LETO XVII. — Številka 15 Jstanovitelji: občinski odbori SZDL Jesen ce, Kranj, Radovljica, Skofja Lo-ca in Tržič. — Izdaja časopisno pod-etj' »Gorenjski tisk« — Glavni in Klgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALIST I C N E KRANJ, sobota, 25. II. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Li izhajr od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO nje na šolah II. stopnje. Največ (257) se jih želi vpisati v tehnične Šole, 239 na gimnazije in 153 na zdravstvene šole. To pa so šele prvi podatki in se bo najbrž do konca šolskega leta marsikdo še premislil. Vendar pa bodo na zavodu že marca imeli precej točne podatke o tem, koliko bi se jih lahko odločilo za učenje poklica, nadaljevanje šolanja na II. stopnji ali za takojšnjo zaposlitev. Pričakujejo pa, da bodo ob koncu leta precejšnje težave za vključitev deklet. Teh bo letos namreč 50 odstotkoi vseh učencev. Zato si zavod že sodaj prizadeva, da bi čimveč teh učencev usmerili v turizem, gostinstvo, uslužnostne dejavnosti itd., ker je na Gorenjskem še vedno precej možnosti. A. 2alar Kam po končani šoli? Letos bo na Gorenjskem zaključilo osemletno šolanje okrog 2750 učencev Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju bo ob koncu letošnjega šolskega leta zaključilo šolanje na osemletkah na Gorenjskem okrog 2750 učencev. Od teh bo približno ena tretjina zaključila obvezno šolo v sedmem ali nižjih razredih. Zato si zavod za zaposlovanje delavcev Je sedaj prizadeva, da bi čimveč teh učencev nadaljevalo šolanje in tako uspešno zaključilo osem razredov osnovne šole. Do sedaj je zavod že anketiral učence, ki letos osmo leto obiskujejo šolo. Prvi podatki kažejo, da se želi petina (566) vseh učencev po končani šoli izučiti (priučiti) za poklic ali nadaljevati Šolanje v poklicnih šolah. 403 bi bi se radi takoj zaposlili. Večina pa želi nadaljevati šola- Predvolilna aktivnost na Jesenicah Občinski zbor brez žensk? Cim bolj se približuje čas volitev, toliko se stopnjuje politična razgibanost na območju jeseniške občine. Pri občinski politični volilni komisiji imajo za občinski zbor do sedaj evidentiranih 27 možnih kandidatov, od tega niti ene ženske. Občani bi morali tudi o tem razmisliti in o tem spregovoriti na kandidacijskih zborih volivcev, ki bodo v drugi polovici marca. Za občni zbor delovnih 6kupnosti, kjer se menja 18 odbornikov je evidentiranih 19 možnih kandidatov, od tega 5 žensk. Od skupno 46 možnih kandidatov (za oba zbora občinske skupščine je 39 takih, ki so prvič voljeni, drugi pa so že bili odborniki. Največ možnih kandidatov je bilo evidentiranih na krajevnih konferencah SZDL. Od tega je 19 udeležencev NOV in 21 članov ZKS. Poglejmo še starost evidentiranih možnih kandidatov: Do 25 leta je samo en kandidat, do 39. leta jih je 27 in od 40 do 45 let starosti 18 kandidatov. J. V SNEG PRED PRVENSTVOM — Pred državnim prvenstvom v alpskem smučanju, ki se je pričelo včeraj, v petek, na Zelenici (smuk) ter nadaljevalo danes in jutri (slalom in veleslalom) na Krvavcu, je smučišča pobelila nova snežna odeja. Sneg je prišel za organizatorja kot naročen. Privabil bo še več turistov v naša znana zimsko-športna centra. Na Krvavcu je zapadlo 40 cm pršiča na 65 cm podlage. — Foto: F. Perdan Pred volitvami v radovljiški občini Evidentiranje zaključeno Stališča volilne komisije: za gospodarski, socialno-zdravstveni in organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine naj kandidirata po dva kandidata — Možen kandidat za predsednika občinske skupščine Stanko Kajdiž Priprave na volitve sc v radovljiški občini zelo intenzivne. Evidentiranje možnih kandidatov je zdaj v glavnem zaključeno. Dobro obiskani zbori občanov, stalno delo razširjene volilne komisije in anketa — vse to je zagotovilo množično in demokratično odločanje. Ljudje so se — ponekod bolj drugje manj — temeljito pogovorili, kdo bi bil iz njihovega kraja dober in odgovoren član občinske skupščine, ki bi zagovarjal njihove interese. Največ razprav je bilo prav o možnih kandidatih za občinske odbornike. To ljudi najbolj zanima. Razen zborov občanov so v radovljiški občini poslali ljudem tudi nekaj manj kot 600 anketnih listov, na katere so občani vpisovali možne kandidate za občinske in republiške odbornike in za predsednika skupščin^ Na nekaj manj kot polovico anket so občani odgovorili, na druge pa ne. Kaj so pokazali zbori in anketa? Predvsem je treba poudariti, da so ljudje skoraj povsod zavzeto razprav- ljali o njihovih možnih predstavnikih v samoupravnih telesih, da pa so ponekod tudi kritizirali, npr. to, da jim je občinska volilna komisija že predložila nekatera imena možnih kandidatov, namesto da bi jih izbirali sami. Vendar to v največ primerih ni omejevalo volivcev, da ne bi predlagali drugih. Skoraj na (Nadalj. na 2. str.) V Škofji Loki: deprofesionalizacija ali po starem? Priprave za občinsko konferenco SZDL Občinski odbor SZDL v škof j i Loki se je lotil priprav za občinsko konferenco. Čeprav ima predvolilna dejavnost precejšen vpliv na priprave, kaže, da bo konferenca le lahko v začetku marca. Trenutno je v pripravi pravilnik za občinsko konferenco, ki naj bi odločila gle de dela občinskega odbora in tudi o tem ali bi bil predsednik občinskega odbora SZDL vnaprej volonter ali pa naj bi ostalo delo organizirano tako kot je bilo doslej. Kolikor bi šli na de-profesionalizacijo, predvide, vajo, da bi bilo potrebno nastaviti tajnika, ki bi opravljal naloge, ki bi mu jih pa stavba! občinski odbor SZDL. Veletrgovsko podjetje Kranj obvešča vse potrošnike, da prireja prodajalna DEKOR v dneh oi 11. do 19. marca v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME Sodelujejo priznani proizvajalo!: MEBLO - Nova Gorica, KRASOPREMA — Dutov-lje STIL — Koper, BREST — Cerknica, 22. JULIJ — Idrija, MARLES — Maribor Odobravamo potrošniške kredite. Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti 30 km in g? tudi brezplačno montiramo. 9995 9999999^^ SOBOTA — 25. februarja 1967 V torek seja skupščine občine Radovljica Razprava o planu in proračunu Odborniki radovljiške občinske skupščine so v petek prejšnji teden prvič razpravljali o predlogu dnažbenega plana in proračuna občine za letos, v torek (28. februarja) pa bodo o tem že sklepali. Aktivnost v občini je te dni med tema dvema sejama zelo živahna. Skoraj vsak dan popoldne so bile v tem tednu seje svetov, na katerih so obravnavali predloženi predlog proračuna in plana, od 20. do 23. februarja pa so bili po vsej občini zbori volivcev; Zadnji so bili v četrtek zvečer. Vse pripombe, predloge In zahteve za spremembami bodo do torka na občini uredili in o tako izpopolnjenem predlogu bodo v torek dokončno odločali odborniki na celodnevni seji. O planu in proračunu za lotos bomo več pisali po sprejetju. Na torkovi seji, ki se bo izjemoma zaradi obsežne in (pomembne problematike začela že ob 9. uri dopoldne, bodo razpravljali in sklepali še o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku, o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah ter o odloku o prispevkih in davkih občanov. —a Uspehi niso izostali (Nadaljevanje s 1. strani) Evidentiranje zaključeno vseh zborih (razen v Radovljici) so govorili tudi o možnem kandidatu za novega predsednika občinske skupščine. Ljudi to zanima. Iz izpolnjenih anketnih listov in iz razprav je jasno razvidno, da je možni kandidat za predsednika z daleč največ [lasovi sedanji predsednik občinskega odbora SZDL Stanko Kajdiž. Da je on možen kan-iidat, je potrdil tudi sestanek volilne komisije skupaj s predsedniki kraj. organizacij SZDL, ki je bil v začetku tega tedna. Nekateri so očitno proti temu, češ da je on predsednik občinskega odbora SZDL in predsednik občinske volilne komisije in da zato njegova kandidatura ne bi mogla bili sprejemljiva. Vendar taki, zgolj formalni razlogi ne vzdržijo kritike, če jih soočimo s predlogi na zborih volivcev in na anketnih listih. Evidentiranje je v glavnem laključeno tudi za možne kandidate za zbore republiške in zvezne skupščine. Iz razprav na zborih volivcev lahko zaključimo, da je med ljudmi zelo popularen možen kandidat za republiški zbor sedanji predsednik občinske skupščine Franc Jere, za socialno zdravstveni zbor pa dr. Borut Rus, zdravnik z Bleda. Stališče volilne komisije do možnih kandidatov za zvezne poslance je ostalo nespremenjeno: kandidirajo naj taki, ki bodo republiko kot celoto in njene interese najbolje predstavljali v Beogradu. Sorazmerna razdelitev po občinah je sekundarna zahteva. Menijo pa, da morata na Gorenjskem v gospodarski, socialno-zdravstveni in organizacijsko.politični zbor kandidirati po dva kandidata, ne le po eden. Prizadevanja po enem kandidatu pa so v nekaterih krajih precej očitna. A. Triler Sredi februarja so se sestali v Kranju predsedniki komisij za internirance in deportirance pri občinskih odborih zveze borcev NOV na Gorenjskem. Sestanka sta se udeležila tudi predsednika sekcije interniran-cev in deportirancev pri glavnem odboru ZB NOV v Beogradu in republiške sekcije v Ljubljani. Razprava po uvodnih bese. dah predsednikov republiške in zvezne sekcije je pokazala, da je bilo v zadnjih letih opravljeno veliko delo, zato tudi uspehi niso izostali. Predsedniki komisij iz Kranja, Radovljice, z Jesenic in iz škofje Loke so prikazali, kako imajo urejeno evidenco in kartoteko o zapornikih, interniranem in depor-tirancih, o talcih, ki so jih pobili nacisti in o žrtvah, ki so ostale v koncentracijskih taboriščih. Iz kartotek je tudi razvidno, da so bili naši ljudje domala v vseh nemških taborišč in tudi v taboriščih okupiranih dežel. Zbrane imajo podatke o teh taboriščih, slike in precejšnje število dokumentarnega gradiva in eksponatov. Poročali so tudi o razstavah in predavanjih po šolah, ki so jih imeli v preteiklem letu. Načeli so# tudi vprašanje filma o begunjskih zaporih, skozi katere je šlo v času okupacije okoli 12.000 naših Škof j a Loka Razgovor o kandidatih Škof j a Loka, petek 24. februarja. Danes se je v škof-ji Loki sestala politična volilna komisija občinskega odbora SZDL. Na sestanku so pregledali imena možnih kandidatov, ki so bili predlagani v dosedanjih pripravah za volitve. Imena novih kandidatov za občinske odbornike se še vedrno pojavljajo ter bo današnji sestanek le pregled dosedanjih kandidatov. — pc ljudi. Nekoč so vse občine na Gorenjskem obljubile finančno pomoč za pripravo tega filma, vendar je le občinska skupščina v Radovljici dala svoj prispevek v ta namen. Končno je pogovor nane-sel tudi na priprave o mednarodnem srečanju interni-rancevv Auschvitzu, ki bo 16. aprila letos, ter o obisku koncentracijskega taborišča Flossenburg. Tudi v teh taboriščih je bilo večje število ljudi z Gorenjske in nemalo jih je tam umrlo — srš Škof j a Loka O reorganizaciji ZK Škof j a Loka, petek, 24. februarja. Včeraj je občinski komite ZK v škof j i Loki razpravljal o stanju osnovnih organizacij na terenu, na podlagi poročil posameznih akcijskih skupin, katere so obiskale vse osnovne organizacije. Ob tej priliki so spregovorili tudi o vlogi, ki jo ima ZK v predvolilni dejavnosti in o reorganizaciji ZKJ. — pc Mali intervju z Ivom Saksidom O otroških dodatkih O izplačevanju otroških dodatkov je bilo v zadnjem času veliko govora v republiških in zveznih organih. To pa je povzročilo veliko besed med pre. bivalstvom, saj gre za rešitev zadeve, ki življenjsko zanima velik krog ljudi. Vsi dosedanji predlogi, osnutki in razprave iščejo rešitev v tem, da bi zmanjšali in tudi ukinili otroške dodatke po merilih poprečnih dohodkov v družini. »Ne oporekam prizadevanja,« je dejal Ivo Saksi. da, direktor podružnice Komunalnega zavoda na Jesenicah.« V sedanjem si. stemu je nujno poiskati drugačne rešitve. Toda ne zdi se mi prav, da se o tem govori preden smo našil in uveljavili boljšo rešitev. Ljudem bi prej morali nuditi drugo, boljšo rešitev in šele potem odstraniti tof kar ne ustreza. Morda je to prav značilno za nas, da najprej odstraiihno to, kar imamo, in šele potem postavljamo drugo.« Kaj konkretno mislite o tem drugem? »Mislim, da bi bilo potrebno prej omogočiti staršem, da prek varstvenih ustanov in podobno najdejo rešitve za svoje otroke. Sedanji dodatek res ni socialna rešitev zu starše, še zlasti ne, kjer imajo več otrok, kjer nimajo velikih dohodkov. Večjo pomoč bi jim lahko nudili prek varstvenih ustanov. Toda teh je premalo. Na primer, na območju Plavža na Jesenicah smo pred 8 leti uredili varstveno ustanovo v neki preurejeni hiši kot začasno rešitev. Tam naj bi bilo 20 do 30 otrok. Toda zdaj se tam stiska celo do 100 otrok. Želje staršev za tako varstvo so zelo velike in utemeljene. Se pravi, da bi prav z razširjanjem takih in podobnih oblik otroškega varstva morali najprej zagotoviti staršem ustrezno rešitev, Šele potem bi bili opravičeni govoriti o zmanjševanju in ukinjanju otroških dodat, kov,« je povedal tovariš Saksida. K. Makuc GIMNAZIJCI NA SNEGU — V četrtek Je kakih 400 dijakov kranjske gimnazije šlo v Kranjsko goro na sneg In led. Nekateri so se smučali, drugi drsali ali igrali hokej. Prevoz je opravilo podjetje Transturist iz škofje Loke z udobnimi avtobusi ter hkrati dalo ustrezen popust GRADNJA V CERKLJAH — Robasov travnik pri Cerkljah, ki je določen za gradnjo stanovanjskih hiš, že cživlja pred letošnjo gradbeno sezono. Tam bo 54 stanovanj. To je vse individualna gradnja in predvidevajo, da bo ta novi del Cerke.j predstavljal vzorno individualno stanovanjsko naselje. TEKMOVANJE UČENCEV — V četrtek se je v šolskem centru Iskra v Kranju začelo tekmovanje učencev prvih letnikov vajenskih in poklicnih šol. 21 učencev tekmuje v oblikovanju in v reševanju testov Jeseniški delavci po občnih zborih Kdor prevzame odgovornost, naj tudi odgovarja Člani sindikalne organizacije v INOS in drugod, so zelo kritično razpravljali o svojem delu in o uspehih delovne organizacije Po jeseniških sindikalnih organizacijah se nadaljujejo občni zbori že od decembra. Skupno je bilo že 47 občnih zborov in na vrsti sta še železarna in gradbeno podjetje Sava. Značilnost letošnjih občnih zborov je večje sodelovanje članstva tako v razpravah Jcakor tudi glede udeležbe, saj se je v poprečju udeležilo dosedanjih zborov 70 odstotkov članstva, kar pri zadnjih zborih pred dvema letoma ni bilo tako. Pregled zapisnikov In tudi beležke udeležencev teh zborov povedo, da so razprave ponekod preveč usmerjene v delitvene sisteme znotraj kolektivov oziroma konkretneje v to, »zakaj imajo tam več, zakaj ima on več« in podobno. Vendar je tudi Obveščamo naše zavarovance, da smo izplačali »naslednje odškodnine za požarne škode: 18. 2. 1967 BENEDIKU Janezu, Lavtarski vrh 1, 800.130 S din 18. 2. 1%7 BUKOVEC Martini, Breg ob Savi 10, 600.000 S din Uprava Zavarovalnice Kranj GALVANIZER za Chr, Ni, Cu, Ms in cink, ki lahko dela samostojno in dobro obvlada kopeli, dobi službo z dobro plačo pri Fa. Ferdinand Permoser, 9020 Klagenfurt — Celovec, Heiligengelst-platz 2 Zglasite se osebno aH pišite. res( da so prav ob teh razpravah delavci v mnogih kolektivih šli naprej od osebnih dohodkov in razpravljali o čistem dohodku, o produktivnosti in o gospodarjenju nasploh, kar je glavni izvor za osebne dohodke. Nemalokje pa so delavci zelo kritično ocenjevali tudi sistem dela in organizacijo ter ob tem odgovornost vodilnih ljudi. To je bilo zlasti v podjetju INOS. V kolektivu Ljubljana transport so omenjali tudi potrebo po večjem sodelovanju s širšim kolektivom ob važnejših kadrovskih zadevah, ob urejevanju sistema nagrajevanja šoferjev in podobno. V trgovskem podjetju Rožca je bilo slišati kritiko o odnosu do potrošnika, o poslovni politiki in podobno. Povsod, kjer so delavci govorili o uspehih, o slabostih in težavah, so poudarjali večjo odgovornost vodilnih delavcev in večjo usmeritev na širši krog kolektiva in izvoljenih organov pri odločanju in reševanju važnih zadev. Na sedanjih občnih zborih razpravljajo tudi o udeležbi članarine, ki naj bi se za potrebe podružnic povečala od 44 na 50 odstotkov od celote. Prav tako volijo delegate za občne zbore sindikata storitvenih dejavnosti, družbenih služb in občinskega sindikalnega sveta. K. M. S seje skupščine občine Kranj Po razpravi zborov volivcev je skupščina sprejela odlok o prispevkih in davkih občanov Na četrtkovi 35. skupni seji obeh zborov občinske skupščine v Kranju so odborniki sprejeli odlok o prispevikh in davkih občanov v kranjski občini. Na zborih volivcev, od 12 .do 19. februarja, ko so volivci razpravljali o osnutku tega odloka, je bilo največ pripomb na razvrstitev katastrskih občin v posamezne skupine. Večina zborov volivcev se je pri tem odločila za I. varianto. Glede olajšav pri odmeri prispevka od o-brti v prvem in drugem letu Tekmovanje v obdelovanju kovin Šolski center Iskre v Kranju je v četrtek, 23. februarja, pod pokroviteljstvom upravnega odbora Iskre, Elektromehanike v Kranju, organiziral tekmovanje med učenci prvih letnikov vajeniških in poklicnih šol kovinske stroke. Tekmujejo učenci Vajeniške šole iz Kranja in Šolskega centra Iskra v Kranju ter ekipe iz Škofje Loke, z Jesenic, iz Radovljice, Domžal in Ljubljane (druga ekipa Šolskega centra Iskre); skupaj tekmuje 21 učencev. Letošnje tekmovanje je že četrto po vrsti in je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem (praktičnem) delu so učenci obdelovali material in imeli nalogo, da v 12 urah naredijo snemalec za snemanje jermenic z gredi. V drugem (teoretičnem) delu pa so morali odgovoriti na nekatera strokovna vprašanja. Tekmovanje je bilo končano danes — v soboto. Podobna tekmovanja, vendar brez teoretičnega dela, so bila v prejšnjih letih že v Skofji Loki, na Jesenicah in v Radovljici. Lani je prvo nagrado in prehodni pokal osvojila ekipa učencev Šolskega centra Iskre v Kranju. Tokrat bodo ekipe in vsi učenci dobili tudi praktične nagrade v skupni vrednosti 250 do 300 tisoč starih dinarjev. Prav tako pa bodo učencem ob zaključku tekmovanja podarili tudi končne izdelke. A. 2. DINOS — Odpad Kranj Gornjesavska št. 8 obvešča, da ima v svojih skladiščih v Kranju in škofji Loki večje količine rebrastega betonskega železa debeline 6, 8 in 10, dolžina palic je 12 m. Cena 2.75 N-dinarjev poslovanja pa so se volivci \f Olševku, Gradu in na Viso-^ kem odločili za II. varianto. Odločitev za te varianti je skupščini predlagal tudi svet za finance, ki je obravnaval tudi vse pripombe zborov vo-lilcev in svoja stališča prav tako predložil skupščini. Po končani razpravi so odborniki odlok sprejeli, pri čemer so upoštevali predlog sveta za finance. V nadaljevanju so odborniki razpravljali in sprejeli tudi odlok o občinskem prometnem davku in odlok o obrestnih merah za obresti od poslovnega sklada gospodarskih organizacij, komunalna dejavnosti in storitvene obrti. (Vse tri odloke objavljamo v današnjem Uradnem vest-niku). Sprejeli so tudi pravilnik o oddajanju stanovanj občanom, ki je bil do sedaj v razpravi, vendar na predlog skupščina ni dobila nobenih pripomb. Odborniki obeh zborov so potrdili tudi letno poročilo službe družbenega knjigovodstva, obravnavali statute sedmih delovnih organizacij ter načrte in program petih delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden. Pred zaključkom seje pa je komisija za družbeni nadzor podala tudi ugotovitve o razmerah v Exotermu. Na vprašanja in pripombe odbornikov sta odgovarjala direktor in predsednik delavskega sveta iz Exo-r terma. A. 2. Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elektroiehna Kranj O akustični aparati, televizija Prešernova ui. 9 • elektroinštalacijski material f.l.AS * 4 STRAN NOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO SOBOTA — 25. februarja 1967 Vzroki in posledice slabega gospodarjenja v Opekarni Dvorska vas Prisilna uprava Opekarna v Dvorski vasi je lani naredila za 33 odstotkov manj kot v letu 1965, poslovna izguba pa znaša več kot 100.000 N din — Opeka ne gre v promet, ker vsebuje preveč sulfatov — Prisilni upravitelj Franc Simčič Na zadnji seji je radovljiška občinska skupščina sprejela odločbo o uvedbi prisilne uprave v Opekarni v Dvorski vasi. Prisilna uprava lahko traja največ leto dni. Prisilni upravitelj je Franc Simčič. Kje so vzroki za ta ukrep? Lani smo v našem listu že večkrat poročali o slabi proizvodnji v opekarni, ki je znatno zaostajala za planskimi zadolžitvami. Končna bilanca je pokazala, da je bila vrednost celoletne proizvodnje za 33% manjša kot v letu poprej. 2e periodični obračun ob koncu septembra lani je pokazal izgubo iz ne-kritih osebnih dohodkov v višini 95.162 N-din, izguba ob koncu leta pa je bila še večja, presegla je 100.000 N-din. Prodaja opeke je lani začela zaostajati, delno verjetno zaradi zmanjšanih investicij in delno zaradi neprimerne kvalitete, saj je Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane ugotovil, da zaradi površne tehnologije vsebuje opeka sulfate v taki množini, da je za sodobno gradbeno proizvodnjo neuporabna. Zato tudi ni šla v promet, skladi- šča so se polnila. Namesto da bi zastoj spodbudil kolektiv, da izboljša tehnološki proces in odstrani pomanjkljivosti, pa se je skupaj z notranjimi nasprotji in trenji še poslabšalo že tako kritično stanje. Svet za gospodarstvo radovljiške občinske skupščine je o stanju v opekarni razpravljal že na dveh sejah letos, skupščina pa je naročila Zavodu za raziskavo materiala izdelavo možnih variant sanacije. V tem času je bila preverjena, tudi možnost priključitve podjetja, vendar je edino podjetje, ki je bilo za to vsaj delno zavzeto, in sicer Kranjske opekarne, sodelovanje odpovedalo. Zavrnjena je bila tudi možnost prisilne likvidacije, ker bi to naložilo občini prevelike obveznosti glede odplačevanja anuitet (pred leti je bila za rekonstrukcijo opekarne porabljena precejšnja vsota, ga- rancija za kredite pa je po ukinitvi kranjskega okraja prešla na radovljiško občino). Obravnava in poročilo Zavoda za raziskovanje materiala sta namreč pokazala, da so možnosti, da opekarna s pravilno organizacijo, primernimi kadri in s spoštovanjem tehnologije proizvodnje ter ob intenzivnem komercialnem prizadevanju doseže v letu 19G7 rentabilno proizvodnjo. Stroški za sanacijo pa bodo seveda precejšnji. Treba bo najeti sanacijski kredit, odstraniti plaz v laporkopu, ki je nastal zaradi malomarnosti in slabe organizacije drla, treba bo dodajati opeki posebne kemične snovi, ki bodo izboljšale trdnost in s tem uporabnost, bodo pa seveda tudi povečale lastno ceno kosa opeke itd. Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane jo Opekarni v Dvorski vasi že zagotovil strokovno pomoč, to pa je tudi pogoj za uspešno izvedbo sanacije. A. Triler Ožja Predvolilna dejavnost v loški občini izbira kandidatov po aktivih Živahna predvolilna dejavnost v loški občini prehaja v predzadnje dejanje. Veliko število evidentiranih kandidatov za občinske odbornike kaže, da je med ljudmi za volitve veliko zanimanje, da se zavedajo, da s pravilno izbiro svojih odbornikov odločajo o najpomembnejšem vprašanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. V vseh krajih bodo naslednji teden organizirali krajevni odbori SZDL sestanke političnih aktivov, kjer bodo naredili ožji izbor kandidatov. Čeprav so sestanki teh aktivov namenjeni kot nekakšna »tiha selekcija,« s tem še ne bodo zaključeni spiski vseh možnih kandidatov, ki bodo predloženi kandidacijskim zborom. Namen sestankov je v prvi vrsti, da obravnavajo sposobnost posameznih kandidatov ter tudi dobe pristanke za kandidiranje. Zanimivo je, da v občini do sedaj še niti eden od predlaganih ni odklonil kandidature. Seveda je o tem sedaj še zgodaj govoriti, po sestankih političnih aktivov pa morda lahko že pričakujemo tudi takšne vesti. Kaže, da bodo kandidacijski zbori volivcev v občini okoli 15. marca. Pri občinskem odboru SZDL bo sestavljena posebna komisija, ki bo obiskovala te zbore in tudi sodelovala pri izdelavi končne liste predlaganih kandidatov. Posebno pozornost v predvolilni dejavnosti posvečajo sestanku, ki bo v petek, 24. februarja, po seji skupščine. Na njem naj bi se z vsemi odborniki pogovorili o predlaganih kandidatih. Od odbornikov, ki jim letos potečo mandat, želijo zvedeti mnenje o predlaganih kandida- Brniki Uredili bodo cesto Krajevna skupnost Brniki si že dlje prizadeva, da bi sodobno uredila cesto, ki pelje iz Zgornjega Brnika proti letališču. Cesta je krajevnega značaja, vendar močno obremenjena. Ker je makadamska, za njeno vzdrževanje vsako leto potrošijo več de-naria. Zavzemajo se za to, da bi k ureditvi ceste prispevala finančna sredstva zadruga, obrat Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, letališče in. drupi pn tudi pebivalci sami. V ta namen bodo sklicali sVnnn! sesti^ek, kajti cesto bi radi uredili še letos. -č Delež trgovine, obrti in turizma v celotnem bruto produktu tržiške občine se veča Turizem na tretjem mestu Gospodarski plan občine Tržič predvideva v letu 1967 povečanje obsega proizvodnje napram preteklemu letu za 7,8%, medtem ko naj bi se narodni dohodek hkrati povečal za 9,3%. Zanimivo je, da od leta 1963 delež industrije v skupnem obsegu bruto produkta pada. Tako je leta 1963 predstavljal še 72 % celotne bruto proizvodnje, leta 1967 pa bo industrija kljub povečanju proizvodnje udeležena le s 65 %. V zadnjem času se namreč terciarne panoge gospodarstva razvijajo relativno hitreje od industrije in prevzemajo tih v njihovih volilnih enotah. Prav tako pričakujejo, da se bodo na sestanku pojavila še morebitna nova imena. Občinska politična volilna komisija SZDL bo v sklopu predvolilne dejavnosti pripravila tudi poseben sestanek z vsemi predlaganimi kandidati za republiške in zvezne poslance. -pc vedno večji del celotnega bni-to produkta. Najhitreje se razvijajo trgovina, obrt in turizem. Tako je bil na primer še leta 1963 turizem udeležen komaj s 6%, medtem ko bo predvidoma v letu 1967 z 11% in b0 po udeležbi v skupnem bruto produk. tu na tretjem mestu, takoj za industrijo in trgovino. Nasprotno pa kmetijstvo* gozdarstvo in gradbeništvo že dlje ne izkazujejo bistvenega povečanja in je odstotek njihove udeležbe v strukturi bruto proizvodnje praktično nespremenjen. S. š. Burna razprava na zboru volivcev Jeza nad jezom se v Železnikih še ni polegla — Selška dolina se želi priključiti k občini Kranj V torek, 21. februarja, je bil v Železnikih zbor volivcev, na katerem so izčrpno razpravljali o proračunu občine Skof ja Loka ter o grad. nji Dermotovega jezu v Železnikih. Volivci so v prvi točki dnevnega reda predlagali spremembe v proračunu občine, in sicer za komunalno dejavnost, dograditev šole ter govorili o priključitvi Selške doline k občini Kranj. Predlog priključitve so sprejeli na zadnjem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti Selške doline zaradi minimalnih sredstev, katere občina Skofja Loka daje krajevnim skupnostim. Prav zato ni nobenega dvoma, da je bila odločitev ne-kolikanj prenagljena in je bolj izraz kljubovanja kot trezne presoje. Volivci so dalj časa obrav. navali gradnjo jezu v Železnikih ter ugotavljali konkretna dejstva o tej gradnji. Glede nekaterih netočnih podatkov v Nedeljskem dnevniku je bilo prikazano izčrpno poročilo od podjetja Ni- ko Železniki, katero je spremljalo gradnjo novega jezu. Volivci so po poročilu izglasovali, naj se izreče posebna zahvala tov. Svetu Kobalu in ing. Alojzu Blcn-kušu ter strokovnjakom ing. Ladu Gorišku, ing. Borisu Belaku in ing. Milovanu Ple. skoviču, ki so v prostem času tako ali drugače sodelovali pri izgradnji jezu. Kar pa je v zvezi z gradbenimi deli in slabo organizacijo dela pri gradnji jezu v Železnikih, pa naj nosi odgovornost graditelj. Mnogo je bilo že razprav in sestankov uradnih in »neuradnih« okrog gradnje jezu, pričakujemo pa, da bo končno le položen obračun dela. Vodne sikupnosti Gorenjske za vsak vložen kubik materiala na jezu v Železnikih. In še eno lahko zaključimo iz izčrpne razprave na zboru v Železnikih. V razpravah na zboru so bila očitana navzkrižja, ki eo še posledico osebnosti, kar pa občutno škoduje prebivalstvu tega kraja. Novo zajetje na jezu v Železnikih že 384 članov Ob četrtkih v domu JLA v Kranju Rezervirano za mladino Turistično društvo Lesce ima V kampingu Šobec so lani prenočevali turisti 31 narodnosti V Kranju je bilo že precej razprav in kritik, da mladina nima svojih prostorov za kul-turno-zabavno življenje in raznih drugih oblik vzgoje in izobraževanja. Največ je o tem vsako leto razmišljal občinski komite ZM. Mladi sicer tudi letos še ne bodo dobili svojih (klubskih) prostorov, kaže pa, da bo v kratkem vsaj deloma izpolnjena ta njihova želja in prav gotovo s tem zapolnjena tudi precejšnja vrzel na tem področju. V domu JLA v Kranju že dlje želijo, da bi z občinskim komitejem tesno sodelovali. V domu so namreč lepi prostori, ki pa niso najbolj zasedeni. Zato je občinski komite sklenil, da skupaj z upravo doma te prostore čimbolj približa mladini. Kmalu po letni konferenci mladine so zato sestavili poseben odbor — Tribuno mladih — v katerem so predstavniki komiteja, uprave doma, strelske in borčevski!) Mala anketa o volitvah na Jesenicah »Pustite me pri miru! Kaj pa naj jaz vem o volitvah? Vprašajte druge!« To je bilo značilno za vse odgovore, ki so mi jih dajali ljudje v sredo zjutraj po Jesenicah, ko sem jih pobaral. Na železniški postaji sem okrog osme ure ustavil pet potnikov. Vsakdo je odklanjal odgovor, zlasti še, ko sem razen odgovorov želel še ime, poklic in bivališče. Razočaran sem šel še na tržnico, zatem v gostišče Triglav in v bife Pošta. Na kakih enajst »žrtvah« sem star-tal. Nihče ni hotel biti imenovan pod takimi izjavami, kjer naj bi pokazal svojo nevednost. Najkonkretneje mi je to povedal možak v plavi platneni delavski obleki, doma iz Planice, ki sem ga med prvimi »naskočil« na železniški _ postaji. Njegove izjave (naj mi tega ne zameri) sem tudi omenil v začetku tega napisa. Na občinskem odboru SZDL so menili, da pač ljudje ne vedo še o volitvahi ker še niso bili neposredno s tem seznanjeni. Kmalu bodo zbori volivcev in takrat šele bodo občani seznanjeni z volitvami, kandidati in podobnim. Doslej so lahko s tem seznanjeni samo prek časopisov in lokalnega radia. Končno pa si ne smemo delati utvar — volitve pač niso tako zanimive za občane, da bi se zanje osebno zanimali. K Makuc organizacij, ki ima nalogo da pripravi osnutek programa za delo in življenje mladih v domu. Ta odbor je na 1. seji, sredi februarja, sklenil, da naj bi bil ob četrtkih dom JLA odprt za kranjsko mladino. Na teh četrtkovih popoldnevih in večerih bodo nastopali mladi pevci in zabavni ansambli, na programu bodo kulturni večeri, razna predavanja, razgovori, šporfna tekmovanja itd; skratka to naj bi bil mladinski klub v malem. Ce bo vse potekalo tako kot je predvideno, potem bodo s tem začeli že prihodnji mesec. Sicer pa pri tem res ne bi smeli pomišljati in zavlačevati s pripravami. Sicer se vse skupaj ne bo dalo organizirati tako kot danes pri nas in še kje menijo, da bi moralo biti urejeno klubsko življenje. Vendar pa bo z dobrim delom in primernim odnosom do te dejavnosti kranjska mladina precej pridobila. Sicer pa trenutno niti ni najbolj pomembno, da dobijo mladi v Kranju svoj klub. Nujno in pomembno je le to, da se bodo v prihodnje lahko zbirali in se na najrazličnejše načine udejstvovali. A. Zalar Iz poročila o delu skupščine in njenih organov v letu 1966 je razvidno, da je bilo od 42 postavljenih nalog izvršenih 31. Med neizvršeni-mi nalogami je srednjeročni plan razvoja občine v letih 1966—1970, poročilo o dejavnosti kulturno-prosvetnih zavodov in društev ter nekatere zadeve s področja urbanizacije in komunalnega urejanja krajev. Ker je pri pregledu dela nujno treba upoštevati tudi »tekoče zadeve«, ki niso mogle biti predvidene, vidimo, da je skupščina obravnavala 115 zadev, s čimer je dvakratno prekoračila predviden program. Tako je skupščina razpravljala o rekordnem številu zadev. Do takšnega »presega« je prišlo predvsem zaradi izvajanja gospodarske reforme. Občinska skupščina Skofja Loka je imela lani 13 sej, od tega 8 rednih, 2 nadaljevalni, 1 izredno in 2 slavnostni. Na Turistično društvo v Lescah, ki je med najaktivnejšimi tovrstnimi organizacijami na Gorenjskem, je imelo preteklo soboto redni letni občni zbor. Že po udeležbi sodeč, saj je na njem sodelovalo okrog 200 članov, in po številnih pobudah, lahko sklepamo, da je med Le-ščani veliko zanimanje za turistično dejavnost. Podatek, da se je lani vpisalo v društvo 73 novih članov, pretežna večina šele decembra, in je sedaj včlanjenih v društvu že 384 članov, je dosti zgovoren dokaz, da prebivalci vse bolj spoznavajo tu. rizem kot gospodarski, družbeni in kulturni činitelj, ki pospešuje napredek gospodarstva, zbližuje ljudi in bogati njihovo kulturo. Odkar obstoja društvo, so evidentirali skoraj 400.000 turističnih nočitev, zlasti se je razširil izletniški in prehodni turizem. Zanj so ustvarili tako rekoč iz nič, z obilo dobre volje, prostovoljnim delom in nekaj sredstev, ki so jih dobili od družbe, naravnost odlične možnosti za to dejavnost. Uredili so enega najlepših in najbolje opremljenih kam-pingov pri nas. Lani so imeli v njem skoraj 46.000 nočitev, od tega 44.856 nočitev tujih turistov. Vključno z zasebni. sejah so poprečno obravnavali 12 zadev (poprečno 5 programiranih). Na sejah so sklepali predvsem o normativnih aktih, saj so jih spre- ■ jeli kar 51.* Poleg tega je skupščina sprejela 20 raznih sklepov, obravnavala 20 poročil, dala 12 soglasij, osemkrat razpravljala o volitvah in imenovanjih, enkrat razpravljala o ugovoru ter sprejela eno priporočilo. V poročilu je razvidno, da je bila udeležba odbornikov na sejah slabša kot v letu 1965. Posebno močno je to zapaziti v zboru delovnih skupnosti. Udeležba nekaterih posameznikov je postala resnično problematična, saj so nekateri odborniki od 13 sej izostali tudi od 8- do 10-krat. Skupščina je sprejela na seji 21. 12. 1966 program dela za leto 1967 in tudi potrdila program dela posameznih svetov (o delu posameznih svetov bomo še poročali). P. Čolnar I mi sobami in gostinskimi obrati so ime'1 lani v Lescah nekaj nad 50.000 nočitev. Spričo lanskih slabih vremenskih razmer, zlasti v avg. ko so dosegli slabši obisik kot avgusta 1965. leta, je padel predvsem obisk domačih gostov, toda kljub temu so imeli za 24 % več nočitev kot leto prej. V kampingu šobec so lani prenočevali turisti 31 narodnosti, najštevilnejši so bili Nizozemci, ki so imeli nekaj nad 24.000 nočitev in utristi iz Zahodne Nemčije z 11.800 nočitvami, sledijo turisti iz Anglije, Belgije, Francije itd. Turistično društvo v Lescah je skrbelo tudi za vzgojo prebivalstva, pripravilo je nekaj predavanj, množični sestanek ter nekaj potopisnih predavanj. To pomlad bodo pripravili še predavanje o pomenu mednarodnega turističnega leta. Gost v na- ši hiši, Gorenjska in nekatera druga predavanja. Za nekatera investicijska dela ia vzdrževanje naprav so lani porabili okrog 15 milijonov starih dinarjev, izboljšali so zunanjo razsvetljavo kampa, povečali sanitarije in uredili več toplih tušev, kupili nove žimnice za letne hišice, razširili vodovod itd. Na občnem zboru so veliko govorili tudi 0 nalogah v letošnjem letu in sprejeli program dela, iz katerega je moč zaslediti povečano skrb, zlasti za urejenost naselja^ čistost kraja in odnosa do tujcev. Društvo bo dalo pobudo, da bodo izložbena okna, točilne mize, gostišča, železniška postaja in cam-ping primerno urejeni in obloženi z zastavicami o mednarodnem turističnem letu. Povečali bodo skrb za p ropa. gando in ob cesti namestili 7 reklamnih desk, skušali pa bodo zgraditi tudi novo recepcijo ob cesti na križišču proti Bledu in Jesenicam. J. Podobnik Seja skupščine občine Škof ja Loka Delovni program izpolnjen škof ja Loka, petek, 24. februarja. Danes popoldan je skupščina občine škofja Loka obravnavala predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, predlog odloka o določitvi volilnih enot in območij zborov volivcev in zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov skupščine, poročilo o izvršitvi programa dela občinske skupščine in njenih organov v letu 1966 ter volitve in imenovanja. Po razburljivih novicah iz Celja Nered tudi na blejskem pokopališču Kako je prispela krsta z ostanki pokojnika z blejskega pokopališča na mestno smetišče? O tem se veliko govori po Bledu in okolici. Navadno je v takih govoricah veliko domišljije. Toda ne na Bledu. V želji, da pridemo do resnice, smo se sami napotili na Bled in ugotovili, da je res oskrunjen grob tudi na blejskem pokopališču. V jeseni so delavci Komunalnega podjetja Bled kopali jamo na pokopališču za nekega mrliča. V zemlji so naleteli na železno krsto. Bila je težka okrog 100 kg in so jo štirje delavci le s težavo dvignili. Kam s to železno krsto, ki ni strohnela? Delavci so jo vrgli pred pokopališče v smeli, kjer je ležala dva meseca. Nekaj dni pred novim letom so zopet prišli delavci s kamionom pred pokopališče, da bi odpeljali smeti na mestno smetišče, imenovano barje. Odpeljali so tudi železno krsto. Na smetišču sta dva delavca pregledala, kaj je v krsti. Krsta je bila na gornjem delu od rje in udarca s krampom toliko odprta, da sta lahko vanjo stegnila roko. Tega ne bi storila, če ne bi vedela, kdo je v krsti. V krsti so bili ostanki pokojnice, ki je umrla pred 70 leti. Pripadala je bogati artistokratski družini. Ni bila Blejka, bila pa je zelo bogata. Je odšel nakit z njo v grob, tega nihče ne ve. Lahko pa po teh podatkih sumimo, kaj so v krsti iskali delavci, ki so krsto pripeljali na smetišče. Mesec dni po tem dogodku se je blizu smetišča sprehajal 18-letnl fant. Nekaj časa je ogledoval krsto, nato pa od- šel domov po sekiro, da bi lahko krsto odprl. To mu je uspelo. Vzel je glavo ter jo odnesel domov, kjer jo je vrgel v lonec in prekuhal. Nato ]e glavo postavil na nočno omarico in vanjo napeljal električno luč. Mati se je te nenavadne svetilke zelo prestrašila. Čez dva ali tri dni je fant omenjeno glavo dal svojemu prijatelju. Ta pa doma ni imel sreče. Oče mu jo prisolil dve zaušnici in ukazal sinu, naj glavo zavije ter takoj odnese nazaj na pokopališče. Odprto krsto s preostalimi ostanki pokojnice so našli drugi otroci in najprej razmetali kosti, nato pa so se premislili in jih zložili pod neko smreko. Nameravali so s pomočjo žice sestaviti okostnjak in ga obesiti pred vhodna vrata Zavoda za gojitev divjadi Triglav lovcem v strašilo. Do tega ni prišlo iz dveh razlogov. Nekaj kosti jim je primanjkovalo, zs zadevo pa se je tudi začela zanimati LM. Za posmrtne ostanke človeka je določen kraj, ki se imenuje pokopališče. Tisti, ki delajo na blejskem pokopališču, to dobro vedo. Verjetno bo zato zadevo obravnavalo sodišče, kar bi bilo tudi edino pravilno. -le GLAS * 6. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 25. februarja 1987 Spomeniškovarstveni seminar v Kranju Razumevanje skupščine ob. čine Kranj za pravilno oblikovanje naselij ter gradenj in adaptacij v teh naseljih kaže seminar, ki bo za uslužbence skupščine občine danes (v soboto) zjutraj, 25. februarja, v sejni dvorani. Na seminarju bo sodeloval gradbeni inšpektor ing. Viktor Žumer s temo Gradbena problematika na območju občine Kranj in konservator Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju Jernej Šušter- Varstveno vzgojni zavod v Kropi razpisuje prosto delovno mesto VZGOJITELJICE Pogoji: srednja strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo do 15. III. 1967. Nastop službe takoj. S stanovanjem ne razpolagamo šič, ki bo govoril o spomeniškem varstvu na področju skupščine občine Kranj. Izvajanja bo spremljalo prek dvesto diapozitivov o raznih pravilnih in nepravilnih adaptacijah in gradnjah na področju kranjske občine pa tudi nekaj primerov iz ostale Gorenjske. S tem seminarjem naj bi se uslužbenci seznanili z gradbeno spomeniško problemati. ko( saj vemo, da se na uslužbence, ki so iz raznih krajev občine, obračajo občani za vrsto informacij in prav tako tudi za informacije o gradnjah in prezidavah. S tem, da bi bili uslužbenci poučeni o prizadevanjih občinske skup. ščine na tem področju, bi lahko dajali pravilne napotke tako na svojih službenih mestih kot tudi doma in na vseh področjih svojega društvenega in družbenega udejstvova-nja. Renesančna veža v Mestni hiši v Kranju (17. stol.) z Dolinarjevo plastiko — Foto: Ignaščenko Na rob Snovanj Studentski list Tribuna je v zadnji številki (22. februarja) posvetil precej prostora kritičnemu prikazu prve številke Snovanj — Glasovih pogovorov o kulturi, ki je izšla 8. februarja in je bila »posvečena spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti«. Oceno je napisal Kranjčan Iztok Geister. Čeprav avtor očitno pričakuje takšen ali drugačen odziv na njegov zapis, očitno predvsem s strani tistih, ki so v zapisu bolj ali manj prikrito najbolj napadani, menimo (uredništvo Glasa), da bi bilo ob njegovi kritiki kljub temu (avtor lahko misli tudi, da prav zato) treba nekaj napisati. Dopuščamo tudi ne tako neverjetno možnost, da bo Geister po objavi tega članka v Glasu zadovoljen, da bo s tem njegov cilj dosežen, njegova popularnost pa da bo s tem za stopnico ali dve višja. Ce je cilj takih namenov angažiranost, želja po temeljitejših razpravah o kranjski ali gorenjski kulturi, potem prav, če pa so ga pri pisanju vodili zgolj nekateri subjektivni razlogi, potem nima nobene pravice napisati tisto, kar je napisal. V začetku njegovega članka v Tribuni je v oklepaju trditev in vprašanje: »To je slaboumen članek. Zakaj?« Zakaj? Predvsem menimo, da Geistrov zapis ni slaboumen članek (in da on sam to ve), ampak da je prepotentni izliv Užaljenega, jeznega mladega človeka, kulturnika, pesnika. V tem grmu tiči zajec in v tem vidimo embrio zapisa, z vsebino katerega se v neka- katerih bistvenih trditvah uredništvo Glasa strinja. Trditev o prepotentnosti in uža-ljenosti pa bomo skušali dokazati . Tribuna je Geistrovemu zapisu posvetila približno tretjino strani, kar je menda izjemen primer, saj so Snovanja za zdaj le še kulturna rubrika Glasa, katere pretenzije pa so, počasi prerasti v gorenjsko revijo za kulturo. (Take pretenzije niso menda noben greh, posebno še, ker je očitno, da v Kranju drugače še lep čas ne bomo prišli do podobne revije). Izšla pa je šele prva številka Snovanj in še ta »posvečena spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti;« iz nje še ni razviden koncept Snovanj, ker lahko rečemo, da je prva številka »izredna«. Koncept mora uredniški odbor šele izoblikovati, o fiziognomiji takšnih glasil (ne glede na obseg) pa iz ene, dveh ali treh številk ni mogoče trditi nič dokončnega. Nedvomno bodo v začetku — dokler bo obseg le 8 strani Glasa — težave, ker na tako majhnem prostoru proze, na primer, praktično ni mogoče objavljati. To je objektivni faktor, ki bo vplival tudi na fizi-ognomijo. Vse torej kaže, da Geister ocenjuje po metodi, ki jo v kritiki Snovanj sam kritizira (sicer na drugem področju): »s kakšno pravico ocenjevalec prognozira vrednost nekega dela, če rezultata, ki bi takšno vrednotenje dopuščal, še ni«. Pavlo-vec je to v Snovanjih zapisal o grafiku Simoniču. Je Geister res tako nedosleden, da si sam ne zastavi tega vpra- šanja, saj je — ponovno poudarjamo — izšla šele prva »izredna« številka Snovanj. O prepotentnem zapisu kot ventilu za sprostitev po resnični užaljenosti najdemo potrditev še v dejstvu, da Gei-stra uredniški odbor še ni povabil k sodelovanju, pa še v tem, da Geister (ali pač nekdo drug, za katerega »navija«) ni dobil Prešernove nagrade za leto 1966, čeprav je konkuriral s poezijo v Evi in Oho. (Zakaj on — ali kdo drug — ni dobil nagrade, ve Geister sam bolje kot mi. Povedati pa je ob tem mimogrede treba, da se s politiko delitve Prešernovih nagrad v Kranju nasploh ne strinjamo, in sicer zato ne, ker odlok in razpis o tem v osnovi drugače določata in ker je bila dosedanja praksa res preveč »familiarna.«) Zakaj Geister, za katerega vemo, da bi rad sodeloval v kranjski reviji za kulturo (ki je še ni!), še ni našel (ne samo po svoji krivici, delno pa tudi) poti do Snovanj? To je vprašanje, na katerega bi bilo možno odgovoriti le s temeljito analizo kranjskega kulturnega življenja. Morda o tem našem (subjektivnem) mnenju kdaj drugič, danes pa le tole: nihče od kranjskih kulturnikov, ki sploh kaj dela na svojem ozkem področju, se ne potrudi, da bi vsaj skušal gledati kulturo kot celoto (če že o njej govori, ne le iz svojega ozkega zornega kota, zato klubi in grupacije zaprtega tipa, zapiranje vase in verovanje le v svoj ozek svet, hoteno onemogočeno sodelovanje, prerekanje in zmerjanje z jalovo pretenzijo polemike in ustvarjalnega dialoga, povsem različna miselna, vsebinska in komunikacijska izhodišča itd.! Z nobe- nega konca pripravljenosti za sodelovanje, nobena grupacija ne dopušča možnosti, da ima morda tudi druga prav! Geistrova »grobnica mrtvih reči umetnosti« je prav tako le delček kulture kot njegove supermoderne in nikomur (razen njemu, kar pa mu očitno zadostuje) razumljive pesmi. V tem je bistvo: v popolni nepripravljenosti za sodelovanje. Pa ne gre za kompromise in za odstopanja od stališč in od (bolj ali manj) formiranih prepričanj in svetovnonazorskih in filozofskih nazorov. Vsak ima pravico do svoje svobode, to pa še ni razlog za nesodelovanje. V Kranju pa kaže, da je: »mlajši« so užaljeni in jeznoriti, če drugi (posebno funkcionarji in nekaj »uradnih kulturnikov«) ne priznavajo njihovega dela, če jih ne sprejmejo medse kot enakopravne, »starejši« si pa ne dovolijo, da bi tisti prvi motili njihov mir in samozadovoljstvo, da bi dregali v njihovo delo in ga ogrožali. Za Geistrov zapis o Snovanjih smo že ugotovili, da so značilni dvojni kriteriji (npr. pri Pavlovčevem ocenjevanju grafika Simoni-ča): za druge strožji ,zase blažji. Šimencu očita Geister, da je v članku o pesniku V. Cundriču »pravnik, ki tb, kar se (v neki poeziji in v nekem prostoru) dogaja, primerja s tem, kar je prav«. Kaj pa je prav? Šimenc ima en prav, Geister drugega, jaz lahko tretjega itd. Kateri prav je pravi? Geistrov »to, kar je pravkar nastalo« ali — kar očita Šimencu — »ono mrtvo in blazinjeno«? Gotovo imata oba prav, vsak prav pa je le del celote, del kulture. Smo torej spet pri zaprtosti in ozkosti, iz katere ne moremo in ne moremo. V zadnjem odstavku, ko Geister proglaša Snovanja kot »ob samem začetku crknjeno stvar,« pravi med drugim: »Naloga kulture je skrbeti za pretakanje kulturnih dobrin. V kulturi se pretakajo zgolj dobrine, nič slabega nikoli ne zaide vanjo. Slabo je pa, se razume, tisto, kaf ni dobro. O tem, kaj je dobro, pa odločajo na uradu za kulturo. Kultura je grobnica mrtvih reči umetnosti. Mrtve reči potrebujejo le mrtvi ljudje. Zato v kranjski občini ljudje, še posebno funkcionarji in njihovi pomočniki, tako radi posegajo v grobnico vrednot. Zdaj je najbrž končno tudi umi j ivo, zakaj je v Kranju ravno muzaelstvo vedno tako samo na višku.« Ce je Geister napisal ta zadnji odstavek kot svojo o-ceno o kulturnih snovanjih v Kranju ,potem je to pač njegovo stališče, ki je morda celo pravilno. Ce pa je že vnaprej postavil v ta krog tudi Snovanja, potem mu spet lahko zastavimo njegovo vprašanje: »s kakšno pravico ocenjevalce prognozira vrednost nekega dela, če rezu.iata, ki bi takšna vrednotenja dopuščal, še ni«? Geistrov članek je v bistvu faktografski, čeprav kaže, da ima vse drugačne pretenzije. Sklepati o pogojih za kasnejši morebitni prehod Snovanj v gorenjsko kulturno revijo zgolj po sestavi uredniškega odbora in dokazovati, »da so Snovanja že ob samem začetku crknjena stvar« z dvoumno ali vsaj neprecizno izraženo tezo o »grobnici mrtvih reči umetnosti«, to je početje, porojeno iz prepotentnosti in užaljenosti. Ce je prisotna še potreba po popularizaciji njega kot človeka in pesnika, naj mu bo. I * A. Trilct PANEL, IVERNE, VEZANE in OKAL PLOŠČE. LESONIT, . ULTRAPAS. I trd in mehak REZAN LES vse pri SL07EILULES Ljubljana VIŽMARJE 168 Cerkljanska Dobrava Uredili bodo ceste in most Vaščani Cerkljanske Dobrave pri Zalogu zadnji čas precej govorijo o ureditvi cest, s katerimi je vas povezana z ostalimi kraji. Gre predvsem za znižanje oz. ublažitev dveh klancev, t.j. klanca iz Zaloga v vas, kjer se le s težavo pripelje z vprego v vas kak težji tovor in pa drugi klanec na cesti Cerkljanska Dobrava — Komenska Dobrava. Ta je še bolj strm in ga bo potrebno znižati in delno tudi prestaviti. Letos pa nameravajo urediti tudi most prek hudournika Dobliča, sicer ga jim bo voda popolnoma uničila. Že dlje pa v vasi pogrešajo kažipote, saj se pota odcepijo za vas Vrhovje, Viševce Velesovo O možnih kandidatih za nove odbornike Na zadnjem zboru volivcev v Velesovem so med drugim zelo živahno razpravljali tudi o kandidatih za nove odbornike občinske skupščine. Predlagali so kar tri možne kandidate i nto Rudolfa Ropreta, Staneta Berganta in Franca Sinka. Volivci so menili( da je tako zagotovljena večja demokratičnost volitev. Iz živahne razprave lahko sklepamo, da so volivci spoznali, kako pomembno je za njihov kraj, da izvolijo pravega predstavnika v občinsko skupščino. —č i Šenčur Novi prometni znaki V Šenčurju že dlje ni bilo prometnih znakov in kažipotov ali pa so bili tako zanemarjeni in razdejani, da jih ni bilo prepoznati. Pretekli teden pa so namestili nove prometne znake in kažipota. S tem je kraj dobil lepšo in urejeno podobo naselja, -č in na Komensko Dobravo. Izletniki, ki jih je tu vedno več, ne najdejo prave poti in imajo nemalokrat precej ne. všečnosti. Pri vseh teh delih pa sta jim občinska skupščina in krajevna skupnost Zalog obljubili denarno pomoč. Računajo, da bodo vsa dela opravili že do spomladi. —č Kranj Odlikovanje za reševalce V torek zvečer je imela v domu na Smarjetni gori redni letni občni zbor Postaja gorske reševalne službe Kranj. Ta je dosegla v povojnem obdobju lep napredek in so bili njeni člani vedno in v vsakem času vešči in prapravljeni reševati v gorah. Da je bilo njihovo delo res plodno, potrjuje tudi odlikovanje »zasluge za narod s srebrnimi žarki«, s katerim je postajo odlikoval predsednik Tito. Odlikavnje jim je na zboru podelil predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir. Na občinskem zboru so so sprejeli tudi programe dela za letos in izvolili novo vodstvo. Za predsednika oz. načelnika so ponovno izvolili dr. Gorazda Zavrnika. -č Radovljica Lep uspeh planincev Jutri, v nedeljo, popoldne bo imelo planinsko društvo Radovljica svoj redni letni občni zbor. Delo društva je bilo v preteklem letu zelo razgibano. Doseglo je izreden uspeh, zlasti pri gradnji novih postojank in obnovi dosedanjih. Za svojo dejavnost je kar deset članov društva prejelo najvišja odlikovanja, zlate in srebrne znake Planinske zveze Jugoslavije. -i S 1. marcem Poštni urad na Blejski Dobravi ukinjen Naše uredništvo je te dni prejelo dopis naslednje vsebine: Že pred več meseci je Podjetje za PTT v Kranju obvestil krajevno skupnost na Blejski Dobravi, da bo pošta v tem kraju ukinjena, ker je hišni lastnik, kjer je poštni urad, odpovedal najemmo pogodbo. Krajevna skupnost je takoj obvestila PTT v Kranju, da bo pripravila drug primeren prostor, in sicer v poslopju osnovne šole, kakor hitro bo prostor izpraznjen. Soba je tako že nekaj časa na razpolago in o tem je bilo podjetje PTT obveščeno. S seje plenuma ObK ZMS Kranj Srednjeročni plan dela Minulo sredo so na tretji seji plenuma občinskega komiteja zveze mladine v Kranju razpravljali in sprejeli srednjeročni program dela občinskega komiteja za prihodnji dve leti. Podrobno so razpravljali o težavah in na. Adergas Šola ni več primerna V starem samostanu v Ader. gasu ima svoje prostore podružnica šole v Velesovem. Prostori so vse prej kot primerni za šolski pouk. Če bi hoteli še vnaprej obdržati šolo v teh prostorih, bi jo morali temeljito obnoviti. Mnogi volivci pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi šolo v Adergasu opustili in bi učenci hodili v novo šolo v Cerklje. To tudi ne bi bilo težko izvedljivo, ker bi se otroci lahko vozili v cerkljansko šolo z avtobusom. Mnogim, zlasti iz Velesovega, Pra-protne police, Trate in češ-njevka pa bi bila še prikrajšana kilometer dolga pot do Adergasa. —č logah mladine v delovnih organizacijah, o delu mladinske organizacije na šolah in terenu, o kulturno-zabavnem in vzgojnem delu organizacije v kranjski občini v prihodnjem obdobju. Dogovorili so se, da bo komite na osno. vi srednjeročnega programa dela naredil vsake tri ali šest mesecev konkretni program. Na plenumu pa so razpravljali tudi o volitvah odbornikov v občinsko skupščino. Predlagali so 15 možnih mladih kandidatov za člane obeh zborov kranjske občinske skupščine. Razen tega so ugotovili, da so mladi ponekod na terenu v sedanjih pripravah na volitve precej zapostavljeni. Nekatere organizacije namreč precej zapostavljajo nekatere sposobne mlade ljudi na terenu in v delovnih organizacijah. Zato bi bilo prav, da bi se tako posamezniki kot organizacije ponekod na terenu zavedali, da bi bilo prav, ko bi bili v občinski skupščini tudi sposobni mladi ljudje. Na koncu so tudi sklenili, da se kandidacijski zborov volivcev v kranjski občini prihodnji mesec udeleži čimveč mladih ljudi. A. Ž. Pred kratkim pa je krajevna skupnost prejela prepis dopisa, ki ga je PTT poslala občinski skupščini Jesenice, v katerem sporoča svoj sklep o ukinitvi pošte na Blejski Dobravi, in sicer s 1. marcem letos. Kot vzrok navaja* da promet na pošti nazaduje, da upravnik pošte ni polno zaposlen in da bodo tako tudi odpadli stroški za najemnino, razsvetljavo, kurjavo itd. Dalje podjetje v dopisu pravi, da bi z ukinitvijo pošte ne bili prebivalci prizadeti, ker bi nekatera storitve opravljal dostavljač, v ostalih primerih pa naj bi se prebivalci posluževali pošte na Javorniku ali na Jesenicah. Prebivalci Blejske Dobravo se z ukinitvijo pošte seveda ne strinjajo, ker menijo, da je pošta v tem kraju potrebna, posebno še, ker bo število prebivalcev z novogradnjami jn z zazidavo stanovanjskega naselja jaa Lipcah naraščalo. Glede pisma smo prosili za pojasnilo predstavnike podjetja PTT v Kranju. Zvedeli smo, da njihovo podjetje i s namerava s 1. marcem ukiniti pošto na Blejski Dobra-« vi, ker ni rentabilna. Nado-« meščena bo z redno dostavo iz pošte Jesenice. Prebivalci ne bodo prizadeti, ker bodo dobili vse pošiljke na dom še prej kot so jih do sedaj. Razen tega bo pismonoša opravljal zanje tudi vse usluge, za katere so doslej morali na pošto. Sprejemal bo denar, telegrame in podobno. Prebivalci Blejske Dobrave se bodo tudi vnaprej lahko posluževali telefona; ki ga namerava pošta odstopiti tamkajšnji krajevni skupnosti, da ga namesti V primernem prostoru. STREHA NA STREHI — Svojevrstna radovljiška zanimivost Je dvojna streha na novem obratu Almlre. Prvotna streha, pokrita s pločevino, je puščala vodo, zato je gradbeno podjetje Gorenje lani jeseni napravilo čez drugo, ki je boljša. Menda jih Je druga streha veljala okrog 5 milijonov S din. Pa kaj zato, pravijo ljudje, ena streha je za Almiro, druga pa za Tapetništvo Radovljica, ki še gostuje v eni hali. Zakaj ne bi Imelo vsako podjetje »voje stene nad glavo, kajne? Pravijo pa, da Je ta druga streha koristna tudi še zaradi toplotna izolacije. — Foto Perdan GLAS # a. 51 KAN NAŠA REPORTAŽA SOBOTA — 25. februarja 1967 Smlednik včasih in danes Vas med Kranjem in Ljubljano Stari grad je bil v razvalinah že v Valvasorjevem času; na kraju, kjer je stal, je bilo gradišče v prazgodovinski dobi, pozneje pa rimska utrdba — Deljena mnenja o tem, ali sodi Smlednik bolj h Kranju ali Ljubljani — Fridel iz Hraš nam je poslal pesem o vinu Sonce zahaja tam nekje za loškimi hribi, zimsko februarsko nebo je toplo in svetlo, pomlad trka na osivele in mrzle zidove Starega gradu, ki bdi nad Smlednikom. Staro skalovje obuja spomine na prastaro zgodovino kraja, v katerem smo bili neko toplo soboto v januarju gostje tudi novinarji Glasa (in Veseli planšarji). Staro zidovje Starega gradu je Smlednik, kakršnega danes ni več. Takrat, v sivi davnini, Smlednik ni bil tak kot je danes. Verjetno je bilo tod naselje, čeprav nimamo o tem nobenih podatkov. Prav tako ne vemo, če so bili ljudje takrat prav tako takšni, kot so danes, prav tako nezadovoljni drug z drugim, s svojim in drugim delom, prav tako veseli, prav tako zaljubljeni v svoj majhni svet, v svoj dom, prav tako žejni napredka in boljšega življenja. Zgodovinarji nam povedo le to, da je bilo na 515 m visokem, z gozdom poraslem hribu prazgodovinsko gradišče še v prazgodovinski dobi in pozneje rimska utrdba. Valvasor omenja v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, da je bil Stari grad že takrat v razvalinah. Zgodovina ga prvič omenja leta 1136. Prvotni grajski posestniki so bili tako imenovani Smled-niški gospodje, ki so menda sezidali prav na ostankih prazgodovinskega gradišča in poznejše rimske utrdbe. Smledniški gospodje se nato v zgodovinskih virih omenjajo še leta 1163 in 1216, okrog leta 1340 pa so izumrli. V letih 1328 in 1332 je pokupil graščino grof Friderik Celjski. Leta 1374 je bil grad že deželna last, dobrih 60 let pozneje, leta 1439, pa ga je razdejal Jan Vitovec, znan vojskovodja Celjskih grofov. Pozneje je grad večkrat menjal lastnike. Okoli današnjih, delno rc-stavriranih ruševinah smled-niškega gradu so še vidni ostanki nekdanjega jarka, ki je obkrožal grajski stolp. Prvotno je namreč stal samo stolp, ostale objekte pa so do- zidali kasneje. Teh skoraj ni več, le razvaline mogočnega stolpa so še lepo ohranjene in pričajo o nekdanji moči in utrjenosti. Rimska utrdba na tem mestu je varovala glavno cesto iz Emone (sedanje Ljubljane) proti Gorenjski. Skopi podatki in redke najdbe nam ne dovoljujejo, da bi točno rekonstruirali to nekdanjo to-vorniško pot, ki je bila verjetno že v prazgodovinski dobi in je vodila naprej preko Ljubelja. Prof. Zontar v Zgodovini mesta Kranja domneva, da je šla ta zvezna pot v rimski dobi skozi Medvode, prestopila Savo nekje pri Kranju in vodila kot to-vorniška pot čez Ljubelj v Virnium, takratno rimsko provinco na Koroškem. Smledniški gospodje na nekdanjem Starem gradu verjetno niso mogli nadzorovati te ceste, pač pa cesto od Tacna proti Smledniku, ki je obstajala verjetno tudi že v rimski dobi, čeprav za to ni podatkov. Pač pa povejo zgodovinski viri, da se je dežela Kranjska leta 1541 ponudila kralju Ferdinandu, da zgradi to cesto do Kokre, če se ji dovoli pobirati določeno mit- nino. To pa je bila najbrž le tovorna cesta in ne cesta za vozove; sčasoma pa je začela propadati. Zgodovinski zapiski namreč govore, da je bilo 23. julija 1713 s cesarskim patentom naročeno Frančišku Benediktu Diru-lu, takr. tnemu posestniku gradu Thurn ob Kokri, da »popravi cesto od broda pod Šmarno goro do mitarskega urada v Kokri«. Dela takrat niso opravili. Pozneje so cesto še večkrat začeli urejati (tlako so opravljali tudi podložniki smledni-ške graščine), popolnoma dovršena pa je bila šele leta 1800. Toliko o Smledniku in o-kolici iz časov, ki so za vse nas le siva bolj ali manj nezanimiva preteklost Pa ga bolje poznate kot jaz! Smlednik danes? Drugačen je, seveda. In vi, Smlejčani, ga boi je poznate kot jaz! Za to prepuščam besedo vam, zato skozi vrstice, ki sledijo, spregovorite vi sami del tistega, kar ste nam povedali pred nedavnim, ko smo vas obiskali. Ste zadovoljni? Ste in niste, kajne? Torej ena nič za vas, ker postavljam tako neumna vprašanja. Ste pod Ljubljano, pod občino Ljub-Ijana-šiška? Ste zadovoljni s to občino oziroma s prejšnjo v Medvodah? Smo, pravite zdaj, v zadnjem letu; prej nismo bili. Smlednik je nali sploh bolj navezan na Kranj kot na Ljubljano, posebno geografsko. Medvode so bile sicer blizu, Ljubljana pa ni. Do leta 1954, ko je bil Smlednik pod kranjsko občino, je RUŠEVINE STAREGA GRADU — Restavatorska dela na Starem gradu nad Smlednikom trenutno počivajo, ker nI denarja. Nekdanji grajski stolp pa so pred leti že delno restavrirall — Foto pcdan bilo največ delavcev zaposlenih v Kranju, zdaj pa jih je veliko tudi že v Medvodah, Ljubljani, Gameljnah in celo v Skofji Loki. S Kranjem je neposredna avtobusna zveza, za Ljubljano pa je treba najprej s kolesom do Medvod, naprej pa z avtobusom. Zakaj ste se odločili za Medvode? Nismo se odločili, pravite, tako so naredili! Prvo glasovanje v Smledniku in najbližjih vaseh je odločilo za Kranj, potem pa so pripravili še drugo glasovanje, ker nekaterim rezultat očitno ni bil všeč, pritegnili so zraven Zapoge in še nekatere, manj na Kranj navezane vasi, rezultat je bil drugačen: za Medvode. In zdaj je bil — pravilen. Smlejčani, tako sem slišal, ste bili do konca leta 1965 prepričani, da ste s tem oškodovani, zdaj pa ste mnenje spremenili, kajti končno so vam le asfaltirali cesto iz Zbilj, obljubili tudi ureditev drugih cest in šolo ste začeli graditi. Razmere so se popravile, odkar ste se združili z občino Ljubljana-Siška. V tej občini so davki kmetov manjši, ker kmečka dohodnina v občinskem proračunu v Šiški v odstotkih ne pomeni veliko, Medvode pa so bolj navijale. Tudi v blagajni krajevne skupnosti so se razmere popravile, odkar ste praktično — Ljubljančani. To pa še ne pomeni, da je Smlednik mesto. Oprostite! Se vedno prevladujejo kmetije in delavci, ki izhajajo iz kmetij. Predsednik krajevne skupnosti Jože Rozman mi je povedal, da je po statističnih podatkih kmetov le še Okrog 40 odstotkov, da pa je menda od vsake hiše, tudi s kmetije, kdo v službi. Torej tudi za Smlednik velja isto kot za vso Gorenjsko v letih po zadnji vojni: hitra sprememba strukture prebivalstva, beg v industrijo, obenem pa modernizacija in mehanizacija kmetijstva, kar je seveda nujno, po-obno še, ker je ljudi za delo manj. Slišal sem, da je na področju krajevne skupnosti že okrog 6 privatnih traktorjev, da o o-stali manjši mehanizaciji ne govorimo. Verjetno postrani gledate — vsaj kmetje — na ljubljanski Agrckombinat Emona, ki vam je vzel najlepše gozdove na ravnini in blizu doma. Se dobro, da so vam zdaj vsaj steljo dovolili uporabljati iz teh gozdov, ki bi že morali biti spremenjeni v obdelovalno zemljo. Ko smo zadnjič po novinarskem večeru sedeli v prijetni gostilni — naši gostiteljici na Mlaki in kramljali o fem in onem, sem vam pravil o presenečenju, ki sem ga doživel v Smledniku: o plakatu, ki je sredi vasi, ob tehtnici, vabil na novinarski večer. Cez pol je bil pretrgan, komaj se je še dalo razbrati, za kaj gre. Zraven pa se je bohotil lepši pla- kat, na lepšem mestu, in nič ni bil pretrgan: veseli večer Veselih planšarjev, in sicer istega dne le uro za začetkom našega večera v drugih prostorih. Vprašal sem se: tiskarski škrat? Pomota? Zvedel sem: nič takega, kvečjemu kanček zlobe. To ni prav in še manj lepo. Smlednik namreč razjedajo nasprotja, — tako sem zvedel pri ljudeh — ki jim botrujeta dva človeka. Na vodilnih krajevnih političnih funkcijah sta (ali sta do nedavna bila), pa imata kljub temu največ »zaslug« za to, da v Smledniku ni ne družabnega življenja* ne kulturno-prosvetnega dela, ne športa, ničesar. Šest let že kulturniki menda praktično spijo spanje pravičnega. Za konec pa še nekaj veselega. Naš naročnik in zvesti bralec Fridel Jenko iz Hraš, ki je tudi sodeloval na novinarskem večeru, nam je nekaj dni pozneje poslal pesmico o vinu, ki bi jo — tako pravi — lahko uporabil humorist Lipe na podobnih prireditvah drugje. Pesmico v celoti objavljamo, saj je duhovita. Ce bi jaz bil mož bogat* / klet bi si postavil. / Notri vinca bi nalil, / prijatelje bi vabil. / Iz jezera še blejskega / vso vodo bi spumpal* / vinca vanj vlil ruj nega, / noč in dan bi lumpal. / Ce bi jaz bil učenjak, / svetu bi dokazal, / da le ta je mož krepak, / ki z vinom se je mazal. / Ce bi jaz bil tud zdravnik, /imel bi to metodo: / z vinom zdravi se bolnik* ne pa s kislo vodo. / Ce bi jaz bil katehet, / učil bi vaš-ga sina, / da le ta bo v raj sprejet, / kdor se ni branil vina. / Ce bi jaz bil vaš župan, / prva skrb bi bila, / da bi občina vsak dan / v korita vina vlila. / Ce bi jaz bil cesar, kralj, / bila bi postava: / kar bi kdo za vince dal, / povrni mu država. / Tako sem pa le ubog fantič* / imam pač grešno dušo, jj pomagat vam ne morem nič* / še sam imam v grlu sušo. A. Triler Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVEMSKI VESTNI K Kot prejšnja leta bo tudi letos prišlo do kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Za 20. aprila je v Ljubljani predvideno gostovanje celovškega mednega gledališča, medtem ko bo ljubljanska opera obiskala Celovec 9. maja. Koroški de. želni simfonični orkester se bo v Ljubljani predstavil s svojim koncertom 4. aprila* Slovenska filharmonija pabo obisk vrnila septembra. V četrtek, 2. marca, ob devetih dopoldne bo v dvorani delavske zbornice v Celovcu občni zbpr slovenske kmečke zveze. BOBOTA — 25. februarja 1967 KRONIKA Naročniki Glasa! Vsakomur izmed vas lahko žreb nakloni eno izmed 100 lepih nagrad, ki jih pripravlja uprava lista za veliko nagradno žrebanje Edini pogoj: plačana polletna naročnina in poravnava obveznosti. 1. nagrada — superavtomatični pralni stroj CANDY 75 2. motorni stroj za »šrotanje« »ŠROTAR« 3. televizijski sprejemnik Razen tega: blago za moške in ženske obleke, ženska konfekcija, klobuki, zidaki, čevlji, vrtalni stroj, telefonski aparat itd. Naročite GLAS — še se lahko udeležite žrebanja! Uboj v Tržiču Marko Slapar prizadejal smrtne rane Milanu Glihi Zaradi pretepanja pred sodišče Ivan Ravnahrib povzročil Pečjaku za 300.000 starih dinarjev škode PRESERNOVOGLEDALISCE NEDELJA — 26. februarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — tudi priredbe Janko in Metka, ob 16. uri za IZVEN Vandot . Stante: KEKEC IN MOJCA Vreme Deloma sončno, spremenljivo oblačno vreme. V soboto zvečer in ponoči možne kratkotrajne padavine. Večjih ohladitev še ne bo. Poročali smo že, da so v petek, 17. februarja, našli v Tržiču na Proleterski cesti mrtvega Milana Gliha. Preiskava je pokazala, da gre za uboj. Obdolženec Marko Slapar iz Tržiča, Prolctarska 3 a je v četrtek, 6. februarja, popoldne popival po gostilnah. V kavarni je nadlegoval Gliha, ki je bil že vinjen in se za izzivanje ni zmenil. Okoli 23. ure je Gliha odšel iz kavarne, Slapar pa za njim. Nekaj metrov stran od kavarne ga je Slapar napadel, podrl po tleh in mu zbil več zob. Vse skupaj je videl neki vojak, ki je hotel Slaparja odpeljati na postajo milice, vendar mu je pobeg- Kmalu se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Kranju Ivan Ravnahrib, doma iz Struževega pri Kranju. 6. januarja letos je namreč hudo pretepel Branka Pečjaka iz Kranja. Pečjak se je omenjenega dne pripeljal z avtotaksijem z železniške postaje do hotela Jelen v Kranju. Ko sta v hotelu s šoferjem obračunavala prevoz sta se navidezno nekoliko sprla. Ravnahrib, ki je bil pri točilni mizi se je vmešal v njun pogovor, nakar ga je Pečjak opozoril, da bosta že sama s šoferjem Drobiž v tem tednu 9 V ponedeljek je neznanec vlomil v kočo na Kriški gori. V notranje prostore je prišel skozi zaprto okno sobe v prvem nadstropju. Odnesel je pijačo in hrano v vrednosti 60.000 starih dinarjev. • • • 9 Maks Ludvik iz Šenčurja je prijavil postaji milice, da mu je neznani storilec v ponedeljek ob 23.30 zvečer prerezal dva plašča na avtomobilu, ki ga je imel parkiranega prod gostilno Na jami v Šenčurju. • • • # Ivanu Metejku iz Kranja je v noči od 16. na 17. februar nekdo ukradel z avtomobila VW 1300 kompletno luč, vredno 30.000 starih dinarjev. Vozilo je imel parkirano na Titovem trgu v Kranju. nit Zato je šel pretep prijavit sam. Potem, ko so organi milice oba prijeli in zadevo obravnavali kot prekršek zoper javni red in mir, so Gliha izpustili, Slaparja pa štiri ure kasneje. Kljub temu je Slapar pričakal Gliha in ga pri mostu čez potok Mošenik, neposredno eb hiši kjer stanuje, potem ko je ta zaradi vinjenosti padel po tleh, začel pretepati. Prizadejal mu je hude rane, zaradi katerih je umrl. Obdolženec je v preiskavi priznal, da je pokojnika Gliha hudo pretepel. Javni tožilec je uvedel preiskavo zaradi kaznivega uboja. S. S. uredila glede plačila prevoza in naj se on ne vtika v njune zadeve. To je Ravna-hriba razjezilo in je s pestjo udaril Pečjaka v obraz. Ta mu je udarec vrnil in ga prosil naj preneha s pretepanjem. Ravnahrib pa ni popustil. Popolnoma je podivjal in Pečjaka vrgel po tleh ter ga hudo ranil. Raztrgal mu je tudi obleko. S svojim dejanjem je Ravnahrib povzročil Pesjaku za približno 300.000 starih dinarjev škode. S. S. Nepreviden pešec V četrtek ob 14.20 se je na cesti Staneta Žagarja v Kranju zgodila huda prometna nesreča. Ing. Pavel Razinger z Bleda je vozil osebni avtomobil iz Primskovega proti Kranju. Na cesti Staneta Žagarja pri hiši št. 20 pa je nenadoma prečkala cesto izven prehoda za pešce Antonija Ribič iz Kranja, Stošičeva 6. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je Ribičeva hudo ranjena obležala na cesti. -sš Trčil v drog Na cesti Kranj—Besnica se je v četrtek ob 8.40 zgodila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR 29-60 Karlu Udirju iz Spodnje Bes-nice. V nepreglednem ovinku ga je zaradi hitre vožnje in poledenele ceste zaneslo v levo in je trčil v električni drog. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 300.000 starih dinarjev. -sš Tržni pregled Kislo zelje 1.60 do 1.80 N-din, kisla repa 1.50 do 1.60 N-din, redkvica 1 do 1.80 N-din, rdeča pesa 1.60 do 2 N-din, krompir 0.60 do 0.70 N-din, korenček 1.50 do 1.60 N-din, solata 6 do 8 N-din, radič 10 do 12 N-din, suhe slive 5 N-din orehova jedrca 26 do 28 N-din, med 13 N-din, surovo maslo 16 do 18 N-din, skuta 4 do 4.50 N-din, čebula 2 do 2,50 N-din, jabolka 2.50 do 3 N-din za kg; pšenica 1.20 do 1.40 N-din, oves 1 do do 3 N-din, koruzna moka 1.20 N-din, ajdova moka 2.60 1.70 do 1.80 N-din celi orehi 2.80 do 3 N-din, fižol 3.20 do 3.60 N-din, kaša 4 do 4.50 N-din, ješprenj 2.40 do 2.80 N-din za liter; jajca 0.60 do 0.65 N-din. Loterija Poročilo o žrebanju 8. kola srečk, ki je bilo 23. II. 1967 v Beogradu Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 60 8 200 40 01430 1.000 81580 1.000 784810 30.000 939490 10.000 61 6 46161 2.006 108551 50.000 94241 600 464331 8.000 22 6 852 80 41392 600 47332 400 57792 400 157852 8.000 589872 10.000 63 6 93 3 1743 200 24273 1.000 26853 400 746513 8.000 4 4 15854 404 69954 604 877G14 8.004 25 6 55 6 65 10 75 8 195 100 41245 600 74215 600 46 20 03156 400 11656 600 14216 600 37 3 22897 1.000 25987 600 29217 600 61927 400 55357 400 371917 100.000 8 4 37898 404 70883 404 77958 604 59 a 10 0'Hm 400 6377L9 B.000 GLAS * 10. STRAN ZA ŽENE SOBOTA — 25. februarja 1967 Pedagog svetuje Kako pomagamo učencu doma Športen kostim za bližnje pomladne dni. Zapenjamo ga 2 dvojnimi gumbi in pasom. Kroj je poudarjen s šivi Večerna obleka iz težke svile. Izrez je poudarjen s svet-likajočimi našivki ^^^^^ Obveze v šoli so težke, naporne in zahtevajo od vsakega dijaka precej volje in dela ter dobro zdravje. Starši Lasje že naše babice so pravile, da prepogosto pranje las prav nič ne koristi. Ce bomo mastne lase umivale vsake tri ali štiri dni, 'se bo lasišče le še bolj mastilo, preveč izsušene konice pa se bodo cepile. Prepogosto pranje tudi suhim lasem ne de dobro — še bolj jih izsuši. Umivajmo si jih vsake dva do tri tedne. Lak, pa naj bodo njegovi učinki še tako čudoviti, ni posebno priporočljiv, kadar si ne peremo glave pogosto. če poteze vašega obraza niso ravno klasično lepe, raje ne nosite tesno spetih in »polizanih« las. Bujnejša pričeska vas bo polepšala (pazite pa, da ne bo spet preveč »bujna«). Navijete se prav lahko same, če nimate denarja, da bi šle vsak teden k frizerju. Celo preliv si lahko naredite same. važno je le, da se točno držite navodil. Roke Nasvet za lepe roke, ki ga pa najbrž, žal, ne bo nobena uporabila (tudi jaz ga še nisem): Preden gremo spat jih na debelo namažimo s kremo in oblečemo bomba-žaste rokavice. Ko jih zjutraj snamemo, bodo vaše roke mehke kot žamet. Masirajte roke z lotionom ob vsaki primerni priliki. Nohti Ni nujno, da si ženska lakira nohte, četudi hoče veljati za urejeno in elegantno. Važno je le, da ni za njimi nikoli niti trohice umazanije in da so lepo pristriženi. Če pa jih lakira, mora paziti, da so vselej sveže namazani — tj., da stari lak zbriše z acetonom, preden nanese novega. Gotovo so lepši nelakira-ni nohti, kot pa tisti, na katerih se lak kruši in odkriva cele sloje raznih starih lakov. 13 m. mm 1 i li '"»»^Sš^sgi H '■4 m 1 in ostali domači lahko z malo več potrpljenja, pazljivosti in prijateljske naklonjenosti mnogo pripomorejo, da dijak svoje šolske obveznosti opravlja z veseljem in redno. Predvsem mora družina nuditi dijaku kar najboljše pogoje za delo, potrebno hrano, knjige in ostali šolski pribor in če se le da prijeten delovni kot. Dijak namreč potrebuje mir pri učenju, nihče naj ga ne ovira ali obremenjuje z drugimi deli, razen kadar je to delo nujno in se ne da odložiti. Dijaka, ki se pri učenju hitreje utrudi, je potrebno bodriti, saj mu tako dokažemo, da nas njegovo delo in uspeh živo zanimata. NAPAKE PREOBČUTLJIVE MATERE ALI OČETA Otrok, ki obiskuje nižje razrede osemletke, pogosto jadikuje, na primer da se ne more naučili pesmi, ne more napisati naloge, rešiti računa, napraviti risbo in podobno. Takrat mu morajo starši ali starejši bratje pomagati, se z njim pogovoriti in mu pojasniti, kako bi posamezno nalogo lahko rešil. Seveda pa ne smemo otroku napraviti vse naloge in ga s tem razvajati ter odvajati od samostojnega mišljenja. Velikokrat matere in očetje, ki so preveč nežni in preobčutljivi do otroka, v primeru, ko otrok ne more narediti naloge in zato joka, zahtevajo, da mu nalogo napravi starejši brat ali kak drug član družine, ker ne želijo, da bi otrok dobil v Glavna oprema vsak« dnevne sobe: divan, dva fotelja, sestavljiva omara in nizka mizica. Tako so si jo med drugim zamislili v Italiji. Vam je všeč? Samo poceni nI. šoli slabo oceno. To je seveda velika napaka. Ce otrok spozna, da z jokom ali s prošnjo lahko vedno izsili, da mu drugi napravijo nalogo, se tega navadi. Začel bo dobivati dobre ocene, čeprav jih ne zasluži. To postopoma otroka pokvari in ga navaja k nedelavnosti. Postaja len, neodgovoren, v razredu drzno gleda v oči učitelju in trdi, da je nalogo napisal sam. Navadi se na zlorabe in laži. OTROKA MORATE PREPRIČATI Starši morajo otroke prepričati, da je potrebno za uspeh v šoli vložiti velike napore, ga navaditi vztrajnosti, da vedno znova poskuša rešiti težke naloge. Priznati mu morate, da ste tudi sami imeli v šoli težave ter da ste se v takih primerih vedno pogovorili s starši in zahtevali pomoč. Istočasno mu morate sugerirati idejo, da je sposoben uspešno rešiti vse šolske obveze, seveda, če se dela loti z voljo, če je potrebno in če so za to možnosti, lahko na predlog učitelja otroku najamete tudi inštruktorja, vendar naj mu pomaga samo tako dolgo, da se osamosvoji. Če se otrok namerno ne uči, ne posluša in se grdo obnaša doma, na ulici ali v šoli, morate postopati energično, še bolj morate otroka prepričevati in ga z raznimi nasveti pridobiti za delo in lepše obnašanje. Fizične kazni in grobe žalitve v takih primerih niso primerne niti v šoli niti doma, ker prav nič ne pomagajo. Nakupovanje garderobe Nikoli ne kupite ničesar prenagljeno, brez premišljanja. Nikoli ne kupite ničesar, kar vam ni všeč, še posebno, če ste na tesnem z denarjem. Raje imejte manj oblek, kot pa take, ki jih ne boste z veseljem nosile. Raje hranite in si kupujte nove stvari redkeje — ampak takrat izbrane. Ne kupujte obleke ali plašča zato, ker je »izredno ugoden nakup«. Prej premislite, če bi si ga še tako vroče želele, ko bi bil dražji. Težko je kupiti dobro in poceni. Dovolj bo, če si boste lahko privoščile novosti od glave do peta dvakrat na leto: za zimsko in letno sezono. Za naslednje leto ta »oprema« postane pomožna itd. itd. (s predelavami, če je potrebno) in tako si lahko zgradimo imenitno garderobo. Držite se ene ali dveh barv pri kupovanju čevljev in torbic. Ta nasvet se vam bo morda zdel tog — toda ali ni najlepše, da nosimo čevlje in torbico v isti barvi in ker navadno menjavamo čevlje pogosteje kot torbico, ss tako izognemo neposrečenim kombinacijam. Rade izgledajo cenene vse živobarvne torbice in čevlji (razne zelene, rdeče itd.). Zato se jim od-povejmo, četudi bi bile moderne. Nikoli tudi ne nosimo belih čevljev k temnim oblekam. Čokoladni souffle z vaniljino kremo V ponvi stopite 3 žlice masla in dobro primešajte 2 žlici moke. Postopoma dodajte skodelico mleka in dva koščka kuhinjske čokolade ter neprestano mešajte — dokler se čokolada ne razpusti. Pridajte '/* kavne žličke soli, pol skodelice sladkorja in vaniljo. Dodajte 4 rahlo stepene rumenjake in mešajte. Končno dodate še sneg iz 5 rumenjakov. Namažite z maslom posodo, posuj te jo s sladkorjem in vanjo vlijte maso. Postavite posodo v vročo, pa ne vrelo vodo. 15 minut pecite pri najvišji temperaturi, nato še 20—25 minut pri nižji. Servirajte z vaniljino kremo. Vaniljina krema Naredite vaniljin puding po navodilih, le z manj mleka. Dodajte '/2 žličke va-nilje stepeni smetani, ki jo primešate pudingu, preden se strdi. Kremo polijte prek souffleja. Poročen moški Helen G. Brown v svoji knjigi Sex and the single girl takole našteje neprijetne strani poznanstva s poročenim moškim: 1. Skoraj nikoli se ne loči. 2. Praktično je neuporaben ob sobotah zvečer, ob nedeljah in počitnicah (biti mora z ženo in otroci). 3. Ne moreš ga predstaviti kot svojega fanta. 4. Skrije se pod mizo v restavraciji, če vstopijo znanci njegove žene. 5. Nikoli te ne predstavi svojemu šefu in drugim osebam, ki igrajo v njegovem življenju pomembno vlogo. 6. Čeprav je sam vezan in ti ne more nuditi poštenega odnosa, vzroji, če samo pogledaš koga drugega. 7. Rekel ti bo vse, kar mu pride sladkega na pamet (Tako lepa si, tako zapeljiva, ti si ljubezen mojega življenja) razen tistega, kar bi ti zares rada slišala: »Se hočeš poročiti z menoj?« 8. Pripoveduje laži. 9. Lahko se ti zgodi, da ga vzljubiš in trpiš. Nekaj dobrih zamisli Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je pretekli teden spet priredil razstavo. Tokrat je prikazal opremo stanovanjske kuhinje, na razstavi pa je sodelovalo 22 podjetij iz vse države. Nekaj manjših, a zelo praktičnih proizvodov je bilo celo iz uvoza. Razstava je bila razdeljena v štiri zaključene celote: shranjevanje, priprava in kuhanje hrane in pomivanje posode. Eksponati so bili skrbno izbrani in res najboljši, kar se jih pri nas lahko dobi na tržišču. Prikazanih je blo še nekaj origi- nalnih zamisli kuhinjskega pohištva po načrtih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, za katere upamo, da se bo kmalu našel proizvajalec za serijsko izdelovanje. Ob koncu razstave je zavod organiziral še posvet med proizvajalci pohištva, drobne opreme, projektanti zgradb in Gradbenega centra Slovenije, na katerem je zavod poročal o mnenju in željah potrošnikov, predvsem pa o svojih strokovnih opažanjih glede opreme in razdelitve delovnega prostora v sodobni kuhinji. V protokolu državnega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu je bila v četrtek novinarska konferenca. Novinarje so obvestili, da še vedno ni nič znanega o rezultatih preiskav zaradi atentatov na jugoslovanska predstavništva v ZDA |n Kanadi. Iz vprašanj, ki so Jih postavljali novinarji, je bilo opaziti, da ti atentati še vedno predstavljajo osrednjo točko v svetovnem tisku. Stalni predstavnik DR Vietnama v Parizu Mai Van Bo je ponovno zatrdil, da je Vietnam kljub obnovitvi ameriškega bombardiranja pripravljen začeti s pogaja-pji. Edini pogoj je, da Američani trajno in brezpogojno prenehajo bombardirati DR Vietnam. Indonezijski predsednik Ah med Sukarno je minulo sredo izročil vsa svoja pooblastila predsedniku preži-dlja indonezijske vlade ge-peralu Suhartu. Sukarno bo sicer še naprej ostal šsf države, vendar brez kakršnihkoli pooblastil. Indonezijski minister za informacije Diah pa je izjavil, da se bo začasni ljudski posvetovalni kongres sestal kljub tem pomembnim dogodkom. Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je v četrtek Izjavil, da je z navezavo diploatskih stikov med ZR Nemčijo in Jugoslavijo stvar drugačna kot z drugimi socialističnimi državami. Dopustil pa je možnost, da bo pri normalizaciji odnosov dosežen napredek kljub pravnim in političnim težavam. Trikrat v zadnjem polletju so na vietnamskem bojišču sklenili premirje: za božič, za novo leto in za budistično novo leto, ki se začenja v februarju. Trikrat zaporedoma smo pričakovali, da bodo premirje izrabili za začetek pogajanj, vendar se kaj takega še ni zgodilo. Kljub zaskrbljenosti zaradi nadalje- padov na Severni Vietnam in tako so se stvari, ki smo jih ocenjevali ugodno, zopet vrnile v prejšnje stanje. VVashington se je ravnal po nasvetu svojih generalov in v trenutku, ko so se stališča za pogovore o miru že skoraj za las približala, odvrgel nove bombe na severno vietnamska mesta. Neizkoriščeno premirj v. vanj a vietnamske vojne pa po treh premirjih v zadnjem času lahko bolj trdno upamo, da vsi mostovi le niso porušeni in da bodo nasprotniki na vietnamskem bojišču naposled le našli skupen jezik za zeleno mizo. Tretje premirje, ki je bilo podaljšano za dva dni zaradi pogajanj v Londonu, je imelo za posledico obnovo letalskih na- Orožje v Vietnamu je še enkrat uporabljeno kot najučinkovitejše sredstvo na ameriški strani. Vendar pa to ne pomeni, da v Ameriki gleda vietnamske vojne ni različnih struj. Ameriška vlada in predsednik Johnson težko zakriva posledice, ki jih ustvarja vojna v Vietnamu. Pri tem seveda ne mislimo samo na to, da je ameriška vla- da zaradi načina vojskovanja v Aziji vedno bolj osamljena in grajana na vseh koncih in krajih sveta. Vojna v Vietnamu, kjer se po podatkih ameriške vojske vojskuje okoli 400.009 ameriških vojakov, zahteva tudi drugačne davke. Znano nam je, da je v džunglah južnega Vietnama izgubilo življenje okoli 7.200 ameriških vojakov, 41 tisoč pa jih je ranjenih. Vojna pa ne potrebuje samo krvi, ampak tudi denar. 25 milijard dolarjev morajo ameriški davkoplačevalci letn0 izločiti za vojno v jugovzhodni Aziji. Takšnih sredstev in takšnih nepotrebnih žrtev pa so se mnogi Američani že ustrašili. Tudi Hanoi ima svoje razloge, da vojne v Vietnamu ne nadaljuje. Zaradi ameriške vojaške premoči v zraku so uničena mnoga severnovietnamska mesta. K velikim naporom, ki jih zahteva od vietnamskega ljudstva vojna z močnim nasprtonikom pa so se v zadnjem času pridružile še druge težave, predvsem pa spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ki se po svoje odraža tudi v Hanoju. Lahko se namreč zgodi, da bo zaradi sovjetsko-kitaj-skih nesoglasij ostal Hanoi popolnoma prepuščen ame. rišktm napadom. Američani s to karto zdaj že igrajo in pogajanja že izsiljujejo s svojo močjo. Kljub temu pa smo vedno bolj prepričani, da bo do mira v Vietnamu lepega dne le prišlo. To nam dokazujejo tudi nekateri drugi podatki. Nič ni slučajnega, če posredovanja tečejo na 15 različnih mestih. Iz Kaira poročajo, da Američani že skoraj tri mesece vzdržujejo stike z južnovi-etnamskim osvobodilnim gibanjem, v priprave za pogajanja pa sta se z vsem svojim ugledom vključila tudi U Tant in papež. Odborniki so se odpovedali mandatom Po končani skupni seji obeh zborov skupščine, minuli četrtek, sta zbora nadaljevala z ločenima sejama. Ke.r so se nekateri odborniki, ki jim letos sicer še ne poteče mandat, zaradi bolezni, odhoda na študij, preselitve itd. želeli odpovedati mandatu, sta oba zbora skupščine sprejela njihove predloge. Hkrati pa sta sprejela odlok o razpisu nadomestnih volitev. V občinskem zboru skupščine sta se odpovedala mandatu Ivica Hribiian iz 19. volilne enote in Ivan Ziheri Odbor za pomoč Vietnamu Na pobudo republiškega koordinacijskega odbora za pomoč Vietnamu so tudi v Kranju ustanovili takšen odbor. CIani tega odbora so predstavniki vseh občinskih družbenopolitičnih organiza- cij v Kranju. Na prvi seji odbora, preteklo sredo, so razpravljali o pogramu dela in nadaljnjih akcijah. O tem bo odbor izdal še posebno obvestilo in ga poslal vsem organizacijam v občini. A. Ž. iz 35. volilne enote. V zboru delovnih skupnosti pa so se mandatu odpovedali: Vida Burkeljca iz 17. volilne enote, Marjan Fras iz 21. volilne enote, Justi Svab iz 45. iolilne enote in Vera Bitenc iz 47. volilne enote. Nadomestne volitve za oba zbora bodo isti dan kot redne volitve za polovico odbornikov občinske skupščine. A. ž. Na kranjski pošti Odpiral pisma in druge pošiljke Pri Ivanu Dolencu so našli 788 odprtih pisem raznih odpošiljateljev Občinsko javno tožilstvo v Kranju je pri sodišču sprožilo postopek proti 40-1 etnemu Ivanu Dolencu iz Kranja, Na skalci 5. Dolenc je zaposeln pri podjetju PTT promet v Kranju kot pomožni kartist v oddelku špedicije. Spomladi leta 1966 je začel s tatvinami Via Mala na stražiškem odru Dramski odsek stražiške Svobode pripravlja znano dramatizacijo Knittlovega roma. na Via Mala, ki je preveden in mnogo bran tudi v slovenskem jeziku. To, vsebinsko in smiselno poglobljeno dramo, v kateri prepričevalno zmaga dobro nad zlim, so z velikim uspehom igrali že pred leti v mariborskem in ljubljanskem narodnem gledališču, od tam pa je prišla z velikim uspehom tudi na mnoge naše podeželske odre. Delo režira z nadarjenimi igralci stražiške Svobode režiser Peter Malec kot gost. Premiera bo predvidoma prve dni marca. —a Podjetje Avtopromet Gorenjska — Kranj proda naslednja osnovna sredstva: 1. en parni kotel 2. tri kalupe 3. dve Iitoželezni grelni mizi 4. en brusilni stroj z elektromotorjem 5. eno vodno črpalko z elektromotorjem 6. eno vodno kado 7. eno delovno mizo 8. en primož 9. eno navadno mizo Ogled vsak dan od 8. do 10. ure v Žanovi ulici št. 3, Kranj. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Pravico nakupa imajo tudi drugi kupci. Avtopromet Gorenjska Kranj Upravni odbor Gorenjskih oblačil v Kranju razpisuje prosto delovne mesto vodja proizvodnje konfekcije Pogoji za sprejem na delo so: 1. Višja strokovna izobrazba konfekcijske stroke; 2. Srednja strokovna izobrazba konfekcijske stroke in dve leti uspešnega praktičnega dela na podobnem delovnem mestu; 3. Visoka kvalirikacija oblačilne stroke, 5 let uspešnega praktičnega dela na podobnem delovnem mestu ter sposobnost organiziranja, vodenja in dela z ljudmi; Prijave sprejema upravni odbor do vštetega 15. marca 1967. poštnih pošiljk, predvsem pisem, ki so bila naslovljena na vjoake vojnih pošt na Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem, ker je pričakoval, da bo v pismih dobil kakšen denar. Vedel je namreč, da pošiljajo svojci voja-; kom manjše zneske tudi v, pismih. Tako je odprl najmanj 788 pisem, katere so odposlali razni odpošiljate-, lji, več manjših paketov, prispelih iz inozemstva in drugih pisemskih pošiljk. Na ta način je Dolenc zbral približno 20.000 starih dinarjev in več drobnih predmetov kot ženske rute, nogavice in podobno. Prisvojil si je tudi več stenskih in žepnih koledarjev, ki so bili naslovljeni na razna podjetja in zasebnike.' Dolenc je pisma jemal med delovnim časom v odsotnosti ostalih sodelavcev in jih skril v žep .Neopazno jih je potem odprl že na delovnem mestu ali pa odnesel domov. S. S. INSTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK proda okoli 600 m2 hrastovega parketa v dobrem stanju. Parket je položen v bolniških sobah in bi ga morali kupci sami odstraniti v roku treh dni od obvestila. Interesenti naj se zglasi-jo takoj v pisarni ekonomskega oddelka inštituta. GLAS * 12. STRAN SOBOTA — 25. februarja 1967 GLAS pioninev Tiskarski škrat Dragi prijatelji z lune (Pismo ob koncu I. polletja) Dragi prijatelji! Upam, da vas smem imenovati prijatelje? Prijatelji, no, in pa še dragi povrhu! Saj ste res dragi, odkar se je pošta podražila! Oprostite mi, ker vam od včeraj res nisem nič pisala. Veste, imam pa že toliko dela, da ne utegnem. Zakaj? Joj mene, saj res, vi ste tam gori brez teh skrbi, toda mi, ne, to je pa več kot preveč, v šoli nas stiskajo, kot v stiskalnici, ampak ne za sadje, temveč za rede. Vidite, kakšni so tisti ljudje, ki se učene imenujejo. Zberejo se na velikih sestankih, ki dmajo še drugo ime, a tako čudno, da se ga še vsi ne zapomnijo, no in na teh sestankih prere-šetajo, kot radi rečejo, vsakega učenca, pri tem pa stalno ponavljajo: »Ukor, kar ukor mu dajmo! Na novi šoli se je režim poostril.« Tudi nam pravijo, da je režim strožji na tej novi šoli po Valjavcu imenovani. Ljubi moji, tam z Lune, pa mi vi povejte, kako naj mi spolnjujemo ta »režim«, ko pa še tega ne vemo, kaj besedica »režim« pomeni? Režim, ja, kdaj pa vi rečete režim kot: »Režim se, da mi bo trebuh počil?» No, mi si ta režim tako mislimo, pa ukore za to dobimo! Vidite, ukori pa so zelo grdi listki, vsi počečkani s črnilom in spodaj je žig, ali kaj, saj ne vem. Vidite, zaradi tistih listkov smo doma tepeni, tisti listki nam vse počitnice pokvarijo, brr — takih listkov se bojte! No in sedaj se bodo začele počitnice, oh kje, saj ne. Vidite, spet so učitelji izumili nekaj redilnega za možgane in to je šola med počitnicami. Joj, mi se sedaj jezimo, nam ugajajo le brezskrbni dnevi, ali pa če v šoli poslušamo kakšne imenitne pesmi. No, v tem se nas je usmilila naša tov. razredničarka, pa smo poleteli z Robičem v pesmi »Aj, aj Paloma« v prosto naravo, kamor bom šla tudi jaz seda j le po končani uri fizike. Vas leno, dragi pozdravlja Vida! prijatelji, Vida Gartnar, 7. a razr. osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Mala rdeča veverička Daleč, v nekem prostranem gozdu, so živeli polhi, zajčki, ptički, veverice, želve in srnice, ki *so imeli skrivnost, za katero rdeča veverička ni smela vedeti. Bližal se je enajsti rojstni dan rdeče veveričke, zato so se vse živali pripravljale, kako bi jo razveselile in kaj bi ji dale. To je bila njihova skrivnost, za katero ni vedela veverička. Skušala je zvedeti za to skrivnost, vendar se ji njena želja ni izpolnila. Nekega dne je zapihal močan veter. Vse živali so se razkropile. Rdeča veverička se je skrila pod rdečo gobico. Ko je veter pojenjal, je pokukala izpod nje. Ni mogla verjeli. Okoli sebe je videla vse gozdne živali, ki so ji voščile za enajsti rojstni dan. Prinesli so ji jagod, robid, malin, borovnic, orehov, lešnikov in še mnogo drugih dobrot. Pripravili so ji lepo igrico. Ko so končali z igrico, so začeli plesati. Sonce je že zašlo, ko je dejal stari polh: »Za ta rojstni dan je veselja konec!« Vse živali so ubogale polha in odšle na svoje domove. Hudo so bile utrujene od plesa in so hitro zaspale. Le rdeča veverička ni mogla zaspati. Premišljevala je, koliko časa bo morala čakati do naslednjega rojstnega dne. Drugo jutro je vprašala živali, čez koliko časa bo imela naslednji rojstni dan. 2ivo so ji odgovorile: »čez leto dni boš praznovala dvanajsti rojstni dan.« Vesna Ueman, 6. e razred, osn. šola Prežihov Vorane, Jesenice Ta je pa dobra. V današnjem modernem svetu pišemo o škratih, o škratih posebne vrste: tiskarskih. V pravljicah sicer beremo o njih. Saj veste, takole neka- " ko se začnejo pravljice, nekoč je živel... itd. Za tiskarskega škrata pa vemo, kdaj se je prvikrat pojavil. Ste že slišali za Gutenberga, za izumitelja tiskarstva s premičnimi (ulitimi črkami)? Do 15. stoletja so pisali knjige na roko. Kaj pravite, koliko časa so pisali eno knjigo? Včasih tudi več let. In to je bila le ena knjiga. Časopisov sploh niso poznali. Pomislite, kako pomembno delo je opravil Gutenberg s svojim izumom. Z Gutenbergom so prišli tudi tiskarski škrati. Škrati navadno nastopajo samo v pravljicah in vemo, da so nagajivci. Kako so zašli v tiskarne? Preprosto so se pomešali med črke. Crke se sicer trudijo, da bi premagale te nagajivce, toda zaman. Skoraj 400 let se škrati trdovratno upirajo. Vsaka črka je v svojem predalčku. Crkostavec jemlje iz predalčkov črko za črko in stavi besede, stavke, strani in tako naprej. Tako nastane tudi vaša stran Glas pionirjev. Škrati mimogrede skočijo v predalčke med črke in napravijo zmedo. Stavci se jezijo, korektorji (možje, ki skrbijo, da je v Glasu čim-manj napak oz. škratov) in pa bralci, ti so šele jezni. Pisala nam je Vesna Ucman z Jesenic. Piše, da je v 6. e razredu in ne v 6. a. Kaj je naredil tiskarski škrat? Povedal sem že, da je vsaka črka v svojem predalčku. V predalček, kjer bi morala biti črka e, je škrat na skrivaj dal a. Nič ne moremo pomagati. Marti Belcijan iz Smlednika pa je kar spremenil priimek. Enostavno ji je vzel končnico — cijan. Seveda se moram opravičiti, tiskarski škrat pa se je kar lepo potuhnil, nekam skril in samo čaka na priložnost, da jo bo spet zagodel. Mednarodno turistično leto Preddvor v očeh dvojčkov Tudi midva, dvojčka Tinček in Tonček, učenca II. razreda osnovne šole v Preddvoru, sva se oglasila in bi tudi rada povedala nekaj v prid izboljšanja ter olepšanja Preddvora. Kraj Preddvor in njegova okolica sta kot nalašč ustvarjena za turizem, le da bi bilo zanj potrebno še marsikaj storiti. Preddvor bi bilo treba ozaljšati s cvetnimi nasadi, okrasiti vsa okna s stalnim lončnim cvetjem, po beliti še nekatere hiše, preurediti staro Križnarjevo zaprto gostilno ter v njej narediti sodobno turistično kuhinjo in jedilnico. V tem kraju ni takšne kuhinje in so turisti odvisni le od zelo drage prehrane v hotelu »Hrib« ... Kar je bilo doslej v Preddvoru napravljenega, je vse premalo. Res je, da ni denarja, vendar z dobro voljo občanov in turističnega društva bi se dalo marsikaj izboljšati in napraviti. Res je, da je postavljenih nekaj klopi za počitek turistov, vendar so tako nesmotrno postavljene, da iz njih turist nima razgleda niti na planine niti po okolici. Ob vsaki klopci bi bilo potrebno nasaditi cvetlični nasad, topol, brezo ali kaj podobnega. Kraj je treba očistiti na-vlak, posuti sprehajalne steze. .. Tonček in Tinček Erjavec, osn. šola Matija Valjavec, Preddvor TAKOLE BOMO NAREDILI ! TI,HLACK0, BOŠ ŠEL VEN POGI.F.DAT.ČE 3E VSE. V REDU, MIDVA Z BANANO PA BOVA POISKALA, ^ VHOD. ^--- mi is (>£2I, ) SOBOTA — 25. februarja 1967 OD VSEPOVSOD Spoznavajmo dežele sveta Pol naroda v enem mestu Urugvaj — latinskoameriška Švica, Montevideo — latinskoame- riški Dunaj V Urugvaju peljejo vse poti v Montevideo. Zato nI čudno, da se glavno mesto sorazmerno majhnega naroda čedalje bolj bohoti in trenutno prebiva v njem že polovica vseh Urugvaj-cev. V nečem je torej Montevideo podoben Dunaju, samo s to razliko, da na Dunaju prebiva le četrtina Avstrijcev, razen tega pa je mesto na Donavi produkt po prvi svetovni vojni razpadlega imperija, medtem ko je Montevideo produkt sodobnih tokov v Latinski Ameriki. video, so v deželi premagali nepismenost, lakoto in bolezen. »Vzhodna republika«, »Monte vide eu« — vidim goro — to so bile prve besede kolonialnih mornarjev, ki so pred stoletji po večmesečnem križarjenju po Atlantiku zagledali v daljavi kopno. Odtod tudi ime urugvajskoga glavnega mesta. Za mornarja, ki je zagledal vzpetine urugvajske obale, je to pomenilo zanesljiv znak, da je ušel smrti v morskih valovih in da je kočno premagal negotovost, ki ga je mučila vso dolgo pot. Ta vzklik pa v današnjih dneh dobiva še poseben, prenesen smisel. Milijonsko mesto ob urugvajski obali je že zdavnaj opravilo z vsemi tradicijami kolonialne preteklosti. Prav zaradi Montevidea, kjer cvetijo vse umetnosti in vse svobodoljubne tradicije, je Urugvaj postal »latinskoameriška Švica« — prava oaza miru na tem nemirnem pontinentu. Prav zato, ker je vsa nacija vezana na Monte- kot uradno imenujejo Urugvaj, je danes »najbolj pismena« latinskoameriška država. Manj kot 10 odstotkov Urug-vajcev je nepismenih. Spričo svobodoljubnih tradicij lega mesta s svojimi predmestji Punta del Este in Carasco, je povsem razumljivo, da se vanj čedalje močneje zlivajo reke Argen-tincev in Brazilcev. To je tudi eden izmed bistvenih faktorjev za vrtoglavo rast mesta. Statistično je dokazano, da je Punta del Este bolj argentinska kot urugvajska. V tem znanem svetovnem letovišču Argentinci množično gradijp letne hišice. Državljani te mirne člove-veške oaze v Latinski Ameriki pa so danes vendarle zaskrbljeni. Dolgoletna gospodarska kriza v deželi zapušča Demonstracije kmetov brez zemlje. Demonstranti nosijo transparente z napisi: »Zahtevamo zemljo in svobodo«, »Zemljo naj dobi tisti, ki jo obdeluje«. V prihodnji sobotni številki bomo začeli objavljati v več nadaljevanjih zanimiv razgovor z rurnun-sko profesorico dr. Ano Aslan Pot do visoke starosti Priznani strokovnjak za geriatrijo na zanimiv in poučen način pripoveduje o poti do visoke starosti. Med drugim trdi, da je poprečna starost, ki jo doživi človek danes le polovica življenja, ki bi ga bilo moč živeti, če bi človek živel preprosto in umirjeno ter bi koristil vse, kar mu danes na tem področju že nudi medicinska znanost. Sestavek bo spričo zanimive vsebine prav gotovo naletel na velik odziv med bralci, zato že danes nanj opozarjamo. vse globlje sledi na vsakodnevnem življenju Montevidea. Počasen tempo razvoja vse nacije je navrgel mestu videz utrujenosti in nemoči. V Montevideu danes težko najdete kakršnokoli novogradnjo. V mestu pa so vse pogostejše demonstracije kmetov brez zemlje. Razen tega je mesto posejano z nedograjenimi betonskimi ogrodji velikih stavb, na katerih so delo ustavili. Ta ogrodja delujejo kot prikazni in motijo arhitektonsko lepoto mesta. Nova ledena doba? Zemljo bo »kmalu zajelo novo ledeno obdobje«. V naslednjih nekaj tisoč letih bodo veliki ledeniki spet prekrili kopno našega planeta. To se bo zgodilo že šestič v zgodovini Zemlje. Vrhunec bo nova ledena doba dosegla čez približno 15.000 let. To je izjavil sodelavec instituta za pomorstvo v Mia-miju v ZDA dr. Cezare Emil-liani. Dodal je, da so raziskave pokazale, da se je srednja temperatura zemeljske površine v zadnjih 150.000 letih nižala za 10 stopinj Celzija. Temperatura je po njegovem mnenju padla zaradi slabšega sevanja Sonca, ker je tudi Sonce verjetno že porabilo del svoje energije. Največje in najmanjše vozilo Britanski študent Suart Smith je izdelal miniaturni avtomobilček, ki je dolg le 1.60 m in težak 113 kg. Avtomobil poganja 200 cem motor. Ker je imel Smith vedno velike težave s parkiranjem svojega »normalnega« avtomobila, si je pač omislil vozilo, s katerim ne bo posebnih težav glede parkiranja. Zanimivo je, da so podobne poskuse bolj ali mani posrečeno izvedli že v skoraj vseh velemestih po svetu. Hkrati pa se je razširila novica, da so v Franciji zgradili ogromno železniško cisterno za prevažanje tekočin. Cisterna drži nič manj kot 190.000 litrov in je trenutno največje vozilo te vrste na svetu. % Ameriška statistika pove, da kadi 53 odstotkov ameriške mladine iz slPirost-ne skupine 16 do 19 let. Od starosti 13 do 25 let je 25 odstotkov kadilcev. Svetovni znanstveniki govore Človek bo premagal taki Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo (Nadaljevanje iz 13. številke) Ob tem pa je dr. Sabin opozoril strokovnjake, naj nikar ne računajo na hitre uspehe v boju zoper to zavratno bolezen. Po najnovejših vesteh konstruirajo trenutno britanski znanstveniki nov stroj za oddajanje radiacije, predvsem nevtronov. Prepričani so, da jim bo v treh letih uspelo izdelati mnogo učinkovitejšo napravo za zaustavljanje rasti nekaterih nevarnih tumorjev, kot je dosedanje klasično rentgensko obsevanje. Mnenja in izkušnje znanstvenikov vsega sveta, ki smo jih povzeli v našem listu, vlivajo upanje iti ohrabrujejo. Kažejo namreč, da znanest ne pozna meja niti razlik v družbenih sistemih, kadar gre za boj zoper splošno nevarnost za človeštvo. Svetovno javno mnenje pričakuje od znanstvenikov vsega sveta odločilne rezultate v boju proti vsem vrstam tumorjev. Kakšna je perspektiva? Francoski akademik profesor Halpern meni, da »smo lahko optimisti«. »Prepričan sem,« pravi, »da bo človek premagal raka, prav tako kot je premagal otroško paralizo. Kdaj? Pustimo času čas!« V naših nuklearnih Institutih raziskujejo nevarnosti pred ra-diacijo. Za poskuse uporabljajo t»dl t<.krle lutke iz plastičnega materiala, k; jim pravijo »fantond« OBKOLITI NAS MISLIJO^ m n G o H Ji p T J gorenjski kraji e PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA PANORAMA # PANORAMA • P Predpustn Objavljamo prispevek ni Poljšice pri Gorjah, v. I predpustne in pustne ša tudi običaj vlečenje ženit šici lani po več kot trki« Gradivo za ta dopis I dobil pri teti in stricu Te ziji in Jožetu Lipovec, po' mače pri Kureju, s kateri sem se pogovarjal o sta predpustnih in pustnih šeg V Gorjah in okolici S jemo v predpustni čas ' obdobje od konca adventa pustnega torka, se ? vo od sv. Štefana do P?P niče, ki je v sredo po 1* nem torku. Advent je pc ni čas pred božičem, kit ja 4 tedne. V tem času $ plesalo ali pelo, tudi* 5< niso jedli, še igre, ki so t včasih pogoste po vaškifc« rih, so bile le drame ali loigre, veseloiger ni bil«' sam božič niso hodili na J ske, še sosed k sosedu tudi v gostilne niso šli se je spet začelo prih^ dan, na sv. Štefana, 26.' cembra. Na ta dan so se čele veselice, kjer pa nit gostilne, so se fantje in' kleta zbrali kar v kakšni7 Pilule, mamila in mladina Skoraj polovica oseb, ki so ' jih leta 1964 zaradi kaznivih dejanj zaprli v ZDA, še ni bila stara 18 let. Za temi vznemirjaj očimi prestopki se navadno skriva pretresljivo zlo: mamila. Mlado sedemnajstletno dekle je v neki kalifornijski kli niki zbegano pripovedovalo, kako so ji mamila uničila življenje. Pomanjkanja ni nikoli trpela. Oče je imel akademski poklic, prav tako njena mati. Stanovala je s starši in bila priljubljena v šoli. Potem pa je začela jemati mamila. Sprva ne posebno rada, toda, ker jih je užival njen prijatelj, se je navadila nanje. Spričevalo se je poslabšalo, starši so se vedno bolj razburjali. Odšla je v San Francisco. Tu se je njena strast po mamilih povečala. Nekega večera je po-užila precejšnjo količino LSD 25. Ta preparat preskušajo pri zdravljenju duševnih bolnikov. V Ameriki ga podtalno prodajo mladoletnikom. »To je najslabše mamilo^« je pripovedovalo dekle, »mislila sem, da se mi bo zmešalo, še dolgo sem čutila po vsem telesu posledice, pot me je neprestano oblival, nisem imela teka.« Nekaj mesecev pozneje so dekle prijeli skupaj z nekim prekupčevalcem mamil. »Mislim, da me bodo zaprli za eno leto. In potem? Ne vem, kaj bo z menoj?« Kje dobijo mamila? Povsod: v šoli, na cesti. To ne velja samo za večja mesta, ampak tudi za mnoga manjša. Velikokrat najamejo ilegalni trgovci visokošolce, da pomagajo pri razpečavanju mamil. V zaporu za mladoletnike je sedemnajstletni fant priznal, da je prodajal mamilo in ga sam užival. »Prvikrat so me dobili, ko sem star štirinajst let ukradel avto. Ze takrat sem užival mamila, toda tega niso opazili. Obsodili so me pogojno. S petnajstimi leti sem se priključil nekemu prekupčevalcu in prodajal mamila. Do 100 dolarjev na teden sem zaslužil. Tudi sam sem se navadil nanje. Nekajkrat so me priprli, ker sem se pretepal. Poslali so me k psihiatru, toda nič ni pomagalo.« Končno ga je nekdo izdal. Na vprašanje, če so starši vedeli, da jemlje mamila, je odvrnil: »Mati, mislim, da je sumila, toda ni mi mogla dokazati. Mamila sem zelo dobro skrival.« Čez nekaj mesecev ga bodo spustili. Skrbi ga, kaj bo potem. Po zdravniških raziskavah je možno, da bo imel posledice. Pri vrstah mamil srečamo pri mladini tako imenovan glue-sniffing; vdihavanje nekega lepilnega sredstva. Pred nekaj leti je mladina ugotovila, da se na ta način lahko opije. Nihče ni takrat pomislil, da bo ta navada postala moda. Danes ima to lepilo pomembno vlogo kot mamilo. Mladina se že zelo zgodaj omamlja s tem lepilom. Celo s sedmimi leti. Divja vožnja prometni prekrški, kraja avtomobilov, spolna razuzdanost, tatvine; vse gre na račun mamil. V Chicagu so trije omamljeni visokošolci ubili trinšestde-setletnega moža samo zaradi senzacije. »Ce ne bi užival mamil, ne bi moj sin nikdar kaj takega storil,« je dejala mati. »Bil je najboljši učenec v razredu, dokler ni začel uživati mamil.« S prekupčevanjem zaslužijo trgovci zelo dobro. Ameriški kongres je izdal nove predpise. Zlasti strogo kaznujejo osebe, ki prodajajo mamila mladoletnikom. Novi zakoni in poostreni nadzor pa še ni vse. »Uživanje mamil pri mladini bomo zatrli samo tako, da se bodo starši bolj brigali za otroke,« je izjavil neki ameriški policijski uradnik. Kdo zna kitajsko ? Adolf Vogrin iz Lesc je te dni izpopolnil svojo knjižnico z dvema redkima knjigama. Dobil je Dalmatinovo Biblijo, Ki je bila tiskana 1584. leta v VVittenbergu v 1.500 izvodih, od tega je danes ohranjenih samo še 32 izvodov. Omenjena biblija je postala osnova slovenskega jezika za celih 200 let. Poleg tega je v Ljubljani odkupil zgodovino kitajske umetnosti od izkopanin do novejšega obdobja. Knjiga je bila tiskana na Kitajskem v kitajščini, zato Vogrin išče človeka, ki bi znal knjigo prevesti. Verjetno mu prevajalca na Gorenjskem ne bo uspelo najti. Jože Vidic Miha Klinar: Mesta, ceste in $ Kmetijska zadruga Škof ja Loka proda stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Dobju št. 3, p. Poljane najboljšemu ponudniku. Hkrati oddaja zadruga v najem hleve v Dobju, na Bukovici in na Hotavljah. Hlevi so primerni za pitanje goveje živine, prašičev in piščancev. S pogoji za prodajo hiše in oddajo hlevov v najem se interesenti lahko seznanijo vsak dan na upravi zadruge v škofji Loki, Jegorovo predmestje 21. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe za nakup oziroma za prevzem v najem navedenih osnovnih sredstev v 10 dneh po objavi tega oglasa. Domov III. DEL Doberdobska planota' in skalnati griči. ^| Tržiču in morju, so še bolj revni, še bolj* pred vojno. Planota ni vzvalovana samo odk tudi od lijakastih sledov topniških izstr^ zasekani strelski jarki. Ruševine Jamelj * ruševine vsepovsod vse do morja na krii** Šele na cesti od Devina naprej je podoba ti svojih tržaških let. V Sesljanu ji prikrije ruševine neprijet-1 videla tisto rdečelasko, tisto Anno Bauer, s* a se je tisto poletno nedeljo, ko so se kopal * napravil, kakor da je ne pozna, čeprav g-1 lepoto. črto pod Franca! Kolikokrat je v teh letih že ponovila i je že rekla, da ni bil vreden njene ijubs| še ni nikoli prišlo na misel, da bi mu si poiskala drugega moškega, ki bi bil M vreden njene ljubezni. Zopet si od strani ogleduje vojaka. Ne sanjari! Ne predajaj se novi utvari Tovornjak drvi ob tržaški obali. Glob Na svoji prvi poti v Trst je komaj Sest' mestu pomislila na pesem o Lepi Vidi. Tudi zdaj se vračajo iz spominov taki hrepenenje po širnem lepem svetu. To hrepenenje se ji je sicer izpolnilo;« toda ta svet ni bil lep, ni bil dober, ni \ nekoč kot otrok sanjarila, marveč je bito t trpljenja in razočaranja. In danes, če pomisli na prehojeno po trpljenje večje kakor trpljenje Lepe Vid« Toda proč, mračne misli! Tam za onim skalnim predorom, ske cesta, je že klanec nad Miramarom. GLAS * 14 SI RAN SOBOTA — 25. februarja 1967 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS -X- 15. STRAN Turistične informacije 9 BOHINJ — Zasedeni obe brunarici na Voglu. V hotelu na Voglu 10 prostih postelj. V drugih hotelih in pri zaisebnikih je dovolj prostora. Bellevue in Pod Voglom sta zaprta. Dovolj prostora v Domu na Komni. # BLED — V vseh hotelih in privatnih sobah je dovolj prostora. Zaprta sta hotela Triglav in P vk. • KRANJSKA GORA — Prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podkorenu in Gozd Martuljku. Prostor v planinskih kočah na Vršiču. V Ratečah je dovolj prostora v obeh gostiščih in pri zasebnikih. • JESENICE — prostor v obeh hotelih, v domu pod Golico ter smučarskem domu na črnem vrhu. • TRŽIČ — V Tržiču, Podljubelju, Ljubelju, Kof-cah *in v koči Pod' Storžičem je dovolj prostora. Koča na Križki gori je odprta ob sobotah in nedeljah. 9 KRANJ — Prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor tudi na Jezerskem in v Preddvoru. V Domu na Krvavcu bo v soboto in nedeljo vse zasedeno. Zasedena bo tudi brunarica na Krvavcu. Hotel na Brniku je zaprt. Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Poslovalnica Kranj, Koroška 2 (tel.21431) — odkupuje tuja plačilna sredstva — organizira izlete z lastnimi modernimi turističnimi avtobisi za tu- in inozemstvo (tel. 22-076) — opravlja taxi službo (služba je neprekinjena) — Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! Geschaftstelle Kranj, Koroška 2 (tel. 21431) — kauft ab fremde VVahrungen — dVganisiert Ausfliige im Inn- und Ausland mit eigenen touristisehen Autobussen (tel. 22-076) — besorgt Taxidicnste (jederzeit zur Verfiigung) Wir empfehlen unsere Gcfalligkeiten! Verlangen Sie Informationen! • ŠKOFJA LOKA - Prostor pri Kroni in pri zasebnikih. Prostor v planinskem domu na Lubniku in pri zasebnikih v Retečah. • POLJANSKA DOLINA — Dovolj prostora pri zasebnikih. Dom pod Planino v Trebiji ima dovolj prostora, Loška koča na Starem vrhu je zaprta. Gostišče Blegoš na Javorjah ima dovolj prostora. • SELŠKA DOLINA — Dovolj prostora pri zasebnikih. Planinski dom Litostroj na Soriški planini ima še prostor. Snežne razmere cm KRVAVEC 105 ZELENICA Ljubelj 130 Vrtača 185 vrh Zelenice 17G VOGEL 190 VITRANC ' spodnja postaja 70 srednja postaja 110 vrh Vitranca 150 SPANOV VRH spodnja postaja 35 srednja postaja 40 zgornja postaja 50 VELIKA PLANINA 80 PLANICA 100 POKLJUKA 120 BLED 20 Celovško središče A — mesta hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja M ALTER PLATZ jTY B M a_. -—J N—'l »imanskv—\__' 50) lip ? viKTRiNGER -bs^Jm V^TK^ST" Obloge za pode, tapete, oknice, zavese Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat SpOrt smuči Celovec — Klagenfurt, 8 Maiptrasse 47, Telephon 8657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, VVIcnergasse 7-, reIephon5493 Dobro založena skladišča medernih in primernih športnih obkčil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hiša dobre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldm. Conradplatz 1 Trgovina LODRON v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese Beljak - Villach Ledergasse 12 Juriga Beljak - Villach, Rathaus Specialna trgovina za moške in ženske pletenine. Velika izbira puloverjev, telovnikov in pletenih kostimov % Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in in dustrijo 9 Avtomatični pralni stroji. Hladilniki, šivalni stro ji, kolesa, mopedi; kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov 9 Velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo Zastopstvo Stever STROJI MORE Spittal/Drau, Bahnhofstrasse 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri F.LLI Cibin Trbiž, Via Roma 21 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina GLAS * 16. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 25. februarja 1967 Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na ma~ut peči za centralna kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Posebna ugodnost za nakup zaves in preprog Frank oprema stanovanj Klagenfurt — Celovec Alter Platz 6 Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Trgovir.r\ ki ima vse! Steklo, porcelan, posoda, orodje, okovje, železoma Blago ' za zavese, dioleni, plastični izdelki, blazine za stole, pregrinjala za avtomobile Ku. t Miiller Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 26 Priporočamo se za obisk. Strežemo v slovenščini. K. Stromberger Klagenfurt — Celovec. Alter Platz 12 Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo: postelj nino, zavese ženske in moške puloverje, perilo, volnene odeje. Lastni otroški oddelek v I nadstropju Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 8 Solinger — jeklo Ferdinand Permoser Klagenfurt — Celovec Heiligengeistplatz 2 cesarski noži, krojaške škarje, žepni noži, jedilni pribori, britve Očala — foto — kino — filmi 19 11 11L Klagenfurt — Celovec, Heiligenplatz 1 Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinja — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr — aperta anche nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6—2C Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Harmonike, kitare, pihalni inštrumenti svetovne znamke, poceni v trgovini z glasbili Hergeht Klagenfurt — Celovec, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini SAP Ljubljana sporoča: začela je obratovati nova žičnlca-sedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom Kranjska gora Oglašajte v Glasu! Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Villach — Beljak prodaja na velike — Gaswerkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42, 60 61 in 68 53 UJolterlDinkler Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1 Pri zimski razprodaji zelo znižane cene Še je prilika za ugodni nakup Bogata izbira za ženske, moške in otroke Največja specializirana tekstilna hiša - Das grosste spezialisierte Textilhaus modna moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw. LJUBLJANA - MARIBOR Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta - Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 •/. Nachlass Založba Mladinska knjiga Izšla je prva knjiga zbirke LEVSTIKOV HRAM 1967 Odlično, izvirno delo sodobnega slovenskega pisatelja Anton Ingolič: Gimnazijka Le pisatelj, ki je dolgo živel sredi mladih gimnazijskih življenj, je mogel prikazati gimnazijski rod naših dni tako neposredno in močno in povedati toliko o današnji srednješolski mladini. Zgodba je prepričljiv prerez našega današnjega življenja, ter postavlja družbi vprašanja, ki jih brani in načenja pred profesorskim zborom dijakinja Ana. Knjiga je izšla v počastitev pisateljeve 60-letnice. Cena knjigi: cpl 35 N din, pus 39 N din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jo naročite neposredno pri prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Titova 3, Ljubljana. Tovarna tesnil in plastičnih mas Tesnilka Medvode GOSTINSKO PODJETJE, ki bi bilo pripravljeno prevzeti POSLOVANJE NOVEGA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE, ali ZASEBNIKA, ki je pripravljen tako enoto prevzeti v lastni režiji Objekt bo dograjen v marcu 1967. Posle je možno prevzeti takoj po dograditvi ali po dogovoru. Vse podrobnosti in pogoje ter druge informacije dobe interesenti v splošnem sektorju podjetja. Pismene ponudbe sprejemamo 15 dni po tej objavi. Prometno podjetje Ljubljana Transport poslovna enota Jesenice objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. prometni disponent 2. prometni komercialist 3 avtoličar Pogoji: Pod 1. srednja prometna šola z 2 leti prakse ali druga srednja šola s i leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2. srednja strokovna izobrazba ali VK delavec trgovske stroke s 3 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 3. VK ali KV delavec avtoličarske stroke. Kandidati za delovno mesto pod 1. in 2. morajo imeti stanovanje na Jesenicah ali bližnji okolici, za delovno mesto avtohčaija pa je novo enosobno stanovanje zagotovljeno Poskusno delo in osebni dohodek sta določena s pravilnikom Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Rok za sprejemanje vlo:j je 15 dni od objave. Obvestilo Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo v ojčini Kranj obvezno cepljenje proti davici, tetanusu oslovskemu kašlju in otroški paralizi /a vse predšolske otroke, rojene od 20. 11. 1965 do 30 li ;96() in starejše, ki še niso bili popolnoma cepljeni (to je 3X) oziroma revakcionirani. Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo. Cepljenje bo v občin: Kranj od 27. 2. 1967 dalje na istih cepiščib in ob istem času, kot je navedeno v vabilih. Vse informacije o cepljenju daje otroški dispanzer ZD Kranj. Obenem opozarjamo matere, da v torek, 28. 2. in v sredo, 1 3 dopoldni: ne bo ordinacije v otroškem dispanzerju Kranj. Uprava ZD POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila NSU-PMNZ 1000 letnik 1966, prevoženih 7000 km. Začetna cena 9.800,00 N- din Ogled vozila je možen vsak dan od 27. 2. 1967 dalje od 10.—12. ure pri ZAVAROVALNICI KRANJ. Pismene ponudbe sprejemamo do vštetega L-3. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Prodamo karamboliran osebni avto SKODA — Octavla (karavan) letnik 1966, s 4500 prevoženimi kilometri. Začetna izklicna cena 13.000,00 N-din. Ogled vozila je možen vsak dan od 8. do 12. ure v Elektro radio servisu Bled — Cankarjeva 1. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 15. marca 1967. KMETOVALCI, vabimo vse kmetovalce, da se udeležite predavanja v nedeljo, 26. 2. 1967, ob 10. uri v dvorani občinske skupščine Kranj. Predaval bo Singer Blaž, tajnik Slovenske kmečke zveze iz Celovca in sicer Kmet v industrijski družbi. Vabi kmetijska zadruga Sloga Kranj. V naši trgovini ŠPORT na BLEDU uvajamo specializirano prodajo modnih pletenin renomirane tovarne ALMIRA Radovljica murha LESCE PESTRA IZBIRA 6 ALMIRA MODNE NOVOSTI © ALMIRA KVALITETNI IZDELKI • ALMIRA Blejci in okoličani, obiščite našo trgovino: ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT Bled — ŠPORT GLAS * 15. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 25. februarja 1961 Spomladanski sejem, ,• V Kranju od 8. do 17. aprila 1967 Izdelovalci spominkov, pozor! Za našo turistično poslovalnico in hotele kupujemo zanimive spominsko izdelke. Svoje izdelke ponudite upravi podjetja Central Kranj, Maistrov trg ll/l. - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, AM SAMONIG-ECK Blagovnica " /^sira „ Kranj Plastika, guma, 'galanterija; ter gospodinjski predmeti Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektro-radioaparatih poseben popust {MUMATZI Nasproti Stadttheatra Klagenfurt — Celovec, Theaterplatz 1 Nova veletrgovina " G I O VARNI V Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hlače, ki jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. Velepapirnica Kii^, Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (C42-42) 41-26 9 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščh ® Ves pribor za tehnično risanje Obvestilo Pri trgovskem podjetju Kurivo Kranj lahko nabavite butan — propan plin za gospodinjstvo in druge potrebe. Jeklenke dobite tudi proti kavciji. Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 9 špecarija 9 drogerija 9 papirnica 9 parfumerija Vsako soboto GLAS na 24 straneh Zastopništvo za vozila Renault, Ford in Puch — Stroji — Rezervni deli — Bencinska črpalka — Služba za vleko vozil dela podnevi in ponoči Franz Orasch Eisenkappel — železna Kapla, tel. 04238/221 Tehnični izdelki vseh vrst, gumij'asti izdelki — za industrijo, obrt in poljedelstvo Trgovina Korner in Wondratschek Klagenfurt — Celovec Paradeisergasse 7, telefon 50 00 Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fur Damen, Hterren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlen vvir uns. Blagovnica Kranj, Prešernova 10 Razprodaja z 10 do 50 %nim popustom moške in otroške srajce, žensko, otroško in moško perilo, pidžame, brisače, garniture posteljnega perila — TV aparate, gramofone, pralne stroje, centrifuge, sesalce za prah, električne iztepače, Iikalnike, jedilne pribore in razne gospodinjske predmete. BLAGOVNICA ASTRA je odprta od 8. do 12. in od 15. do 18.30, ob sobotah pa od 8. do 12.30 BRAUN -SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Eiektrodeiavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalni-ca — poceni in hitro Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Laghl — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinare Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju D-B ljuđje # gorenjski kraji in ljudje jj gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje « in pustne šege v okolici Gorij (1) ega dopisnika Jožeta Ambrožiča s terem je na našo prošnjo opisal i v domačem kraju, med drugim Vanjskega ploha, ki so ga na Polj-*tih letih spet obnovili. ji kmečki hiši in se tam zabavali. Ce ni bilo harmonikarja, je igral vaški fant kar na orglice. Na Štefana se je pretrgal dolgotrajni post, začelo se je predpusno veseljačenje. Ves predpustni čas je bilo veseljačenja dovolj, posebno »še zato, ker je to zimski gas, industrije takrat še ni bilo in ljudje so imeli več časa. Mimogrede naj še omenim, da je dolžina predpust-nega časa in seveda tudi dan, ko je pust, odvisen od tega, kdaj je velika noč. Velika noč pa je vedno po prvi polni spomladanski luni. Zato tudi pust ni vedno istega dne. Pravo pustovanje se je začelo že na »ta debeli četrtek«, to je Četrtek pred pustom. Na »ta debeli četrtek« so imeli vsi debeli god; navadno so že tega dne cvrli krofe (fantovce), ne sicer po vseh hišah ,ampak le po gruntarskih, kjer je bila večja kmetija. Na ta dan so se tudi že pojavile prve pustne šeme. V glavnem so bili otroci, preoblečeni v ponoše-ne cunje in s pobarvanimi obrazi, ki so hodili od hiše do hiše in pobirale »fantovce«. Odrasli, posebno fantje in dekleta, pa so se proti večeru že zbirali v določeni hiši v vasi in tam začeli s plesom, seveda ob domači kapljici in krofih. Na Polj-šici so se zbirali pri Žlepo-ču; v tej hiši sta kar dva domača sinova znala dobro igrati na orglice. To sta bila brata Janez in že pokojni Simen. Plesali pa so tudi pri Tomažku; to je lesena stara hiša z majhnimi okenci, ki je spomeniško zaščitena in jo ne dovolijo popraviti. Na Zgornjih Lazih so plesali pri Gregoriču in pri Šeku. Posebno dobro je znala igrati na orglice še živeča Grego-ričeva mama. Plesali so tudi pri Blažu v Vomu (med Zg. in Sp. Lazami). V Zg. Gorjah so največ plesali na Politnekovem hlevu, za pija-jačo pa je skrbel pokojni gostilničar in trgovec Cerne — Mežnarjev ata, ki je bil Po- litnekov sosed. Igrali so večinoma na orglice, kajti harmonikarjev takrat ni bilo veliko, plesali pa so vsepovsod. V Zg. Gorjah je bil Poto-karjev ata, ki jo kljub visoki starosti še danes kar dobro zaigra. V Sp. Gorjah sta igrala harmonikar pok. Ledinčar-jev ata in basist, tudi že pokojni Martinežev ata. V Krnici — na Zabreznem so vedno plesali pri Brnkarju; igral jim je tudi že pokojni Brn-karjev Miha, pozneje pa ga je zamenjal odličen harmonikar Kožarjev Johan (ta je igral mnogo po Bledu in drugod). Ples se je povsod končal navadno v jutranjih urah. Kot sem že omenil, so se ljudje pozimi bolj držali doma, pustni prazniki so bili od »ta debelega četrtka« do pustnega torka skoraj nepretrgani. Tudi kmetje niso v teh dneh hodili na vožnjo drv in lesa. V teh pustnih praznikih, to je na »ta debeli četrtek«, pustno nedeljo in pustni torek, so kuhali za kosilo (južno) in večerjo vedno domače prekajeno svinjsko meso (ta suhga in fantovce (krofe) tako, da je pijača res dobro »potegnila«. Niso se seveda gostili po vseh hišah; revnejši bajtarji so si privoščili kaj boljšega le za nedeljo ali torek od navedenih treh dni, premožnejši pa vse tri dni. Na pustno nedeljo so se veselili povsod bodisi v domači vasi ali v krajevnih gostilnah v sosednjih vaseh. Vmes so bile maškarade, veseljačenje je trajalo vse do zore. Med valčki in polkami so bili tudi lepi stari plesi s petje, ki jih dandanes izvajajo le še posamezne folklorne skupine. Med najlepšimi izmed teh plesov je prav gotovo štajriš, pri katerem se poje: Le plesat me pelji, / en fantove ti dam, / sm snoč ga ucvrla, / tle v varžat ga jmam. Drugi plesi so bili še: šo-tiš, zinšrit, ceprle, nekatoliš, Šuštar polka, poušter tanc itd. Veseljačenje je seveda prišlo do vrhunca na sam pustni torek. Cez dan je dišalo iz kuhinj cvrtje »fantovcev«, otroci so tekali naokrog našemljeni s culicami v rokah in pobirali »fantovce« po hi- šah. Popoldne in proti večeru pa so se že zbirali odrasli na večerne zabave. Kot sem že omenil, so plesuli v krajevnih gostilnah ali pa tudi v vasi sami. Med veselimi vriski, pesmijo in plesom se je hitro bližala polnoč in pelepnica — Gregorčič pravi: Polnočni zvon z visokih lin / krepko zaklenkal je, / potihnil glas je violin / strunar odbrenkal je. Po polnoči so se ljudje počasi razhajali na svoje domove, le vztrajnejši so še ostali do belega dne, da pokopljejo našemljenega pusta, ki je že ležal preko noči na mrtvaškem odru (»na parah«). Zraven je bila posodica za milodare, za pogrebne stroške; darovali so tisti, ki so se ponoči poslavljali od mrtvega pusta. Naslednji dan, na pepelnico, je bil včasih in je še zdaj pogreb. Pusta nesejo na nosilih. Žalni sprevod se vije proti mostu, kjer ga po vssh pustnih pogrebnih predpisih vržejo preko mostu v vodo ali pa ga (po novejšem načinu) zažgejo. Jože Ambrožič, Poljšica 21 (Prihodnjič naprej) *cestJa • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ina zapirajo razgled proti Vi, še bolj goli kakor ^ških vdolbin, marveč :C>v V živo skalo so obeh straneh ceste, ^ ceste proti Tržiču. S kakršno pozna izza spomin- Tu je prvič tero j0 je varal Franc, * plaži pod Sesljanom, s opozorila na njeno stavek! Kolikokrat si ! In vendar ji doslej k nezvesta in da bi li Franc in bolj •roka imas pod cesto je morje, istletna prav na tem be misli in takratno dela je precej sveta; tak, o kakršnem je aa sama trnjeva pot ve, da je bilo njeno rečje in drugačno ... katerega je speljana Miramar je še vedno tak, kakor je bil; bel kakor grad, zgrajen 12 sladkorja. Plaža med Miramarom in Barkovljami pa je prepredena z žičnimi ovirami. Potem tovornjak drvi ob progi proti postaji. »Na cilju sva,« ji pravi vojak in jo vpraša, kam naj jo popelje. »Ce ste tako prijazni, pred hotel Central.« Vojak ne ve, kje je to. Zato mu, ko prideta do mesta, narekuje, kod naj vozi, dokler se ne pripeljeta do hotela. »Tu sva,« pravi in seže po denarnici, da bi vojaku dala plačilo. »Ne žalite me!« jo s kretnjo zavrne vojak. Ni je peljal zaradi Plačila, potem pa jo skoro plaho vpraša, če bi se zvečer lahko dobila. V Kobarid se vrne šele jutri. »Prav rada,« pravi štefi, a se takoj nato izgovori in opraviči z opravki. Vojak jo vse preveč privlači, da bi si smela dovoliti večer z njim. In ko se vojak odpelje, si reče, da je storila prav in se obvarovala velike skušnjave. Tako bo po vrnitvi iz Trsta lahko otroku pogledala naravnost v oči. Ne zaradi moža, zaradi otroka čuti odgovornost. Ta stavek jo spremlja že vso pot. Sobarica Fani ne more verjeti, da zares vidi Štefi. »Kakšno presenečenje! Sama? Z možem?« vprašuje v eni sami sapi. Prav rada bi poklepetala s štefi, a žal trenutno nima časa. Okrog petih popoldan bo prosta. Iz srca bo vesela, če bo štefi tedaj prišla, saj se že tako dolgo nista videli. štefi obljubi. Ve, da Fani sedaj nima časa. Toda pripeljala se je z nekim vojaškim tovornjakom in je vsa prašna. Zato bi si rada skrtačila obleko in se umila. Da, seveda. Kar z njo naj gre, jo sobarica Fani pelje v sobo za služinčad in ji mimogrede, ko se vzpenjata po stopnicah v podstrešje, pripoveduje, da je zdaj v sobici sama in da bo lahko prespala pri njej, če misli kak dan ostati v Trstu, obenem pa jo vprašuje, če se še spominja natakarja Ludovica. Kako bi se ga ne! Bil je vendar tako zelo zaljubljen v tisto spogledljivo blagajničarko, ki se je vlačila z nekim dunajskim bogatašem, a se je potem vseeno poročila z Ludovicom. Da, in prav ta bogataš je kriv, da se je Ludovico obesil. »Obesil? Za božjo voljo!« Da, ta bogataš, ki je po smrti svojega strica in po samomoru stričeve mlade žene podedoval ogromno stričevo bogastvo, se je začel zopet sukati okrog blagajničarke, ki je Ludovica in službo enostavno pustila in se naselila v bogataševi vili v Miljah, vendar tudi sama ni dolgo uživala bogastva. Razjedala jo je vest, dokler se nekaj tednov po Ludovicovi smrti ni zastrupila tudi sama v isti vili, v kateri si je leta 1914 s strupom vzela življenje mlada žena bivšega lastnika. »Ubogi Ludovico,« pravi štefi. »Da, zaslužil bi boljšo ženo,« sočustvuje nad Ludovicovo usodo tudi sobarica Fani. »In vsega je kriv tisti bogataš, ki je še vedno v Trstu kot komandant tukajšnje vojaške preskrbovalne baze. že vsa leta je tu in tudi semkaj v hotelsko kavarno še vedno prihaja in najbrž niti ne pomisli, da je spravil v smrt nesrečnega Ludovica in zaradi te smrti tudi Ludovicovo ženo, ki ni mogla več prenašati očitkov svoje vesti. Torej je ta bogataš pravzaprav dvakratni morilec, saj je kriv dveh samomorov, Ludovicovega in samomora njegove žene. »Ali je tako ali ne?« Štefi pritrdi, vendar ne ona ne Fani ne nihče drug ne ve, da je komandant tržaške preskrbovalne baze ne samo povzročitelj »samomora« Ludovicove nezveste žene, marveč njen morilec. Ludo-vicova žena je vedela preveč o njem, da bi jo lahko pustil živeti. Vedela je, da je (letos bo že štiri leta od tedaj) zastrupil mlado ženo svojega strica Alfreda Bauerja in se tako polastil njegovega premoženja. Ludovicove žene se je naveličal in se vrnil kmalu po Ludovicovem samomoru z dopusta z neko Fellnerjevo, dunajsko lepotico, nekdanjo natakarico, ki je obogatela s svojim priležni-štvom z dunajskimi bankirji in industrialci in seveda še bolj z izsiljevanjem svojih bogatih priležnikov. Anton Bauer si je že zdavnaj želel »uživanja« s to, med dunajskimi bogataši »znano lepotico« (o kateri vemo tudi mi, da je bila že pred desetletjem v Trstu z nekim dunajskim bankirjem prav v oni kavarni, v kateri sta se domenila za sestanek Anna Bauer in Štefankin mož), z lepotico in »pravo umetnico v ljubezni«, ki je zaradi te »sposobnosti« uživala med dunajskimi bogataši prav »aristokratski« ugled in ki se svojčas za Antona Bauerja sploh pi zmenila, ker je bil zanjo premalo »ugleden« (to je pri njej pomenilo premalo »bogat«), zdaj pa ji je prišel »prav«, saj je njena »zvezda« že temnela, z izsiljevanji pa si je med bivšimi bogatimi priležniki nakopala sovraštvo in grožnje, tako da ji je »umik« z Antonom Bauerjem v Trst prišel kakor »rešitev iz nevarnosti«. Zato Antonu Bauerju Ludovicova pobegla žena ni bila več potrebna, saj ga je priklenila nase z »izsiljevanjem« in »grožnjami« in jo je hotel že večkrat spraviti s poti, a si ni upal. Šele po vrnitvi z Dunaja pred dvema letoma se je opogumil in jo zastrupil, prav tako kakor je zastrupil Anno Bauer, o kateri so časopisi potem pisali) da je napravila »samomor«. Resnica o »samomoru« Anne Bauer in o »samomoru« bivše blagajničarke hotela »Central«, o kateri ni pisal noben časopis, je še vedno skrivnost in bo ostala še celo desetletje, ko bo na podoben način zginila s sveta tudi sedanja Bauerjeva »ljubica« Fellnerjeva ... Toda to je za ta čas še prihodnost, čas, ko bodo »samomori« in »umori« zopet polnili stolpce časopisov namesto stolpcev z imeni »padlih za cesarja in očetnjavo« in ko bodo sleherni »samomor« najprej pretresli s stališča, če morda ni »umor«. GLAS * 19. STRAN GLAS * 20. STRAN MALI OGLASI SOBOTA — 25. februarja 1967 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam mlatilnico in usnjeno motorsko obleko. Dobrava 10, Cerklje 818 Konja, 7 let starega, sani zapravi j ivčok, sani za vožnjo, več konjske opreme in kupim bobne za voz, obroče 16 col. na 5 odprtin. Gašper-lin, (Gole) Predoslje 81, Kranj 801 Prodam prašičke. Glinje 10, Cerklje 815 Poceni prodam nov mešalni stroj za moko in tračno žago. Oražem, Ritenska 14, Bled 839 Motorno kosilnico, kompresor za polnenje gum, tro-delno novo okno za roleto, prodam. Vodni agregat zamenjam za vodno črpalko. Vir-maše 47, šk. Loka 840 Prodam kobilo, 10 let staro. Naslov v oglasnem oddelku 841 Prodam dva prašiča za zakol 120 kg težka. Okroglo 11, Naklo 842 Prodam nahrbtno sadno škropilnico. C. na Klanec 49, Kranj 843 Odlično ohranjen zastava 750 ugodno prodam. Ogled je možen vsak dan, Pavel Va-lant, Golnik 45 844 Ugodno prodam centrifugo »Himo«, Staretova 21, Kranj 845 Prodam zazidljivo parcelo v bližini Kranja in NSU pri-mo 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 846 Prodam prašičke, 20 kg težke. Breg ob Savi 8, Kranj 847 Prodam pohištvo dnevne sobe (6 kom). Jagodic Miha, Valjavčova 9, Kranj 848 Prodam vprežne grablje, obračalnik za seno, vprežno kosilnico, več krmilne repe in pese te semenski krompir igor. Sr. vas 48, Šenčur 849 Prodam avto DKW v voznem stanju, letnik 54-55, 700 ccm. Ogled popoldan. Ho-mor Branko, Cirilova 15, Kranj-Orehek 850 Poceni prodam motorno kolo puch, registracija in zavarovalnina plačana za leto 1967. Luže 6, Šenčur 851 Prodam mlatilnico s čistilnimi napravami za vse vrste žita, smrekove in borove plohe. Lužan Stane. Žabni-ca 3 852 Prodam skoraj novo kredenco Kranj, Gosposvetska 13/1. Rakovec Stane 853 Prodam kozolec z lopo, pokrit s cemontnLki. Bičak, Mošnje 26. Brezje 854 Prodam kravo pred tetttvl-jo in semenski krompir merkur. Oljševak 23, Preddvor 855 Prodam 10 mesecev starega psa volčjaka. Kokrlca 78, Kranj 856 Prodam takoj vseljivo dve-in poslobno stanovanje, 2C minut od mesta Kranja. Ce na do 3,5 milijona SD. Naslov v oglasnem oddelku 857 Fiat 750, dober, ugO'dino prodam. Naslov v oglasnem oddelku 858 Prodam manjše posestvo vseh kultur in zamenjam laž-jega konja za težjega. Podbrezje 93 859 Prodam 1000 kg sena. Pan-geršica 6, Golnik 860 Prodam plemenskega bikca 300 kg težkega. Hotemože 28, Preddvor 861 Prodam gumi voz, 3-tonski. Markelj, Oteče 3, Podnart 862 Prodam 4000 kg dobrega sena. Cana po dogovorni. Bogataj Janez, Gor. vas 21 863 Prodam bikca, starega 7 mesecev. Britof 62, Kranj 864 Prodam nov magnetofon »Philips Stereo« (4 prestave, 4 kanali), primeren za ozvočenje lokalov. Poizve se v bifeju kino Center, Kranj 865 Prodam konja po izbiri ali zamenjam za govejo živimo in sortnik krompirja na ročni pogon. Likozar Jernej, Vo-klo 38, Šenčur 866 Prodam dobro ohranjen divan. Kranj, Valjavčeva 4, stan. 12. Ogled od 16. — 18. ure 867 Prodam dobro ohranjeno spalnico. Koprivniik, St. Rozmana H, Kranj 868 Prodam novo litoželezno kopalno kad, vzidljivo, dobro ohranjeno, dvoj'ni kuhinjski pomivalndk in vrati-ca za krušno peč. Bled, Črtomirova 4 869 Prodam plemenskega vola. Posavc 16, Podnart 870 Prodam konja. Okroglo 5, Naklo 971 Prodam gumi voz, 16 col. Zbilje 4, Medvode 872 Prodam 80 kg težko svinjo In krompir igor. Voglje 64, Šenčur 873 Prodam čebele v Až panjih in 80 kom praznega satja. Zupan Peter, Zalog 57, Cerklje 874 Prodam 150 kg težko svinjo po mladičih. Prebačevo 43, Kranj 875 Prodam semenski krompir igor, krmilno repo, peso in košnje. Sp. Brnik 10, Cerklje 876 Prodam brejo kravo in te-lico 8 mesecev brejo ter 6 tednov stare pujske. Praprot, na polica 4, Cerklje 877 Prodam lepe hrastove plohe. Sp. Brnik 25, Cerklje 878 Prodam deteljo za krmo. Poženk 3, Cerklje 879 Prodam 4 šest tednov stare pujske po izbiri in večjo količino ovsa Cerklje 35 880 Prodam dobro ohranjeno moško kolo. Kranj —• Kocja-nova 12, šifrer 881 Prodam vprežno kosilnico »Bauz«, grablje — nemsVke, obračalnik »Pobeda« in konja, starega 8 let. Koritnik, Klane 29, Komanda 882 Zaradi popravila poslopja in hleva prodam 7 let starega koiija, 7 mesecev brejo kravo in nekaj sena in otave. Kokrški log 10, Pa ims-kovo, Kr. &S3 Prodam posnemalnik za mleko (švedski) in »Maligan« za vino — vse brezhibno. Druškovič Jurij, Kovači-čeva 4/a, Kranj 884 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Možjanca 4, Preddvor 885 Prodam borove, hrastove plohe in kravo po izbiri, Tr-boje 79, Smlednik 886 Zamenjam televizor za cementno zidno opeko ali motor. Bobovk 17, Kr. 887 Prodam železna vrata, nerabljena, visoka 210 x 170, sobna 227 x 105 pol zastakle-na, leseno steno s policami in nekaj sobne oprave. Kranj, Tavčarjeva 31/1 918 Prodaim 2 m suhih smrekovih plohov. Kranj, Križ-narjeva B/l, Kranj, Straži-šče. 919 im Kupim vola, vajenega dela, težkega 400 — 500 kg. Pretnar, Podbrezje 62 888 Kupim prašiča, težkega od 150 kg dalje. Naslov v oglas, nem oddelku 889 Kupim zazidljivo parcelo za dvojčka v okolici Kranja. Renko Edo, Hafnerjeva 21, Kranj 890 Kupim kosilnico »Pobeda« mlatilnico s trešili ali brez in motorno slamoreznico. Cajhen, Pšata 32, Dol pri Ljubljani 891 Kupim dve zazidljivi parceli skupaj a 500 m2 v bližini Kranja ali staro hišo blizu Kranja. St. Loka 74, šk. Loka 892 Kupim elektro motor od 7 — 12 KM po možnosti z 2000 obrati. Svetelj Jože, Šenčur 5 893 Kupim rabljene deske za opaže. Vrtove Stanko, Go-sposvetska 17, Kranj 894 Kupim VW, letnik od 62 dailje v dobrem stanju. Bu-kovnik, Kokrica 97, Kranj 895 Kupim zastava 750, leto izdelave od 63 dalje, lahko karambolir^on. Vilfan, Dobro polje 4, Brezje 896 Kupim vprežno motorno prevozno škropilnico. Cvan-kel, Ljubno 70, pošta Podnart ' 897 Nujno kupim devize za 11.000 N din. Naslov v oglas, nem oddelku. 913 Kupim elektromotor 6 — 7 KM, 2800 obratov in mizo za vrtanje. Pungeršak Jakob, Pot na Jošta 7, Kranj 914 Ostalo Tapetništvo Ravtar Srečko, Lesce telefon 70-333 izdeluje vise vrste tapetniških izdelkov hitro, solidno in po zmernih cenah. Dostava brezplačna. 634 Iščem varuhinjo k enoletnemu otroku, hrana, stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Najraje mlajšo upokojenko ali vdovo. Sivka, Medvode 100 898 KOVINOSTRUGARJA sprejmem, tudi v priučitev. Ponudbe poslati pod »Takoj« 899 Tovarišu Fejzič Ismetu lepa hvala za najdeni poročni prstan. Jeretina Silva 900 Prevzamem posestvo tudi s prevžitkarjem. Ostalo po dogovoru. Golob, Sovodanj 10, 901 Na zalogi imam cementno strešno opeko »folc«, cena 80 S din. Likozar Marjan, cementar, Benedikova 18, Kranj — Stražišče 902 Sprejmem gospodinjsko pomočnico in fanta za pomoć. Gostilna Benedik, Stražišče 903 Gospodarsko poslopje 9,5 x 8,5. staro 10 let, naprodaj. Ostrešje primerno za staro hišo. Naslov v oglasnem oddelku . 904 Avlotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada, aktovke, potovalike in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah. 905 Iščem prostor za obrt v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 906 Sprejmem honorarno delo (knjigovodstvo) Ponudbe poslati pod »Mlajša moč s prakso« 907 Dijakinja tehniške šolo išče sobo v Kranju. Ponudbe s ceno in pogoji poslati pod »Mirna« 908 Iščem prodajalko tekstila za trg v Kranju. Ponudbe poslati pod »Dvakrat tedensko« 909 Enodružinsko 3 sobno stanovanje z obrtno delavnico in vrtom oddam takoj v najem z nekoliko predplačila. Poizve se 25. 2. 67. od 14 — 18. ure in v nedeljo od 9. — 15. ure. Kranj, UI. M. Pijade 14. Lahko tudi za dve stranki. 910 VINOTOC — Podbrezje vam nudi vina od 350 S din dalje, vse vrste alkoholnih in nealkoholnih pijač. Odprto neprekinjeno. Se priporoča Zupan Božena 911 Lepo nagrado dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje v Kranju na Bledu ali Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 912 Prireditve Gostilna pri Mlinarja v šmartnem priredi v soboto, 25. 2. 67., zabavo. Za ples i