1‘oštuiiia piucaua v gotovim.
Posamezna številka 1.25 Din.
D1SLAVSKA
POLITIKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upr«:/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne trankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavalva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda t'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 106.
V Ljubljani, torek II. maja 1926.
Leto I.
Vsem članom »Splošne Delavske zveze Jugoslavije!«
Že je pretekle tri tedne, odkar so delavci največjega lesno-industrijskega koncerna v državi, v težki in odločni borbi proti velikemu brezobzirnemu in mnogo močnejšemu nasprotniku »Našičke d. dl« in »Impregnacije« d. d. v Sušini, Gjur-gjevcu, Ljeskovicu, Čaglinu, V ojniču in Karlovcu. Delavci tega podjetja se nahajajo že čez 20 dni v težki borbi, in sicer zato, ker niso mogli pristati na znižanje plače in podaljšanje delavnega časa. Delavci so stopili v to težko borbo, ker so morali pač braniti svoje najvitalnejše interese.
Oni branijo svoje dnine, branijo Surni delavnik, branijo to, kar je danes za vse delavce najnujnejše, brez česar ni govora o dostojnem življenju.
Borba je popolna in se situacija še ni izpremenila. Kakor vse kaže, bode borba še dolgo trajala. Toliko vemo pač že danes, da bo boj uspešen le, ako bodo delavci mogli dolgo časa vzdržati. Podjetje se 1» vdalo le ako bomo vzdržali v polnem obsegu do kraja.
Mi smo ob 1. maju razposlali na vse naše podružnice pozitv, da* se naj ta dan spomnijo svojih sodru-gov v štrajku s tem, da jih moralno in gmotno podpirajo. Potrebno je, da sc vsi delavci temu pozivu odzovejo, Naj slede vsi glasu svojega prepričanja. Mi smo u ver jeni, da uspeli ne ho izostal.
Istočasno obveščamo vse sodru-ge, da se obrambna borba delavskega razreda v naši državi čimdalje bolj poostruje in razvija. Izzivajo jo kapitalistični delodajalci na vseh straneh. V Mitroviči je ustavila delo tovarna tanina. Število brezposelnih delavcev se je s tem povečalo. M Banjaluki je s 1. majem potekla kolektivna pogodim na žagi »Bosna« d. d. Podjetje noče nič več slišati o obnovitvi kolektivne pogodbe, ne mara nobenega dogovora, da bi delavstvu lažje vsililo vse ono, kar dosedaj ni moglo. I)a bo najprej žrtvovan 8 urni delavnik, ni potrebno naglašati. Saj ne zakrivajo nič več, da jim je 8 urni delavni čas hudo napoti. Čakajo nas torej še težki časi in še hujše borbe. Koncentrirati moramo zato svoje sile ter gledati, »la z lastnimi sredstvi rešimo delavski razred od telesne in moral-ne propasti.
Zavedni sodrugi iz Sušine in jj"rjenovca so iz svojega 1. maj-
eKa shoda, poslali vsem delavcem v. državi najtoplejše pozdrave. Prosimo vse ngše sodruge — da na ta pnzdrav odgovore s pozdravom in dokazom proletarske solidarnosti. I utrudimo se vsfs (ja jK) akcija za pomor prizadetim našim solmjevni-koin zgovorno pričala o visoki naši razredni zavesti.
Ne pozabite na stavkajoče, na njihove žene in otroke! Ne pustite jih stradati. Vse moramo žrtvovati, da jim olajšamo težko borim za kruh in življenje. Ne pozabite, »la se oni bore za vse nas!
Akcija za nabiranje prispevkov za Ktrnjkajoče se mora naglo rsizviti. 1 reba je hitro delati. K»lor hitro da, dvakrat »la! Treba je takojšnje in izdatne pomoči.
Nabrane prispevke naj se pošlje takoj našemu Savezu.
Stavka v Angliji se bliža k zmagi.
DELAVCI VZTRAJAJO.
London, 10. maja. Vlada bi se že rada pogajala, seveda v škodo de-
London, 10. maja. Stavka angleških delavcev, predvsem rudarjev je pokazala, da se da s solidarnostjo vse doseči. Vlada je pretila in pretila ali končno je bila le primorana pogajati se z voditelji; strokovnih organizacij. Vlada je že začela ponehavati in najbrž v sporazumu s podjetniki pristala na to, da se ne zveča delovni čas. Vse kaže, da je zmaga rudarjev že na vidiku in da bo izvedena, če le solidarnost ostane in se ne ukloni pritiskom vlade in agentov podjetnikov.
London, 10. maja. Stavka zavzema vedno večje dimenzije. V stavko so stopili tudi peki in donašalci mleka. Vrhovni svet preti, da bo v stavko pritegnil tudi delavce v plinarnah in elektrarnah. Dokler časa bo vlada direktno proti delavstvu, je pričakovati najhujšega za London, da prekinejo železničarji in prometni delavci vsak dovoz živil in najpotrebnejšega blaga.
London, 10. maja. Po seji izvršilnega odbora strokovne zveze rudarjev je tajnik Cook izjavil: Položaj se ni izpremenil. Z našega stališča se stvar dobro razvija, lzpre-membe v kratkem času ni pričakovati. Mi smo vedno pripravljeni, da se sklene mir.
London, 10. maja. V nedeljo je nastopila policija proti stavkujočim s pendreki in prišlo je do ostrih spopadov med policijo in med delavci. Ranjenih je bilo nad 40 delavcev. V splošnem je policija nastopala zelo ostro in treznosti delavskih voditeljev je pripisovati, da ni bilo več žrtev. Zdi se, da ponekod policija nalašč izziva delavstvo, da bi na ta način omajala vpliv stavke in upanje v zmago delavcev, odnosno, da bi na ta način mogla dati vladi proste roke, ki bi na vsak slučaj rada strla stavko z vso razpoložljivo silo. Aretiranih je bilo že nad 200 rudarjev in ostalih delavcev.
lavstva. Ali delavci vztrajajo in nočejo odnehati od svojih zahtev, kajti kakor hitro bi začeli popuščati, je mnenje voditeljev, bi dobila v“™a orožje v roke in lahko bi ji bilo
streti štrajk.
Bern, 10. maja. Odbor strokovne zveze je izdal na švicarsko delavstvo oklic, v katerem jih poživlja, da s simpatijo spremljajo gibanje angleškega delavstva in da se bo uvedla akcija za materijalno pomoč stavkujočim. Vsak delavec naj prispeva od svoje plače 1 frank. Odbor je poslal tudi angleškim strokovnim organizacijam brzojavko, v kateri izjavlja svojo solidarnost in pravi, da so se že izvršili primerni ukrepi, da se izkaže simpatija angleškim tovarišem.	t
London, 10. maja. Razne osebnosti od) j avl ja jo proklamacn jo, s katerimi skušajo vplivati na javno inme-n je. Doičim 'se je Lloyd George zavzeli za stavku joče, oziroma skušal biti v svojih izjavah objektiven, Je drugi voditelj liberalcev, Aisquit, objavil v vladnem glasilu mnenje v imenu stranke popolnoma po vladnem konceptu. Tudi on zahteva, 'da morajo delavci predvsem položiti orožje in prenehati s stavko, potem šele iso mogoča pogajanja. Ravno to točko, ki jo smatra vlada za vprašanje prestiža, je Lloyd George odločno obsodil.
ANGLEŠKA VLADA NA DELU.
London, 10. maja. Delavci v P!>; pirnicah 'so stopili v štrajk in vladi je bilo na tem, da omogoči izdajan je in izhajanje svojega glasila. Zaplenila je ves rotaci jski papir, da se tako oskubi za svoje uradno glasilo, 'ki ima seveda namen ubiti stavko in zanetiti med delavstvo nesoglasja, m nezaupanje do voditeljev štrajka.
Radikali se absolutno cepijo.
Belgrad, 11. maja. Pašič ise je hi-»tel na vsak način restavrirati in hotel je na vsak način strniti radikal: s ko vrste pod'svojim praporom. Ka-zailo jie že, da se mu bo posreči lo, ali v zadnjem času se je izprevrglo vse njegovo upanje. Odstopajo celo njegovi najboljši prijatelji in Jovanovič pridobiva vedno več pristašev. Zdi se, da dobi Uzunovie nezaupni-
RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Belgrad, 11. maja. V petek odpotuje v Ženevo tudi zastopstvo naše države. V kratkem se prične namreč takoizvana razoro žrtvena konferenca. V zastopstvu iso poslanci dir. Laza Markovič, dr. Krnjevič in pa general Kalafatovič. Ninčič je to pot izostal, kar jo baje v interesu razo.ro-žitveno konference, da Ninčič radi notranjih vladnih sporov ne gre na -'konferenco.
V imenu vseh štrajkajočih delavcev vam pošiljamo svoje sodružne pozdrave!
Save/na uprava Opčeg Radničkog Saveza Jugoslavije. Predsednik:	Tajnik:
Vilim H arami ne I. r. Još. Beker I. r. Zagreb, 8. maja 1926.
Opomba: Tozadevna okrožnica kakor tudi nabiralne pole smo raz-
poslali vsem podružnicam S. D. Z. J. Po Sloveniji, z nalogo, da zbirajo med delavci za izprte so»lruge. Izpitih je preko 2500 delavcev, z družinami vred pa je prizadetih pr< o 10.990 oseb. Pomagajmo iiprtim «o-drugom! Njihov lw»j je nas Imij, njihova zmaga je tudi nasa zmaga.
Pokrajinsko tajništvo S. D. Z. J. za ^Itvvpniio.
co, kar ga pa baje prav nič ne razburja in bo 'šol itak v skupščino. Kriza vlade je seveda na vidiku m izzvali bi jo radi pred 11- majem. Torej dotlej, predem bi ®e in*l.i v skupščini razpravljalo o Rodetovih malverzacijah. V splošnem prevladuje mnenje, da je Pašič odigral in za večmo končal politično kamjero.
NOVI KAZENSKI ZAKON SE ŽE UVELJAVLJA.
Belgrad, 11. maja. V zadnjih sejah sekcije za kazenski; zakonik so sprejeli razne postavke, ki določajo vse potankosti posameznih deliktov in posameznih stopenj kazni. Značilno je, da je večina izglasovala smrtno kazen, in sicer so izglasovali namesto obešenja ustreljenje. Odpravljena je tudi dosmrtna ječa. Sploh je opažati, da novi kazenski zakonik vsebuje precej zastarelih
metod, katere so moderne države že zdavnaj odpravile# Torej najbolj obskurna postavka smrtne obsodbe sodbe ostane, čeprav se je mnogo razpravljalo o tem in je bilo mnogo^ resnih glasov proti smrtni obsodbi.
BORBA PROTI KORUPCIJI.
Belgratl, 11. maja. Proti korupciji se danes bojuje vse in iza večno bi radi istrli to balkansko bolezen, ki uničuje državi ugled in ji jemlje moralno oporo. 14. maja se bo vršila prva razprava o Radetovih malverzacijah v skupščini iin pričakovati je velikih presenečenj. Vtee bi bilo, ali opažati je ,da se radikali, sicer ne visli, na vse inačine truldi jo, da bi stva rzavlekli, ali pa prikrili; toda še ».Samouprava« je proti korupciji in zahteva brezobzirnosti proti 'takim mahinacijam in izjavlja, da radikali absolutno ne »smejo ščititi niti e n ega ko rupci joo is ta.
DEMOKRATI PODPIRAJO PAŠIČA
Belgrad, 11. maja. Pašičeva vlada izumira in izumira tudi Pašičeva moč. Demokrati, posebno Žerjav in Pribičevič pa neprestano moledujeta okrog njega in mu ponujata svojo udanost in celo svojo pomoč. V interesu demokratov je baje,’ da se dvigne Pašič in da zopet dobi v roke vladno krmilo. Le na ta način se nadejajo, da bodo mogli rešiti svoj težaven položaj in priti zopet v vlado. V tem je vse pogajanje, ki se bo pa najbrž izjalovilo, ker vemo, da se Pašič sam zaveda svoje nemoči in noče posebnih koncesij, kil mu jih ponujajo demokrati.
SAMI SPORI.
Belgrad, 11. maja. V novi vladi so spori na dnevnem redu in skoro ni ure, da bi ne čuli o kaih konfliktih. Veliko zanimanje vlada za zadnji spor med Trifunovičem in Pasaričem, to pa zato, ker je Trifunovič razveljal več ukazov, katere je formuliral in izvedel Radič. Pasarič pravi, da je Trifunovič kršil koalicijske dogovore in kršil sporazum. ILda 1 rifunovič o vsej pritožbi noče nič slišati in je pričakovati, da pride do živahne borbe in nujno sledi iz vsega, da se sporazum med Radičem in radikali krha in utegne priti do razkola.
NEMŠKA KRIZA.
Berlin, 10. maja. Goetijalni demokrati so v vladi izzvali krizo in državnemu .kanclerju direktno naisvej tovali, »la naj zapusti svoji* mesto. .Pravijo, da bi bilo le tna ta maom mogoče rešiti sporna vprašanja. Baje imajo isocijalni demokrat je večino im bo predlog moral obveljati, drugače je pa delo vlade onemogočimo.
POLJAKI IMAJO ŽE NOVO VLADO.
Varšava, 10. maja. Predsednik republike je poveril sestavo vlade poslancu Wiloszu, ki je dobil mesto ministrskega predsednika. Domnevajo, da vlada nima sigurne bodočnosti in se je bati ponovne krize, ki utegne biti še akutnejša, kot je bila zadnja.
BOJI V MAROKU.
Pariz, 10. maja. Francozi so začeli obstreljevati posamezne posadke Abd el Krima in več postojank popolnoma razbili. Imajo pa težak položaj, ker se Krimove čete vztrajno drže in je le težko upati, da bi se Francozom posrečilo streti njegovo silo, zlasti pa ni upanja, da bi zavzeli Damask.
Stram 2.
-DELAVSKA P O LITI K A".
Štev. 106.
V novo razdobje.
II.
Drug pogoj za vsako skupno delo je strogo organizacijske narave.
Pogoj za sodelovanje v vsaki organizaciji je lojalnost na (znotraj1. Tudi v okviru organizacije so mogoča različna mnenja. Izključeno pa mora biti, da bi se posluževal kdo v notranji borili blatenja, laganja in drugih makia-velLstičnih metod, ki so dovoljene morda med sovražniki, nikdar pa ne v skupni organizaciji, ki pomenja po svojem bistvu mir na znotraj, v svrho koncentracije sil na zunaj.
Tudi tozadevno so navodila od Zi-novjeva vodene kominterne, žal, drugačna. On priporoča le skupnost v svrho medsebojnega razkrinkavanja in izigravanja. Vsaka skupnost naj' bi nudila po njegovih navodilih le torišče za medseibojno izigravanje, naj bi omogočila pred vsem medsebojni boj, mesto boja na zunaj. Tako pred akcijami, kakor tudi med akcijami so dovoljene in 'zapovedane diskusije, kar razMinjuje vsako akcijo v medsebojno borbo.
Kako spremlja Zinovjev gigantsko borbo angleških strokovnih organizacij, smo videli te dni. Sredi akcije dne 6. maja, je imel govor, v katerem pravi, da preti stavki glavna nevarnost od »desničarskih« voditeljev, ki to stavko vodijo. —
Vsi pravijo danes, da so za edin-stvo delavskega pokreta. Vendar hočejo eni res edinistvo, ki bi povečalo našo moč za akcije na zunaj, drugi hočejo skupno torišče za medsebojno blatenje in izigravanje, ki bi onemogočilo vsako našo akcijo na zunaj. Eni hočejo ediustva za zbiranje proletarske sile, drugi hočejo enotnega okvira za nadaljnje razkrajanje ostankov nekdanje proletarske moči. Take načrte so dolžni naši pristaši najodločneje prekrižati, tako na političnem, kakor na strokovnem polju.
III.
Kakšne so skušnje s strokovnim zedinjenjem?
Mi smo šli pri zedinjenju lojalno
pot in se zedinili s takratnim vodstvom in članstvom bivših neodvisnih strokovnih organizacij.
Na pokrajinskem Strokovnem kongresu je dobilo novo članstvo odlično zastopstvo v vodstvu strokovnih organizacij. Doživeli pa smo, da so bili najodličnejši predstavniki novega članstva najprej iz stranke izključeni in sicer samo izato, ker niso hoteli izvajati proti drugemu članstvu predpisane mačje politike.
V Delavskem domu se je ustvarilo politično središče, ki je začelo zanašati v vse naše strokovne organizacije nemir in nedisciplino. To središče pošilja na zborovanja združenih strokovnih organizacij protigovornike. Čeravno imajo te organizacije v izvoljenih vod-
stvih pristaše takozvaue leve smeri, — prihajajo na zborovanja vendar levičarski agitatorji, ki blatijo delo odgovornih organov strokovnega pokreta na način in s sredstvi, kakor more postopati le najzagrizenejši sovražnik. Ker velja tudi za strokovne organizacije star rek, da bo vsako kraljestvo, ki je samo zoper sebe razdvojeno, propadlo, je jasno, da bi morale propasti tudi na teh temeljih sloneče organizacije.
Na srečo razume to tudi članstvo naših strokovnih organizacij. Ono bo napravilo tu z lahkoto red in nas bo razumelo, ako trdimo, da je med edin-stvom in edinstvena razlika.
IV.
Mislim, da bi bil najslabši izhod iz sedanjega stanja, če bi nasvetovali ustanavljanje novih in razpuščanje obstoječih političnih strank. Kdor bi hotel iti po tej poti bi ustanavljal samo še eno stranko in večal že obstoječo zmedo ter desorganiziral še to, kar je dosedaj organiziranega.
Po našem mnenju je treba zbliževati obstoječe delavske politične skupine v kolikor osvajajo zgornja načela praktične politike. Med takimi skupinami so skupne akcije pa tudi trajnejše organizacijske izveze mogoče, To je realna pot do političnega pokreta, ki bo širši kakor današnja SSJ. Ako bi se našlo izglede za tak širši pokret, bi mu mogel služiti isti politični list.
Če bodo torej izgledi za tak razvoj podani, mu bomo utrdili pot.
Tajne celice v Trbovljah —
— ali rovarjenje demokratov in klerikalcev proti izvoljenemu občinskemu svetu.
S Trbovelj smo prejeli naslednjo izjavo:
»Podpisani občinski svetniki »Združene Delavske liste« v Trbovljah se čutijo dolžni, da odgovore javnosti na infamne članke »Tajme celice v Trbovljah« itd., ki jih redno priobčuje demokratsko glasilo »Jutro«.
Odkar je bil po sedmih letih brezvestnega demokratskega in klerikalnega gerentovanja v Trbovljah izvoljen občinski svet z delavsko večino, se demokrati in klerikalci z združenimi silami napenjajo, da bi pogazili ljudsko voljo, dosegli razpust občinskega sveta in znova ustoličili dobro plačane komisarje, Pri tem jim pridno pomagajo gustinčičevei in Bernotovska skupina, ki deluje skupno z Orjunaši tudi v nekem »akcijskem odboru« in so tudi pri volitvah župana in starešinstva oddali svoje glasove za gerenta Voduška, Korena in Roša. Ti so torej pod krinko revolueijonarne fraze in pravilnika zapisali svoje razkolniške duše »Jutrov-cein..«
»Jutro« se s pomočjo teh elementov poslužuje najgrše denunteijacije in nam očita neke tajne celice in neko glasilo »Srp i čekič.« Poizivamo javno »Jutro«
in njegovega trboveljskega poročevalca Podbevška, naj konkretno pojasni obstoj tajnih celic in izhajanje ilegalnega glasila »Srp i čekič.« Nam, legalnim predstavnikom trboveljskega delavstva niso potrebne nobene podzemske celice in tiskarne. Povejte rajši kaj o delovanju o r j u nsko -b ernot o vs k e celice proti izvoljenemu občinskemu svetu! Poročajte rajši o tem, koliko delavcev imate že na svoji črni listi za odpustitev! Bolje je, da sami izpoveste svoje grehe, ker sicer jih bomo mi razodeli! Objavite Korenove dopise v Ljubljano radi trboveljskih obrtnikov!
Dnevno pišeta »Jutro« in »Slovenec« o prepirih in neslogi v naši skupini. Gospodje, tudi s takimi vestmi vam ne bo pomagano. Naš klub je enoten, enotni so naši volivci in enotni so z nami tudi vsi oni, ki so šele po občinskih volitvah spoznali gnusno vlogo združenih demokratov, klerikalcev, bernotovcev in gustičičevcev proti izvoljenemu občinskemu svetu. Tako enotni smo, da dobimo pri prihodnjih volitvah absolutno večino nad vsemi podrepniki.
»Združena Delavska Lista« ni bil nikak RK »sporazum« iza kompromisar-jenje, korumpiranje in medsebojno izigravanje, nikak »akcijski odbor« za prirejanje cirkuških komedij, temveč mi smo popolnoma enotna skupina vseh onih delavcev, ki se zavedajo tega, da more priti delavstvo v državi in občini do svoje pravice le potoni enotne politike, akcije in organizacije delavstva na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V naše vrste je odprta pot vsem delavcem, ki hočejo napraviti konec reakeijonarnim časom in doseči zboljšanje gospodarskega položaja in politično svobodo za delavski razred.
Trboveljski volivci, ne dajte se torej begati po lažeh orjunaško-krščan-ske demokratske tajne celice! Zapomnite si dobro vse one, ki kriče o ljudski volji — čim pa pride ljudska volja do svojega izraza, pa pošljejo nad vas komisarje in fašiste! Zapomnite si dobro zamorsko vlogo bernotovcev in gustin-čičeveev! Zapomnite si vse to, da bo obračun z vsemi delavskimi sovražniki temeljit.
Do delovanja občinskega sveta pa mora priti, če še sploh kaj veljajo zakoni in ustava in če smo sploh Trboveljčani še državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi.
Razženite sovražnike delavstva!
Branite svoje pravice!
Trbovlje, dne 9. maja 1926.
Delavski občinski zastopniki iz Trbovelj:,
Gunšek Prane, — Siter Igu a c. — Grab-ner Vinko. — Klenovšek Jakob. — Pliberšek Franc. — Kovše Martin. — Kru-šič Ivan. — Vrbnik Alojz. — Persoglio Rudolf. — Tržlniski Milan. — Teržan Franc. — Breznik Ivan, — Podlesnik Karl. — Jurjevec Edvard. — Štrumelj Alojz,
Razlika med sosijalistično in komunistično taktiko.
»Proletarec«, glasilo ameriških so-drugov, prinaša v zadnji številki članek pod gornjim naslovom, ki je važen tudi iza nas. V naslednjem priobčujemo kratek karakterističen odlomek iz tega polemičnega članka,
»Mnogo se med našim delavstvom razpravlja o razliki med socijalisti in komunisti.
Toda svoje programe, kot znano, pogosto menjajo, še bolj; pa menjajo svojo taktiko. Socijalistom tega ni treba, kajti soci jalizem gradi novo družbo na razumu delavca, komunist pa se (bori kot fanatik in računa na fanatizem. V tem je razlika;
Socijalisti ne verujemo v socijalue preobrate, ki pridejo čez noč, ker se to še nikoli ni zgodilo. Vrže se lahko vlado preko noči, ljudi in sistema to ne spremeni. Družba se izboljšuje polagoma, samo v toliki meri, v kolikor se izboljšuje in izpopolnjuje v znanju človeštvo kot celota.
Taktike butanja z glavo ob zid se socijalistično gibanje ne poslužuje, ker si noče razbiti glave. Takozvane komunistične stranke so z njo spravile mar-sikako delavčevo glavo v neprilike, pač ker je zid trši od glave. Delavci so že itak izpostavljeni vsem neprilikam, zato je potrebno, da se jih uči delati z razumom, ne pa z vratolomnimi akcijami.
Dokler bodo cerkve napolnjene, dokler bo masa drla za predstavniki na-zadnjaštva, toliko časa je neumno govoriti tej masi, da je pametna in da jo izkoriščajo krvoločne zveri v podobi kapitalistov. Kajti masa sama spoštuje te »zveri«, glasuje zanje, slavi jih in časti kjer in kadar more. Socijalisti razkrivajo masi njene hibe, in jih dokazujejo, da bo na svetu boljše šele tedaj, kadar bo zrela za boljši sistem. S taktiko kakor jo propagira Zinovjev, je v gotovih razmerah mogoče spremenit* čez noč vlado, ne pa mase. Zato miize-rija ostane, ljudje so dan po revoluciji enaki kakor bi bili da pred njo. Nobene i'.sprememb e; ista mrzerija, ječe, zapori,
krvoločnost- in vse kar spremlja slabše strani človeka. Sooijaliizem uči, da mora biti v novi družbi boljši človek kakor v sedanji. Kajti dražba je vedno taka, kakršen je človek, ki jo ustvarja.
Komunisti govore o diktaturi pro-letarijata. Priletarijat, ki ni miselno dovolj visoko vzgojen, ne more biti diktator. Lahko prevzame nase kak mali odstotek ljudi diktatorsko nalogo v imenu proletarijata nad proletarija-tom. Ampak taka revolucija lahko vzlic svojim dobrim posledicam povzroči eni celi generaciji nepopisno trpljenje. Kjer ni mogoče, kjer je bil razvoj zadržan, kakor v carski Rusiji, tam mora pač bruhniti sila proti sili, ako ni druge pomoči. Toda Rusija ni ves svet in ratzmere niso povsod enake.
80
Jack London:
Železna peto,
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
„Dejal je tudi, da se govori in klepeta pri čaju in tako dalje, o tem, da so videli mojo hčer s tako razkričano osebnostjo, kakor ste vi in da da se to ne sklada s tonom in dostojanstvom univerze. On mi osebno noče ničesar predbaci-vati — ne, ali tako se govori in to bom gotovo razumel. “
Ernest ise je za Irenotek zamislil in njegov obraz je bil razdražen.
„Za tem tiči več, nego samo akademski ideal. Nekdo je vplival na predsednika Wilcoksa.“
„Mislite,“ vpraša oče in na njegovem obrazu je bilo videti, da se bolj zanima za to, nego boji.
„2elel bi, da bi vam mogel predati svoje vzglede, ki se v moji notranjosti temno očrta-vajo," je rekel Ernest. „Še nikdar v svetovni zgodovini se ni nahajala družba v tako strašnih nc-preslanih spremembah, kakor ravno sedaj. Nagle spremembe v našem industrijskem sistemu povzročajo ravno tako nagle spremembe v našem socijalnem, političnem in religioznem sestavu. Nevidna in strašna revolucija gre in se polašča družbe. Vse to čutimo nekako podzavestna Ali ona leži v zraku, sedaj, danes. Čuti se dih — te mogočne, nedoločne in strašne. Moj duh se plaši, ko razmišljam o lem, v kaj se laliko izkristalizira. Vi ste zadnjič slišali VVic.ksona. Za tem, kar je povedal, so bile taiste brezimene, brezoblične
reči, ki jih čutim. Ogovoril je po nekem podzavestnem nagonu.“
Oče je rekel in obmolknil.
„Mislim, da preti senca nečesa pošastnega in pretečega ravno sedaj, da plane v deželo. Imenujmo jo radi mene senco oligarhije. To bo tudi najbolj resnično. Kakšne oblike je, si ne morem predstaviti. Hočem vam pa reči, da ste v zelo opasnem položaju — v nevarnosti, ki mene samega straši. Zakaj, nisem mogoč, da izmerim to nevarnost. Ubogajte me in vzemite ponudbo zxi dopust."
„To bi bita strahopetnost," je bil odgovor.
„Nikakor ne. Vi ste star mož. Svojo misijo v svetu ste izpolnili, in sicer veliko misijo. Prepustite sedanji boj mladini in moči. Mi, mladina, imamo delo še pred nami. Avis mi bo stala ob strani, naj pride kar hoče. Ona bo vaša namestnica v bojni fronti."
„Saj mi vendar ne morejo škodovati," je odgovoril oče. „Hvala — bogu, jaz sem neodvisen. O, zagotavljam vaju, poznano mi je strašno postopanje, ki si ga upajo učiniti s profesorjem, ki je gospodarsko odvisen od univerze. Ali jnz sem neodvisen. Nisem bil profesor radi plače. Od svoje rente lahko živim prav udobno. Vse, kar mi lahko vzamejo, je samo plača."
„Vi si reči ne predstavljate dovolj realno," je odgovoril Ernest. „Ako se zgodi vse tako, kakor se bojim, se zna pripetiti, da vam vzamejo vašo rento in vaše premoženje ravnotako lahko, kakor vašo plačo."
Oče molči nekaj minut. Napeto je razmišljal in videla sem, kako so se na njegovem licu formirale odločne črte. Nato je dejal:
„Ne vzamem dopusta."
Zopet je obmolknil.
Pisal bom dalje svojo knjigo. Imejte prav, vseeno, ali imate prav ali ne, jaz ostanem pri svoji stvari."
„Že dobro," odgovori Ernest. „Vi stopate isto pot kot škof Morenhouse in enakemu bankrotu naproti. Oba bosta postala proletarca predno končata svojo pot.
Itazgovr se je nato sukal okrog škofa in prosili smo Ernsta, naj nam pripoveduje, kako je bilo z njim.
„V svoji duši je bolan odkar je šel z menoj skozi pekel. Pokazal sem mu stanovanja nekaterih naših tovarniških delavcev. Pokazal sem mu človeške razvaline, ki jih je izvrgel industrijski stroj. Poslušal je njih življenjepis. Vzel sem ga seboj v beznice San Frančiška in spoznal je globoke neprirojene vzroke pijančevanja, Prof tucije in zločinstva. Zelo je bolan. Še hujšo »o lo, ne more se več premagovati. Preveč 1°. ^laV" slven. In, kakor navadno, je zelo neprav ičen. Vzdignil se je v zrak s vsakojakimi sličnimi zmotami in načrti za misijonsko delo med 120 n azen-ci. Vzel si je za sveto dolžnost, vzbuditi zopet starega duha cerkve in prekati njeno poslanstvo gospodarjem družbe. Prej ali slej P?1. Izbruba in tedaj bo zlomljen. V kateri obl tal, ne vem. On je čista, navdušena duša, ali žal, rta je tako nepraktičen. Ne morem ga _ prikleniti na zemljo. Strašno naglo drvi nasproti svojemu Getzemanu. Nato sledi njegovo križanje, lako visoke duše so določene za križ.
(Dalje prih.)
F
ŠtPV^   ____________________________
Križem sveta.
Viljemovo premoženje dela krizo v
Nemčiji. Predlog' socijalistov in komunistov za korigiranje vsega premoženja (bivšega cesarja in vseh ostalih dinastij v Nemčiji, kateri je bil zadnji mesec podprta s podpisi 12 milijonov volilcev iz zahtevo, da se predloži ljudstvu na glasovanje, je začel povzročati veliko ikriizo. Vlada bi najrajši ignorirala predlog in preprečila referendum, ki se ima vršiti v juniju, ako parlament prej ne sprejme predloga. Monarhisti in fašisti delajo velik pučarski hrup in zahtevajo, da parlament odpravi točko o referendumu v ustavi. To pa ni mogoče, ker monarhisti v tej zbornici nikdar ne dobe potrebne dve-tretjinske večine. Socijalisti in komunisti so se zato vneto pripravljali, da nisti so se zato vneto pripravljali, in so li za borbo proti vsaki odškodnini dinastijam za odvzeto premoženje.
Novi predlog za deportiranje ino-zeincev. Poslanec Holaday iz Illinosa je predložil poslanski zbornici načrt, ki je v bistvu dodatek k priseljeniškemu zakonu. Ta dodatek je izied-no oster in si ga bodo oblasti najbliže posluževale proti vsem nezaželjenim priseljencem, četudi tega seveda predlagatelji nočejo priznati. Namen tega dodatka je, omogočiti deportacijo tu-jezemskili zločincev vseh vrst, kakoi tudi duševno nepopolnih in pa obubožanih. Na podlagi tega zakona bodo lahko obdolžili kaikega popolnoma nedolžnega, toda nezaželjenega tu jezero ca (ki je nezaželjen na primer radi tega, 'ker je razredno zaveden delavec ter deluje za delavsko stvar) kršenja kakega zakona, nakar ga bodo meni nič tebi nič deportirali. Poslanec Johnson iz Washingtona pravi, da bo predlagal, da se predloženi zakonski načrt čimprej upošteva. On upa, da bo ta načrt v teku dveh tednov že na potu v senat, potem ko ga je zbornica sprejela z manj kot petdesetimi glasovi proti. Po predlaganem 'zakonu seibodo lahko deportirali vsi nezaželjeni tujeizemci, ki so po svetovni vojni postali javno breme ali pa, .ki so spoznani krivim kakega zločina. Zakonski načrt ima sicer eno dobro točko, ki se nanaša na tiste tuje-zemlee, ki so se vtihotapili v to deželo in ki po sedanjih postavah nikdar ne morejo postati državljani. Predvideva namreč, da se vsak tujezemec, ki je prišel nepostavno v to deželo, lahko naturalizira, pod pogojem da živi tam najmanj deset let in da ni bil nikdar ■spoznan krivini kakršnegakoli zločina. Toda ta določba je nepotrebna, kajti sodrug Berger je že pred kratkim vložil predlog v tem smislu, ki je veliko boljši. Senat je danes odobril aa-konski načrt, sprejet od poslanske zbornice, po katerem se pripusti izven kvote v Ameriko nad 500(1 inozemcev, ki so za časa svetovne vojne služili v ameriški armadi ali mornarici ter so bili v Evropi odpuščeni ob premirju. Isti zakonski načrt predvideva, da so vsi tujezemski vojni veterani upravičeni do naturalizacije.
Francoski vojni dolgovi. — Dne 23. 'aprila se je sešla ameriška komisija za fundiranje vojnih posojil evropskim zaveznikom. Zakladhiški tajnik Mellon je prejel novo definitivno ponudbo Francije za fundiranje njenega dolga Ameriki in to ponudbo je predložil komisiji, — Neuradno poročajo, da je sedanja francoska ponudba nekoliko boljša kot je bila noa, katero je zadnjo jesen prinesel Caillaux v Waslhing-ton:. Cailaux je hotel, da Amerika sprejme 40 centov na dolar in raztegne plačevanje na 70 let. Zdaj pa je Francija pripravljena plačevati 50 centov na dolar skozi 62 let. Plačila bi znašala v začetku 25 milijonov in končno 125 milijonov dolarjev letno. — Dolg Jugoslavije tudi Še ni fundiran. Mellon ima pred seboj zadnjo ponudibo jugo« loven-ek o komisije, katero proučuje.
Petsto milicarjev straži okrajno sodišče in ječo. V Ameriki so prijeli v začetku meseca tri zamorce, ki so obtoženi, da «o napadli šestnajst let staro dekle. Komaj se je raznesla vest o aretaciji zamorcev, se je pričela zbirati drhal ipred okrajno ječo in okrajnim sodiščem, da jih linča. Odrejenih jmbi-lo večje število miličarjev, da stražijo okrajno ječo in okrajno sodišče, dokler jih no prepeljejo v državno ječo. Po-
„D E LAVSK A
tem so jih privedli iz državne ječe v Madisonville, ječo in sodišče pa straži pet sto miličarjev. Okrajni sodnik je izjavil, da se prične takoj obravnava, ako veleporota dvigne proti zamorcem obtožnico. Državni pravdniik je naznanil, da bo zahteval smrtno kazen. Zdi se, da je potreba postaviti še vislice ali pa pripraviti električni stol in zamorci se preselijo na drugi svet, če so krivi ali nedolžni. Eden je že priznal hudodelstvo po načinu, po katerem se od zamorcev dobe izjave. Pri-zual je, da je samo sodeloval pri zločinu, njegova tovariša sta ga pa izvršila. Cela procedura se j.e vršila, kakor da bi bili zamorci pred vojnim sodom. In tako postopanje se imenuje pravično. Zakaj ima beli človek čas, da se pripravi za obrambo, zakaj se tak čas tudi ne dovoli zamorcu, ako je obtožen .zločina!
Novi krvavi verski izgredi v Indiji. — Brzojavne vesti iz Indije spet 'pripovedujejo o krvavih izgredih med Hinduti in muslilani. Depeša iz Ben-gala se glasi, da je bilo včeraj v Kalkuti petnajst oseb ubitih ih na stotine ranjenih. Neka druga vest pravi, da je bil ulbit tudi policijski načelnik v Kgl-kuti. V zadnjih venskih izgredih je bilo 35 oseb ubitih.
5000 sodov piva šlo v kanal. Zvezni prohibični uradniki so 22. aprila zaprli bivšo Drugganovo pivovarno, 732 N. Leavitt st., in (zaplenili 5000 sodov piva, katerega so ukazali iztočiti v cestni kanaL
Premila kazen. Ječar Charles San-tee, orjak po postavi, je s pestjo pobil na tla v celici kaznjenca Fraleyja in nato mu je še svoja kolena porinil v trebuh, tako da je kaznjenec omedleL Kaznjenec Fraley je zelo šibke postave. Zaradi te brutalnosti je bil jetničar obsojen na denarno globo petsto dolarjev. Denarna kazen je premila za orjaškega strahopetca, ki trpinči kaznjence, ki si ne morajo pomagati
2500 avtomobilistov kaznovanih. Od-kor je bil v Chicagr uveden sistem »sa-mokaznovanja« v slučajih kršitve določb za avtomobiliste, je 2500 oseb plačalo kazen od 2 do 5 dolarjev in samo trije izmed teh so ponovuo kršili iste določbe.
*
Iz malomestnega življenja. Krajevni list malega nemškega mesteca je prinesel slgdečo notico: Nekateri pretepači so sinoči zopet motili mir našega mesta ,z divjim pretepom. Med ranjenimi je tudi naš zelo spoštovani gospod župan.
Raztresenost profesorja. Neki kor-nelitski profesor hodi po trati pred vseučiliščem. Bil je tako zamišljen v neko nalogo, da se je »podtaknil nad nekim predmetom, toda vljudno prosil opro-ščenja, rekoč: — »Ponižno prosim, oprostite!« — Ko se je ozrl in videl pred seboj kravo., je bilo že prepozno popraviti pomoto. Drugi dan se zopet sprehaja in zadene ob neko stvar. — »Poberi se mi spred oči, stara krava!« — vzklikne danes profesor. — »Gospod!« sliši za seboj jezen sopranski glas. Bila je žena nekega profesorja na vseučilišču.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
D rama:
Torek, 11. maja: John Gabriel Bork-man. Red D.
Sreda, 12. maja: Jakob Ruda, premiera; slavnostna predstava v poča-ščenje spomina Ivana Cankarja ob 50 letnici njegovega rojstva. Izven. Četrtek, 13. maja: Kar hočete. Izven. Petek, 14. maja: Jakob Ruda. Red F. Sobota, 15. maja: Ladja Tenacity, premiera. Izven.
Narodno gledališče v Ljubljani počasti spomin 5 Oletniee Cankarjevega rojstva v drami v sredo, dne 12. maja ob 8. uri zvečer. Vprizori se Jakob Ruda«, delo, ki je. bilo med njegovimi dramami prvo natisnjeno in vpriizorjeno. Že v ujem se kažejo vse poznejše vrline našega največjega dramatika. Globoko etično pojmovanje življenja, bister pogled v svet, ostra karakterizacija z duhovitim, naravno tekočim dialot-gom. Režijo vodi g. Milan Skrbinšek, ki nastopi tudi v naslovni vlogi. V ostalih vlogah sodelujejo gg. Šaričeva, Medvedova, Lipah, Cesar, Kralj itd.
POLI TIKA .
Volitve. V Belgradu se z vso resnostjo trdi, da bomo imeli kmalu volitve. To da je še naprijetnejše izne-nadenje, ki nas v teh težkih dneh čaka. Možna so pa še hujša iznenadenja, taka, kakor si jih moremo najmanj želeti. Sploh je politično ozračje v pre-stolici silno napeto. Ponovna izvolitev Ljube Jovanoviča za predsednika medparlamentarnega odbora ni le pokazala, da ima Ljuba Jovanovič še mnogo zanesljivih prijateljev v radikalnem klubu, pokazala je zlasti, da so radidev-ci pripravljeni podpirati prej opozicijo kakor pa vlado samo. S takimi zavezniki pa ni varno izpostaviti se koncentričnemu napadu, ali še natančnejše povedano, čakati na sodni dan, ki bo 14. maja, ko bi se morala pred narodno skupščino obravnavati interpelacija o korupciji. Oni dan bi lahko vlada slišala marsikatero, javnost izvedela se marsikaj, in pri glasovanju M °stal zvest Uzunovicevi vladi in Pašiču le del radikalcev, radicevci ibi glasovali z opozicijo, kakor sedaj pri izvolitvi Jovanoviča. Prav verjetno je zato, da bo Uzunovič razpustil narodno skupščino in razpisal volitve, ki naj bi se vršile v najkrajšem času. Drugo je vprašanje, če ne bo tudi radikalnim vo-lilcem preočitno, da so se razpisale volitve, da se prikrije korupcija. Bilo kakorkoli, ti dnevi so tudi za našo vlado grenki in težki; le žal, da so neprijetni niti za navadne jugoslovanske državljane.
Katastrofalna prognoza. Dr. Korošec je na svojem ljubljaniskem shochi rekel, da je Pašič za vedno odigral, da samostojni demokratje bodo ostali še dolgo in dolgo izven vlade, in da bo poteklo še dolgo časa, preden bodo mogli tudi slovenski klerikalci zopet v vlado. Ta prognoza je sicer silno katastrofalna, priznati pa moramo, da se nam zdi skozinskoz točna. Za Pašiča bo hudo, ko ne bo več na vladi, za samostojne demokrate skoro še bolj — pa tudi klerikalcem ne bo lahko čepeti še vedno samo v poslanskih klopeh. Toda Korošec ima vsaj pogum, priznati odkrito, da ne bo z vstopom v vlado nič, da bo treba še dolgo stradati, demokratje se pa s to usodo nikakor nočejo sprijazniti, dasi bi bilo tudi za nje boljše, ako bi vnaprej povedali svojim pristašem, da se bodo vlade še dolgo sestavljale brez njih. Kakor rečeno, dr. Koroščeva prognoza je sicer za vladne stranke in ljudi katastrofalna, izgledi pa z ozirom na današnji položaj še najbolj resnična in točna.
Več pravičnosti. Železniška uprava ima tudi nekaj stanovanjskih hiš, kar ji pač ne zavidamo. Ne zdi se nam Pa prav, da imajo nekateri višji železniški »nastavljenci« v teh hišah svoja prav lepa in komodna stanovanja, ki štejejo po toliko in toliko sob, dasi nimajo številne družine, medtem ko morajo nižji železniški uslužbenci čepeti se vedno po barakah. V teh barakah prebivajo češče v malem stanovanju po dve in tudi, tri družine, s kakšnim veseljem in s kakšno koristjo za svoje proletarsko zdravje, si lahko predstavljamo. Tisti, ki imajo lepa in komodna stanovanja, imajo pa tudi take mesečne dohodke, da bi si lahko zgradili na sVoje stroške svojo lepo hišico. Ne zdi se nam lepo in pravično, da se morajo vedno samo »nižji« vsemu odrekati. Po tolikih letih srečnega življenja v železniških barakah in vagonih, bi pač zaslužili, da se odkaže končno tudi njim nekaj metrov zidane strehe.
Demostenes in telefon. Demosteij.es je bil grški govornik, ki ga je pa pri prvem nastopu polomil, ker ni mogel izgovarjati črke »r«, je imel šibek glas in je stokal, kaikor stokajo navadno razni sedanji slovenski govorniki na političnih shodih. Osramočen, a ne obupan se je padal Demostenes k morju, vzel 'kamenček v usta, da se navadi izgovarjati črko »r«, obenem pa je skušal prevpiti bučanje morskih valov, butajočih ob obalo. Z vztrajnostjo se mu je posrečilo obojo in postal je najslavnejši govornik grški. Ce bi Demostenes danes živel, 'in sicer v Ljubljani žive , bi mu ne bilo treba, s kričanjem na morske valove krepiti si glas in pljuča. Dovolj bi bilo, da bi stopil pred telelon in 'klical centralo in prosil zveze, pa
Stran 3
nogice.
bi si glas in pljuča sigurno še bolj okrepil in postal še slavnejši govornik, če bi se m uprej kri ne ulila ali bi ga ne zadela kap. — Georges.
Oblastna sindikalna konferenca za Bosno in Hercegovino se bo vršila 24. maja v Sarajevu. Na dnevnem redu so poročila o dosedanjem delu delavskih strokovnih organizacij v tej pokrajini ter v splošnem gospodarskem položaju in o nadaljnih nalogah strokovnega gibanja. Konferenca se bo vršila v dneh proslave 20 letnice prve generalne stavke v Sarajevu. Občni zlbor železničarske organizacije za Bosno in Hercegovino se je vršil 18. aprila. Občni zbor je lepo uspel. Obravnavala so se zlasti vprašanje plače, doklad, službenega pravilnika ter bolniških fondov. Železničarska organizacija v Bosni naglo napreduje.
V Ljubljani srečavamo že precejšnje število perverznežev in človek bi kmalu ne vedel, kam se naj obrne in kam naj igre eventuelno na izprehod. Na gradu je običajno, da se sprehaja deca po vrtu in običaj je, da deca hodi po nasadih brez nadzorstva. Zgodilo se jc, da je prišel otrok, star komaj 8 let v roko pohotnežu in pohotnež je porabil priliko in priliko tudi izrabil, izrabil je pa tako, da je otrok trpel in sicer občutno. Prav bi bilo, da bi se oblasti zanimale za take slučaje in jih preprečila, ker drugače se ne moremo nadejati, da bi zavladal na gradu red. Dokler časa pa ne bomo imeli straže in dokler časa ne bomo imeli zadostne zaščite, toliko časa še ne bomo rešeni napadov in onečaščenj mladih deklet
Gasilci so v nedeljo svečano proslavili praznik svojega patrona sv. Florijana. Okoli 500 se jih je abralo v krojih pred Mestnim domom, od koder so z dvema godbama odšli v florjansko ulico Po povratku pred Mestni dom je bila uajstarejšemu gasilcu gospodu Francu Mediču, ki je že 47 let član ga-sils Teg*a društva, izročena častna diploma.
Zadnjič so v Zagrebu našli mrtvega uiadnika Emila Brichto, rodom Ljubljančana. Sprva se je razširila vest, da je Bricha izvršil samomor radi neozdravljive bolezni, zagrebški listi pa poročajo, da je bil Bricha obsojen na plačanje 17.833 Din, katere je imel plačati v 178 enakih mesečnih obrokih. Bil je pred tremi leti zaposlen v državnem računovodstvu in ker računi niso
v j'e(ht jo bil s 15 svojimi tovariši vred obsojen na denarno globo. Zavest, da njega ne zadene krivda, mu je grenila življenje in ponovno je rekel, da si ga bo sam končal. Pretekle dni je res. storil tragičen konec. Kakor pripovedujejo službeni tovariši pokojnega.
richto glede nereda v računih res ni zadela nobena krivda.
V Zagrebu je bila sobota dan težkih nesreč. Na progi Zagreb—Zaprešič jc vlak povozil nekega mladeniča, ki je nič hudega sluteč in zatopljen v svoje misli hodil po progi. Vlak je mladeniča, ki je v zadnjem hipu, odskočil, strl nogo v stopalu. V bolnici so ponesrečenemu, ki se piše Dušan Miloševič in jo doma iz Banje Luke, amputirali nogo pod kolenom.
V zakladno bolnico so prepeljali delavca Frana Bogadorja. Na savskem kolodvoru je tekel za vlakom, pri tem pa je padel tako nesrečno, da je prišel pod vlak, ki mu je izmečkal desno nogo. V bolnici so budi njemu nogo amputirali.
V Banji Luki pri Kočevju se je te dni obesil ®nai veseljak Janez Curl, znan pod imenom »VimolsM Johan«. Curl ki se je nedavno naselil v Banji Loki'si je kupil hišo in svet, zadnji čas pa se je udal brezbrižnemu življenju. Zanemarjal je gospodarstvo, pijanče-val in kvartal ter v kratkem času pognal vse svoje imetje. Ko je uvidel, da gre vse rakovo pot in da pride hiša na boben, je sklenil, da napravi svojemu življenju konec, ker ni hotel biti drugim v breme. Pretekle dni so ga našli obešenega na podstrešju njegove hiše. — V Varaždinu je pretekle dni povozil lekarnar Ivan Milčetic dete Ivana Džu-tiča, finančnega preglednika. Otrok je bil na mestu mrtev.
Stran 4.
' i !: L A
P O L1 T i K A".
Štev.
Šport,
Prošlotedenske športne prireditve.
Juniorski turnir. V okvirju proslave petnajstletnice SK Ilirije se je pro-šlo soboto in nedeljo odigral juniorski nogometni turnir, ki ga je priredila Ilirija, pri čemer so sodelovali poleg prireditelja in dmoačega Hermesa še ju-niorji Gradjanskega in Haška iz Zagreba,
Dočim sta tako Hašk kot Gradjan-ski nastopila z res pravimi juniorji, med katerimi je bilo nekaj fizično lepo razvitih igralcev, sta Ilirija kot Hermes postavila v team mnogo igralcev iz dejanske svoje rezerve. Potek turnirja je ‘bil sledeči:
SK Ilirija : ŽSK Hermes 5 :1 (1 :1)
V prvem polčasu sta si bila nasprotnika skoro enakovredna. Šiškar ji so pred-vedli deloma dobro igro ter tudi večkrat ogrožali Ilirijina vrata.
iV drugem delu so Hermesovi juniorji popustili, ker niso vzdi-žali tempa.
V tem času je Ilirijino moštvo domini-. ralo.
Tekma bi se morala vršiti že v petek, ki je bila prenesena na soboto vsle,j deževnega vremena.
Gradjanski : Hašk 'i : 0 (0 : 1). Oba zagrebška juniorska teama sta pred-vedla dokaj dobro in lepo igro, v kateri je v tehničnem oziru Hašk nadkriljeval svojega lokalnega tekmeca ter dosegel v prvem času gol, katerega pa sodnik ne bi smel priznati, ker ni žoga v celem svojem obsegu pasirala gotove črte.
V drugem delu je začel s protinapadi Gradjanski; moštvo se je odlikovalo po elanu in veliki ambiciji, kar je mnogo doprineslo k zmagi.
Hašk : ŽSK Hermes 5 : 1 (3 : 1). Drugi dan, v nedeljo, so gostje & lahkoto premagali svojega protivnika, čeprav so tudi v tej igri pokazali Herme-žanovi juniorji precej znanja.
SK Ilirija : Gradjanski G : 1 (1 : 1). Glavna borba v tem turnirju se je vodila med juniorji obeh navedenih klubov. Zmaga ilirijinega moštva je v razmerju golov previsoko izražena in umljivo je, da je k temu zelo mnogo doprinesel sodnik g. Vodišek.
V prvem polčasu sta si bila nasprotnika popolnoma enakovredna. V kolikor je imela v tehničnem oziru Ilirija svoj plus, v toliko jo je nadkriljeval Gradjanski v ambiciji, volji in elanu.
V drugem delu igre je stopila na dan surovost in to predvsem po zaslugi sodnika, ki je pri gostih opravil vsako malenkost, nasprotno je pri Iliriji vse
spregledal. Za vzgojo naše mladeži tak način sojenja ni baš priporočljiv.
Zanimiv nogometni turnir. V okvirju proslave petnajstletnice priredi SK Ilirija nogometni turnir, ki bo brez dvoma zelo interesanten. V tem turnirju bodo sodelovali: Hajduk iz Splita, Hašk iz Zagreba ter Akad. SK Primorje in SK Ilirija. Turnir prične v soboto in se nadaljuje v nedeljo.
Tudi šport. V nedeljo je gostoval v Zagrebu italijanski klub Juventus, ki, stoji v prvenstvu na čelu tabele svoje divizije.
Prvi dan je nastopil proti Hašku ter zmagal s 5 : 2, drugi dan pa je odigral tekmo s tamošnjim Gradjanskim, pri čemer so se igralci tako daleč spozabili, da so pričeli izvajati namesto nogometa — boks. Gotov del publike ni želel ostati neutralen, odnosno pasiven, ter je posegel z največjim užitkom v borbo, vsled česar je moral sodnik tek-prekiniti.
Priporočali (bi meščanskim krogom, da v bodoče angažirajo dobre zunahje boksače. Mogoče bodo na ta način prišli na svoj račun.
Maribor.
Protestni shod privatnih nameščencev v Mariboru. Dne 6. maja t, 1. se je vršil protestni shod, katerega so dogovorno sklicale podružnica SPNJ, pododbor Saveza bančnih uradnikov in društvo odvetniških in notarskih uradnikov, da skupno protestirajo moti nameravanemu podaljšanju delovnega časa in odpravi praznikov. Shod, katerega se je udeležilo preko 200 nameščencev, je v imenu sklicateljev otvo-ril tov. Petejan ter pojasnil namen protestnega shoda in pozdravil zastopnika SPNJ tov. Pfeifer-ja, zastopnika Delavske zbornice tov. Kopača, zastopnika trgovskega grem i ja gosp. Zidan-šek-a ter zastopnike tukajšnjega tiska. V predsedstvo so ibili izvoljeni tov. Petejan, Skaza in Gilšvert, za zapisnikarja tov. Konjedic in Godnik. K dnevnemu redu je prvi poročal tov. Petejan, ki je podal historijat boja proti podaljšanju delovnega časa im pojasnil stališče Saveza napram temu vprašanju. Na to je poročal tov. Pfeifer, kateri je v daljšem, izbranem referatu ob največji pazljivosti poslušalcev pojasnil razvoj socijalne politike v naši državi in drugod. Ostri kritiki je podvrgel neznosne razmere privatnih nameščencev in delavcev v Jugoslaviji ter sarkastičnimi dokazi pokazal malomarnost in sabotažo ministrstva za
sdcijalno politiko napram obstoječim zakonom za zaščito in zavarovanje delavcev. Slednjič je tov. Pfeifer apeliraj na privatne nameščence, da se oklenejo SPNJ, v kateri je edina zaščita njihovih idealnih in materijalnih interesov. Ob zaključku govora so navzoči priredili tov. Pfeiferju burne ovacije za njegovo temeljito poročilo. Zastopnik Delavske zbornice, tov. Kopač, je pozdravil shod v imenu iste in izjavil, da bo Delavska zobrnica stala z vsemi silami ob strani priv. nam. v boju za upravičene postulate. Izjavo zastopnika Delavske zbornice so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Tov. Skaza je pozdravil shod v imenu (bančnih, odvetniških in notarskih uradnikov, kateri enodušno stoje Ob strani trgovskim nam., zavedajoč se, da izmaga trgovskih nameščencev je tudi njihova zmaga. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta z navdušenim aplavzom. Tov. Pelikan je izvajanja predgovornikov resu-miral v nemškem jeziku ter pozival navzoče na solidarnost in vstrajnost v boju za svoje pravice. V imenu sklicateljev je tov. Slkaza predlagal resolucijo, katera je bila brez debate z malo spremembo, predlagano po tov. Godniku, enoglasno sprejeta. Ker se nihče ni oglasil k besedi, je tov. Petejan imel kratek zaključni govor, v katerem je povdarjal važnost protestnega shoda ter se spominjali generalnega štrajka v Angliji ter stavkujočih delavcev in nameščencev na Hrvaškem in izrazil vsem v boju se nahajajočim tovarišem našo iskreno solidarnost Pozval je navzoče nameščence, da se priključijo Sa-vezu privatnih nam. ter zaključil ta veliki shod iz vzklikom na 8 urni de-* lovnik in na Savez priv. nam. Shod se® _ je zaključil med burnimi aplavzi vseh navzočih.
Občni zbor podružnice SPNJ v Mariboru se je ob številni udeležbi vršil dne 20. aprila t. il. in je po soglasni odobritvi poročila dosedanjega podružničnega odbora izvolil sledeči novi odbor: Petejan Josip predsednik, Ar-manini Peter podprecL, Konjedic Albin tajnik, Pelikan Hubert blagajnik, Ko-rut Štefan, Kelbič Ivan, Slane, Krivic in Teh odkomika; Pavnlec Prane in Vidic Filomena namestnika; Zorko Anton in Ligofski Rudolf kot nadzornika.
pada med drugim, da. sem dne 22. felbr. 1926. glasoval za tretjinsko praznovanje in mi razne reči očita. Pravi tudi, da nisem nobenega šilita praznoval itd.
Na to odgovarjam sledeče:
1. Da smatram pisca za lažnjivca toliko časa, dokler ne prekliče laži, ki jih je napisal;
2. da plača tiste šihte, ki sem jih moral pustiti radi redukcije dela, moji družini, ki je res velika in potrebna pomoči, ker sem že sedem let na »heren« šihtu. — Grabnar Vinko.
Iz Mežiške doline.
Prvi maj v Mežiški dolini se je' praznoval kot vedno. Na predvečer se je vršil koncert na prostem pred kon-zumomi 1. maja zjutraj so vihrale iz vsake hiše rdeče zastavice, vsa okna so bila okrašena z zelenjem in rdečimi rožami in zastavami. Že ob 5. uri zjutraj je naznanjala godba, da je napočil veliki dan, praiznik dela, praznik zatiranih in zasmehovanih. Ob 8. uri se je pomikal sprevod s četo kolesarjev, zastavo in godbo na čelu. Šel je nasproti sodrugom iz Šlosberga in nato odšel skupno ž njimi na Poleno k sprejemu sodr. iz Črne, Žerjava in Halmca. Na Polenu je pozdravil manifestante s. Čebašek. Ob 10. uri se je .vil .proti Mežici impozanten sprevod, v katerem je bilo od 1000 do 1200 ljudi. Po prihodu v Mežico se je vršil javen shod, na katerem sta poročala sodr. Svetek in gosp. Leskošek. Popoldne je v napolnjeni dvorani nad kouzumom priredil Dram. odsek »Svobode« Mežica igro »Rakov-n jači«. Po igri je sledila prosta zabava s plesom pri g. Virotu in g. Troku. Praznik dela se je praznoval dostojno v miru in redu, celo veselice zvečer so bile mirne kakor še nikoli. To je dokaz, da se proletarijat v Mežiški dolini zaveda tega velikega dneva, zaveda tudi težke naloge, ki ga čaka v bodoče.
Trbovlje. ‘
Mojsterski duševni proizvod Ber-notove skupine, mali listič »Naprej«, glasilo načela javnosti, me v št. 18. na-
Zabukovca.
Tudi pri nas se ni mogel prvi- maj praznovati, kakor si ga je zabukovški proletarijat začrtal in to radi prepovedi od oblasti, kljub temu pa je delo počivalo pri drž. rud. v Zabukovci popolnoma. Obhoda seveda letos ni bilo, kakor vsako leto, kčr letos ga je imela žandarmerija; delavstvo se je zadovolji lo s shodom, ki se je vršil ob 10. uri dopoldne. Na shodu je poročal s. Bradeško iz Ljubljane. Shod je bil dobro obiskan in vse številno delavstvo je pritrjevalo izvajanjem predavatelja.
Zaloga pohištva in pletenih izdelkov!
Kdor želi pohiitvro aea »»oje stanovanjc, ali želi pispolftilt. kar mu	naj	sc	ogle*
da veliko »alalogo »Produkcijo1* na Tržažhi ceeti e Ljubljani. — Na pitmeno povpi»aianje takoj odgovor. — Priloži naj »e mamka.
,PRODUKCIJA*
um, IM usta, ManiH ..Stil in Boni"
g^HHnasEBi
■
B
Konzumno društvo za Slovenijo
I registrovans zadruga z omej. zav. v Ljubljani
B
■
sprejema
hranilne ologe
In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri.
Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom.
S- SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO v LJUBLJANI 'l
Aleksandrova cestic S	r.	z.	z	o. z.	Ustanoii	ljer»o	1.
SPREJEMA	POSOJUJE
• i w a „ „ «mdni obrest, men. hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.	na	menice,	zastavna	pisma	m	lombard	po	ug
Jjft	Piaanna:	Ljubljana,	Alekaandrova	cesta	fitev.	B	.■Trrrirv«i«iii,, ,
S
,. _ ,	,	„	, ,	T ...	v	Ljubljani.	Tisk	J,	Blasnika	nasl.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh, — Iedaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pas
1	m	Ljubljani. — Za tiskargo odgovoren Mihael Rožanc«.