooperativ.
Čehoslovaška republika je imela že leta 1918 23 trgovskih bank. Njih osnovna glavnica je znašala 535 milijonov čehoslov. kron, a rezervni fondi so dosegli svoto 183,286.000 Kč., svota vlog na knjižice in tekoči račun je znašala 5,774.545.000 Kč. Poleg njih so še obstojali emisijski pokrajinski zavodi, od katerih je največja »Narodna banka kr. Češke« z osnovno glavnico 20.000.000 Kč. in rezervnim fondom v iznosu 15,563.000 Kč.; depozitov 343.469.000 Kč; njena sredstva za eksploatiranje dosegajo vkup-no vsoto 1.848,587.000 Kč.; emitirano vrednosti znašajo 855.654.000 Kč. — Banka ima značaj obče kreditne ustanove. Hipotekarne kredite daje v prvi vrsti ena najstarejših bank v republiki — Hipotekarna banka kraljevine Češke, koja je izdala za
345.736.000 Kč. vrednostnih papirjev; važna je tudi hipotekama banka markgrofije Moravske, ki je izdala za 237.399.000 Kč. vrednostnih papirjev. Tej banki banki sledijo drugi emisijski zavodi, kakor: »Zemlje-delska banka markgrofije Moravske«
285.398.000 Kč; »Šlezijski hipotekarni kreditni zavod«, »Splošni kreditni šlezijski zavod« s 81.509.000 Kč. emitirani!] papirjev. Poleg bank obstojajo še: družbe z omejeno zavezo.
Celokupni kapital denarnih zavodov čehoslovaške republike se ne more določiti z navadnim seštevanjem gornjih podatkov, ker so vštete v depozitih bank tudi nadštevilne vsote Rajfajznovih zadrug, pokrajinskih kmečkih kreditnih zavodov, mestnih in občinskih hranilnic; ker bi se sicer nadštevilne svote vračunalo dvakrat.
Kar se tiče slovaških bank (po številu jih je 246) to niso banke v pravem smislu besede, ampak splošni denarni zavodi, ki so ravno take važnosti kakor mestne hranilnice, organizirane na osnovi delniških- družb.
Tudi če se vzame v obzir, da je bil tedni tečni češke krone nizek, se mora vendar priznati, da so iznosi lastnih
sredstev čeških denarnih zavodov, ki so v letu 1918 dosegli okoli 1400 milijonov kron glavnice in 9 milijard vlog — zelo veliki. V teku 1919 leta so izdajale češke banke nove delnice, tako da so, lahko rečemo, podvojile svoj kapital, koji dosega svoto preko 1 milijarde čeških kron.
K sistemu denarnih zavodov je še prištevali »Sirotinske fonde«, ki služijo plasiranju denarja mladoletnih, in poštne hranilnice, ki posredujejo pri izplačilih in imajo na razpolago vse poštne postaje in »Clearinghouse; v Pragi. Vlogo emisijske banke za novčanice izvršuje začasno Bančno oddeljenje ministrstva financ, ki se bo ukinilo po ustanovitvi Emisijske banke, čije osnovanje je že uzakonjeno. —
Seja zadružnih načelnikov.
Na sedežu zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je vršila dne 24. t. m. seja načelnikov obrtnih zadrug. Seji je predsedoval zvezni načelnik g. E. Franchetti. Seje so se udeležili sko-ro vsi zadružni načelniki. Prisostvoval je tudi zbornični pristav g. dr. J. Pless, ki je raztolmačil navzočim posamezna določila novega zakona o zaščiti delavcev, točko za točko. Debate so bile zelo živahne in zanimive, vsaj je šlo za več vprašanj, ki segajo globoko v gospodarski položaj obrtništvi. V splošnem se je moglo konstatirati, da je kompilacija novega zakona zelo pomanjkljiva, da vsebuje marsikatero vrzel, ki se bo dala le s težavo premostiti. Tudi pri tem zakonu se je ponovila napaka, kojo se pri nas osobito v zadnjem času ponovno opaža, in ki nastane vsled tega, ker se izdajajo naredbe in zakoni, ne da bi se prej zaslišalo kompetentnih strokovnih organizacij Med drugim obsega zakon določilo, po katerem se smatrajo kot industrijska podjetja vsa ona, v katerih dela najmanj 15 oseb, in to po po vprečnem številu delavcev 'v tromesečju. Sklenilo se je, naj se v izjavi na ministrstvo predlaga, da se to določilo spremeni v toliko, da bo za kvalifikacijo industrijskega podjetja potrebna zaposlenost najmanj 20 oseb in uporaba električne, parne, ali vodne sile. Zelo živahno se je razpravljalo tudi p delovnem času. V splošnem se je povdarjalo, naj bi bila določitev delovnega časa v mali obrti pripuščena prostemu sporazumu med delodajalci in delojemalci, ki bodo znali v vsakem konkretnem slučaju najbolje upoštevati, kje naj se z ozirom na značaj dela, na zahtevano spretnost in pažnjo delavca in produktiviteto dela, določi daljši ali krajši delovni čas. Po vsetran-skem obravnavanju tega vprašanja so se načelniki zadrug izjavili za 10 urni delavniki
Izvoz m uvoz.
Uvozna fciksa na Češko. Trgovinsko ministrstvo Čehoslovaške republike je določilo posebno uvozno takso, ki znaša 5 odstotkov fakturirane cene za naslednje predmete: za koše pneuma-tike (izvzete so pnevmatike za bi cikle), lesene palice, bambusne palice, lesene škatlje za pirografijo, luksuzne lesene škatlje z okraski iz finega metala, odpadki losa vsake vrste, predmeti iu celuloida.
Sorodno sospudorsRe zadene..
Trfltvina.
Veliko skladiSŽe češke tkanim- v Dalmaciji. Neki konzorcij iz Brna je ku pil od tvrdke Cvitanič in Altarasa v Splitu bivšo hišo Cindro, kjer hoče narediti veliko skladišče tkanine iz Ceho-slcvaške, in od koder hoče z isto oskrbovati Jugoslavijo. .
Trgovinski pregovori 1 Brazilijo. V Atenah se vršijo pregovori med grško vlado in zastopnikom Brazilije, ki imajo namen sklenitev trgoviaske pogodbe, glasom katere se Brazilija zaveže, da bo dobavljala Grški zadostne količine sladkorja.
TRGOVSKI LIST
Rumunska pšenica. 2000 vagonov pšenice, ki so glasom sklenjene pogodbe določeni za eksport v Francijo, se nahaja v različnih pristaniščih Donave. Koj ko se obnovi promet na Donavi bodo odposlani v Brailo, da se jih tam naloži na francoske parnike.
Industrija. v
Francoska svilena industrija. Kakor dokazujejo uradni podatki, je sedaj za industrijo umetne svile na Francoskem zelo dobra konjunktura. V prašanja po umetni svili so znatno večja nego so ponudbe. Industrijski cenri Troys, Lyon, Molouse in Calais se uprav lovijo g težkočami za dobavo potrebnih kontingentov surovin Z ozirom na tako ugodno situacijo je ministrstvo za trgovino sklenilo, da zniža carinski koeficient za umetno svilo uvožino iz inozemstva od 4.7 na 2.5. —
Obrt.
Pokrajinska obrtna razstava t Mariboru. ^Obrtno društvo v Mariboru« priredi še v tekočem letu veliko obrtno razstavo v Mariboru. Prireditev bode ra enkrat omejena le na pokrajine na ozemlju bivše Štajerske, na Prekmurje in na Mežiško dolino. Razstave se bodo lahko udeležili vsi obrtniki in industri-jalci, kot razstavljalci, omenjenih poKia-jin. — Otvoritev te razstave jie določena na 8. septembra in bo trajala do 1?. septembra. Razstavni red, 'kakor tudi prijavnice so že sestavljene in se bodo v najkrajšem času pričele razpošiljali. Rok ,za prijavo, kol udeleženec-razstav-ljalec. je določen do 1. maja 1922. Društvo je določilo zelo nizko najemnino j prostorom, tako, da sr- je bode lahko' udeležil vsak obrtnik..S tem je podaio društvo možnost najširše in največje udeležbe. Namen razstave je namenjen povzdigu domače obrti in industrije. Dovršenost našega dela je sigurno tako velika, da najde upoštevanje tudi v inozemstvu. Vsakdo naj se potrudi, da bodemo dostojno reprezentirali razvoj našega domačega dela. Eventualni čisli dobiček je namenjen ustanovitvi prepotrebnega -vajeniškega doma v Mariboru- Tudi ta nameu jo vreden vsega upoštevanja, da si zasiguramo zdrav in sposoben naraščaj. Prireditev v celoti, kakor tudi njen veliki pomen, najde gotovo upoštevanje pri vseh interesentih. 2e lauski > Ljubljanski veliki semenj" je dokazal naš razvoj in napredek v vseh, strokah. Sami nismo znali, kaj da zmoremo. šele tujci so nas na to opozorili! Prireditev toplo pozdravljamo in ji želimo vf^ga uspeha! Obenem pa opozarjamo naše obrtnike in iiidustrijalce, kakor iudi vso javnost na" to velevažno razstavo, ki naj ponovno dokaže naše sposobnosti. Vsaj dokaza in priznanja »eh smo več kot preveč potrebni. O na-daljnem poteku razvoja bodemo vse interesente točno informirali.
Denarsfvo.
Izplačevanje kuponov 7 nega turist. posojila. Po razpisu finančnega ministrstva, generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu z dne 17. marca 1922, D br. 5256 se objavlja, da so v Sloveniji po pravilniku D br. 4099 upravičeni izplačevati kupone 7 %nega investicijskega posojila sledeči državni in bančni zavodi; 1. Finančna deželna Magajna v Ljubljani in vsi davčni uradi v Sloveniji, 2. Poštni čekovni za-vod..v Ljubljani in poštni uradi v Sloveniji, ki poslujejo kot njegove nabiral-mce, 3. Bančni zavodi, ki so posredovali podpisovanje 7 nega investicijskega posojila in njih podružnice. - Ti zavodi so: 1. Jadranska banka v Ljubljani, 2. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 3. Mestna hranilnica v Ljubljani, 4. Kmečka posojilnica v Ljubljani, 5. Slovenska eskomptna banka v Ljul> Ijani, 6. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, 7. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, 8. Kreditni zavod za trgovino v Ljubljani, 9. Češka industrijska banka v Ljubljani, 10. Obrtna banka v Ljubljani, 11. Kranjska hranilnica v Ljubljani, 12. Splošna prometna banka v Ljubljani, 13. Slovenska banka v Ljubljani, 14. Kranjska deželna banka v Ljubljani, 15. Jugoslovenski kreditni zavod v Ljubljani, 16. Ljudska posojilnica v Ljubljani, 17. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, 18. Mestna občinska hranilnica v Brežicah, 19. Posojilnica v Celju, 20. Hranilnica mestne občine v Celju, 21. .Južnoštajerska hra-
nilnica v Celju, 22. Zadružna zveza v Celju, 23. Mestna hranilnica v Črnomlju, Mestna hranilnaca v Kamniku, 25. Ravnateljsivo hranilnice za konjiški okraj v Konjicah, 26. Sparkasse der Stadt Gottschee v Kočevju, 27. Občinska hranilnaca v Kostanjevici, 28. Mestna hranilnica v Kranju, 29. Občinska hranilnica v Krškem, 30. Hranilnica v Ljutomeru, 81. Jugoslovenska Union-banka v Ljubljani (kot naslednica Mariborske eskomptne banke), 32. Podružnica Anglo-avstrijske banke v Mariboru, 38. Podružnica Jadranske banke v Mariboru, 34. Mestna hranilnica v Mariboru, 35. Mestna hranilnica v Novem mestu, 36. Občinska hranilnica v Ormožu, 37. Mestna hranilnica v Ptuju, 38. Mestna j hranilnica v Radovljici, 39. Okrajna hranilnaca SHS v Rogatcu, 40. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, 41. Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici. — Poštni čekovni zavod izplačuje samo kupone, ako njih skupni znesek ne presega svote po 35 Din., če kuponi izvirajo od obveznic po 100 Din. odnosno po 70 Din., ako so to kuponi večjii apoenov; poštni uradi pa izplačujejo kupone samo, ako njih skupna vrednost ne presega 35 Din. Vsa druga plačilna mesta pa izplačujejo kupone v neomejenih zneskih. Delegacija ministrstva financ. V Ljubljani, dne 24, marca 1922.
Otvoritev poštn. čekovnega prometu v Beogradu. Po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 9. marca 1922, št. 4675 bo od 10. aprila 1922 datje glavni poštni urad v Beogradu prevzemal tudi vplačila na položnice pošln. ček. zavoda v Ljubljani. Čim bode iz-vežbano zadostno število uradnikov, se bode prevzemanje čekovnih vplačil poverilo postopoma tudi drugim poštnim •uradom v Beogradu.
Jugoslovansko posojilo v Švici. Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bernu ugotavlja, da je vest o posojilu*, katerega je baje sklenila Jugoslavija v Sviei — prerana.
Čerina.
Nov« monopolne takse za užigalice. cigaretni papir in petrolej. Ministrstvo financ, oddelek generalne direkcije carine, je prejelo od »Uprave državnih monopolov« sledeče poročilo: »Upravni odbor samostojne monopolske uprave, je z odobrenjem gospoda finančnega ministra odredil novo monopolsko takso. Ista se plačuje od sedaj naprej na: 1. Užigalice : a) za vsako škatljieo parafinskih, vsebujočo 110 do največ 120 užigalic 0.35 D, b) za vsako škatljieo parafinskih, vsebujočo 100 do največ 110 užigalic 0.32 D, c) za vsako škatljieo parafinskih. vsebujočo 50 do največ 60 uži galic 0.20 D, d) za vsako škatljieo žveplenih, vsebujočo 120 do največ 130 užigalic 0.32 D, e) za vsako škatljieo »švedskih norm., vsebujočo 60 do največ 65 užigalic 0.30 D, f) za vsako škatljieo •.►švedskih', malih, vsebujočo 50 do največ 55 užigalic 0.28 D. 2, Cigaretni papir. Za vsako knjižico špeeijalitetnega cigaretnega papirja 0.50 D. 3. Petrolej. Na ,100 kg petroleja 300 D v srebra.-f Nova naredba velja od 4. t. m. dalje s pripombo, da je še v nadalje prepovedan vsak uvoz užigalic in cigaretnega papirja v našo državo.
Dohodki carinarnice v Carigradu. Tekom preteklega finančnega leta (1921), so znašali dohodki carinarnice v Carigradu 8,774.147 turških lir, kar znaša za približno pol milijona turških lir več nego v letu 1920.
Oavkl,
■* ' Zakon o nagradi finančnih iinovnikov. Službene Novine št. 66, z dne 24. marca 1922 prinašajo nov zakon o nagradi finančnih činovnikov in drugih uslužbencev za plačila davkov. Po tem zakonu se pooblašča minister financ, da izdaja nagrade finančnim uradnikom ^ele kraljevine za dokazani uspeh pri plačanju davkov. Nagrada se bo dajala vsem onim uslužbencem, ki v teku enega leta vplačajo in vnesejo v državno blagajno na račun dolžnega in tekočega davka več nego 70 odstotkov razdeljenega in razpisanega davka.
Razglas! V smislu člena 36, 13 4 št 11 zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junia 1921, Služb. Norine br. 154. Uradni list št. 270 ex 1921 se s tem javno razglaša, da bo odmera spodaj navedenih davkov izvršena do
konca marca 1922 in bo v času od 1. do vštetega 15. aprila 1922 pri pristojnem davčnem uradu na Brdu — odnosno pri davčnem uradu v Kamniku in pri vseh županstvih tukajšnjega političnega okraja Kamnik — izvzemši le županstvo Lukovica in Kamnik — razgrnjeno na vpogled dotičnim davčnim zavezancem ali obdačeneem sledeče:	1.) Od-
merni izkaz za hišno najmarino za davčno leto '1922; 2.) Odmerni izkaz rentnine, odmerjene na podlagi napovedi za davčno leto 1921; 3.) Predpisni izkaz o dohodnini za davčno leto 1921. Obdnčenec ima pravico vpogledati le svojo davčno dolžnost zadevajoče pred-pisne postavke, za druge obdačence pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah. Določbe § 2, četrti odstavek zakona z dne 19. marca 1876, drž. zak. št. 28 — ostanejo še nadalje neizpremenjene v veljavi, in je vsak obdačenec še naprej tudi upravičen zahtevati, da se mu naznani podrobna odmerna podlaga. V roku od 16. aprila 1922 do vštetega 30. aprila 1922 lahko obdačenci zgoraj naveednih davkov vložijo pri davčnem okrajnem oblastvu v Kamniku priziv	ali pritožbo proti
odmeri zgoraj navedenih davkov. Predpis zgoraj omenjenih davkov onim obdačeneem, ki v	ravno omenjenem
roku ne vlože priziva ali pritožbe, postane z 30. aprilom 1922 pravoveljaven, če tudi se obdačeneem ne vroče posebni plačilni nalogi. Prekoračitev tega roka se sme opravičiti samo v primerih § 286 zakona o osebnih davkih.	Davčno
okrajno oblastvo v Kamniku.
Promet.
Mednarodna železniška' konferenca.
V drugi polovici meseca aprila se bo vršil v Rimu IX. mednarodni železniški kongres. Kongres sklicuje mednarodna železniška zveza iz Bruslja.
Vzpostavitev prometa. Sprejemanje in odpošiljanje carinske »n necarinske robe za Sisak tranzit je od 24. marca tega leta zopet dovoljeno.
Prometno omejive. Sprejemanje tkanine in preje v vozovnih nakladih in zbiralnih vozovih ter onih nabiralnih vozovih, ki so naslovljeni na enega i« istega prejemnika in so določene za carinsko postajo Milano nuovo scalo Farmi, je do 31. marca ukinjeno. Izvzete so pošiljke za vzorčni semenj v Milanu in one, ki so naslovljene na Doek Mecozzi in Magazjini generali Lombardia, ker imajo te tvrdke lastno carinarao.
Viseča železnica ? Bakru. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu bode dne 10. aprila t. 1. poelalo v Bakar strokovno komisijo, katera si bode ogledala kraj, na katerem se namerava zgraditi viseča žična železnica Bakar postaja in Bnkav Juka.
Olajšave za tranzitni promet v Italiji. Italijanski finančni minister je izdal naredbo vsem finančnim intendantom in trgovskim zbornicam, da se vsi dokumenti (note, računi fakture, pobotnice itd.), ki se tičejo tranzitnega prometa in osobito nakupa in prodaje blaga, deponiranega v prostih lukah in namenjenega izključno za inozemstvo, imajo taksirati ne po splošnem tarifu, ki je sedaj v veljavi, ampak po starih predpisih s kolkom v maksimalnem iznosu 50 centesiinov.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Trgovskih zvez 1. importnimi in eks-portnimi tvrdkami v Jugoslaviji išče neka italijanska tvrdka, ki bi rada izvažala iz Jugoslavije papir, celulozo ter lesovino za karton, nadalje nogavice, pletenine in živila, uvažala pa perilo, klouke, čevlje, rokavice itd. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski .in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Prodajja starega kovanega ieleza.
Dne 24. aprila t. 1. prodale se bodo na javni ustmeni licitaciji, in sicer v Ljubljani pri artilerijskem odeljenju Dravske divizijske oblasti, v Celjji pri Komandi Celjskog vojuog okru ga, v Mariboru pri Komandi mesta in v Ptuju pri Komandi 4. pijonirskog bataljona večje količine, starega kovanega železa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrt-
niške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri označenih komandah, pri katerih se vrši licitacija, interesentom na vpogled.
Dobava morske soli. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 22. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu oferf&ino licitacijo glede dobave 18.000 ton morske soli. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Rame.
izvoz slovenskega vina v čehoslova
ško. Kot odposlanec Slov. kmet. družbe k čehoslovaško-jugoslovenski trgovinski anketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. in 16. t. m., sem proučil razmere la češkem vinskem trgu in zapreke, ki ovirajo izvoz našega vina v Čehoslova-ško, kakor tudi, kako bi bilo te ovire odstraniti. Da zamorem interesente o vsem tem osebno informirati, sklicujem sestanek interesentov za izvoz vina iz vse Slovenije v Celje, na dan 2. aprila ob 2. popoldne v Narodni dom. Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se bavijo /, eksportom vina, dalje večje vinogradnike in pa tovariše strokovnjake, da se ranesljivo udeleže tega sestanka. Na delo, dokler je čas! — B. Skalieky.
Visoke cene gradbenega materijala v Vojvodini. Cene gradbenega materijala v Vojvodini so mnogo višje, kakor i»ri nas. D oči m je stalo 1000 kom. opeke lani postavljena na mesto 1300—1409 K, stane danes 2280 do 2400 K. Leseni ma terijal je stal koncem lanskega Jeta 1350 T< kubični meter, a danes stane 1800 K. Cena desk je poskočila od 1500 na 2300 K. Slično tudi železo: lani je stal 1 kg 10 K, a letos 22 K.
Razstava nemške industrije v Moskvi. Nemški industrije! nameravajo to leto prirediti v Moskvi razastavo poljedelskih strojev in železniškega materijala.
Tržno poročila.
t\tn« cene.
Newyork: pšenica rdeča VVinter št. 2 »46, (148); trda Winter št. 147, (149); koruza 71.50	(72.75), moka Spring
^heat clears 6—6.50, (6—6.50), mast prima Westem 11.75 (11.97.50); — Chicago: pšeuica za maj 134.75, (138.37); za april 117.87, (120.87); koruza za maj 60.12, (62); za april 63. (64.62); oves za maj 37.75. (38.37); za julij 39.75, (40.37); rž za maj 104.50, (106.50); za julij 96.50, (98). — Mast za mare 7.75. (10.97.50), za maj 7.92.52, (11.15); svinjsko meso za maj 20, (20); slanina 11.25 do 12.25. (11.25—12.25), lahke sviiije 10.15—-10.40, (10.35—10.60); težke svinje 9.80-10.10, (10.05—10.30).
Praga: pšenica 78 kg 320 K. 80 kg 330 K, 82 kg do 340 K, rž 73 kg 280 K, 75 kg 290 K, ječmen 210 do 260 K, oves 265 —280 K, koruza 285—260 K, graho-vica 475-525 K, fižol 350-550 K, leča 600 do 850 K, lan 450-550 K, mak 1350 do 1450 K, -kimelj 850-1000 K. rdeča detelja 800 -2100 K, bela detelja 1000 do 2300 K, švedska detelja 800-1300 K. lucerna 1600—2100 K po sto kg. Seno 230 290 K, slama 40-95 kron.
Kolonijalno blago.
Sladkor. - N e w y o r k ■ centrifugalni 4.11 (4.11). Hamburg, marc 18, (18.70 roba), april 18 (18.70), maj 17.70, (17.80) junij 17.80, (17.90), po kg
brez davka in carine ab 'Hamburg,
Kože.	"	r	'	"' J
Tala: kože junca do 24 % kg 11.60, od 25 do 29 % kg 13.10-13.30 č. k., od 30—39 y« kg 14—14.20, od 40 kg dalje 15. Volovske kože do 24 J/o kg 10.50, od 25—29 'A kg 11.80 12.' od 30 do 39i/3 kg 14-14.20, od 40-491/2 kg 14.10—14.30, od 50 kg dalje 9.50—9.60. Krav je kože do 24 i/a kg 10.30, od 25 do 29 % kg 10.90, od 30 do 39 % kg
11.30, od 40 —49 M kg 11. Bikove kože do 24 'A kg 9.50, od 25—2914 kg
10.60, od 30 -39 % kg 10. od 40 -49 V2 kg 8.30, od 50 kg dalje 7.20. Konjske kože 6. Telečje kože po teži 17, 17.20
20.60. 18. 17 č. k. po kg.
T R Q 8 V S K I LIST
Bnrelj.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu ju precej živahno gibanje. Hmelj je začela kupovati Francija, ki je nakupila '200 centov hmelja po 3100 kron za 50 kg in 300 cente'- po 3400 kron za 50 kg. Tudi zunaj na deželi je bila hmeljska kupčija zelo živahna. Hmelj nečeškega izbora so kupovali po 2000 čehoslovaških kron za 50 kg.
ia
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo Itd dobavila ANION RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20 Glavna zal. pridatkov NRK.
mi
Borza.
Zagreb. Tendenca Je bila danes čvrsta. Dela je malo, ker se prične delovanje pooblaščenih bank v pondeljek. Nepooblaščene beograjske banke imajo danes sejo, na kateri bodo zahtevale ukinjenje sistema pooblaščenih bank. Dolar je notiral 305—310, Dunaj 4.65. V Curihu je naša valuta 1.55.
Beograd, devize: London 374, Solun 310, Praga 150, Berlin 28, Dunaj 1.22, Pesta 10.75, valute: češke krone 143. levi 48.50.
iz la usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri lirait Kravos, Maribor.
In iit a tnlje
fzaciuj e
tovarno lesenih žebljev
Ivan Seuni! mi.
Tacen pod Šmarno soro pri UaDIlaoL /NA/V \A/\
za
Učna knjiga dvostavnega in ameriškega knjigovodstva v slovenskem jeziku. Izdal Zasebni učni zavod %
Legat v Mariboru.
Dobiva se v vseh knjigarnah. Neobhodno potrebno za trgovca, obrtnika, tovarnarja in knjigo-
vodja.
£
\
./ • ✓ \ / \ / \ < < / \ / \ / > \
Veletrgovina
. Šarabon
v Uubijani
X
/
\
/
\
/
in dfiielne pridelke
raznovrstno rudninsko 22.	vodo,
Lamin« praSarma i* kaw<t ta mlin za dllava * •laktrlCnlm obratom. Cantkl na razpolago.
Mednarodni transporti
sr Antonio Biancheri & Comp., Postojna
BI
3
8
S
3
O
S
o
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura; Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj. :-=s=
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3.
I
Večja industrijska družba z raznimi industrijskimi podjetji išče
vocfi/nega ravnatelja
t večletno tehnično in trgovsko odnosno upravno prakso. Javijo se lahko tudi ravnatelji z le tehnično naobrazbo in večletno prakso v raznih strokah industrije ter ravnatelji za trgovsko-upravni de/ raznih industr. strok. Vpoštevale se bodo le prijave Izključno prvovrstnih In preizkušenih moči. Lastnoročne prijave, katerim naj se priloži tudi »curiculum vitae«, je poslati na upravo Usta pod šifro »1922«. Plača po dogovoru.
saamaaaaaaaaM aaaaaaa aaaaaaeaaaaaaajtanoinaBaKJraaibattaaaraaaaar*««* x nn acrnaa «««*»*?»	jp
■ ^a»<nitBaa*aa«a*u««»*aiutf	^Mr>^«^-««or»«maaBaaaaaaawaMa;»w<«A«wuiit.«9nmiwuaaaaaaaaa^	a
I/
ea
■	G
na
na
BI
BI
■	a
s:
k a aa aa as aa aa
5
H
1
priprtr&ia
Špecerijsko blago ^
raznovrstno Sgan|a ^ moko	/
\ / \ / \ / \ / \
\/W\A/VV
Trpskn bunka, d, i, UMijano.
Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d., Ljubljana, je sklenil dne 25. marca zvišati delniško glavnico
Od K 10,000.000 - na K 30,000.000-
z izdajo
50.000 novih delnic a K 4C0-— nom. v skupnem znesku K 20,000-000*-
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo & K 400'— nom. po K 480-—, več 5°/0 obresti od nom. K 400'— od dne 1. februarja 1922. do dne plačila.
2. Vsi oni subskrlbenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskri-birali m znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.
3. Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačiiu po tečaju K 530'—, več 5°/o obresti od nom. K 400'— od dne 1. februarja 1922 do dne	plačila.
4. Nove	delnice	so deležne čistega	dobička	za	leto	1922. in
opremljene s	kuponom za leto	1922.
5. Nove	delnice	se izroče	subskribentom	tekom	leta	1922.
6. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
7. Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 3. maja 1922, in sicer:
a) pr' Trgovski banki, d. d., Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in njeni podružnici v Mariboru;
b) pri Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice, r. z. z n. z., Ljubljana.
8. Ako bi se posameznim subskribentom ne mogio dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridržc in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pr'< novi subskripciji.
V Ljubljani, dne 25. marca 1922
Iteni
Trgovske Sanke, d. d., Uubilann.
»■•■•siaai^itaaaaaaaiaaNRRaaMsssaasasasraaaiaaaaaBaaassMsaaaaaHsaaaMaai^
BaaaMaMMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaBaaaaaBaaia*aaaaaM«0aa«iaaaaaaiaBaBBBaaaaaaaai
M
::
aa
it
aa
a«
82 aa aa * a a« aa aa aa
[i
S*
f:
ii
aa
aa
aa
s*
aa
M
a ir
12 a «
ii
aa
aa
aa
aa
ea
aa
::
aa
«
H
::
•a
tl
as
aa
as
aa
»
Na drobn® Z
n
Na dsbeio!
"Vse vrste asuja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30*
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga
utiun
____LJUBLJANA______
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in .perilo
Br sola vit Hadlat	HBIOlBIHIBIIIHIHIBItailBIHIBliaaiKinBBKIIBaiHIBail	»■
*KKXXXXXXXXXXX Manufakturna trgovina na veliko xx*xxxx3*xxa*xx
Hedžet <Sz IKoritaaillsr —
PiaXLČiš3i5:a2is3s:a \xllca. 4=
astnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Z*bal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.