f^Hpchl&bl. k. k. Hofbibliothek,
r* *     *                       ________    ...   .
St. 12.
____„.     **Si
Wien
V G-orici, 20. marcija 1880.
„SoCa" izhaja vsak petok s in velja
s poSto prejeraana ali v Gorici na.dom
po§iljana:
"Vse leto ...'.. f. 4.50 Pol leta . . . . - » 2.30 Cetvrt leta . . . . » l-2<> Pri oznanilih in prav tako pri „po-
elanicah" se plafiuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. Le se tiska I krat
ZaveCe crke po prostoru.
Posamezne gtevilke se dobivftjp'j 10 soldov v Gorici v tobakarnicKV '# sposki . ulici   blizo   „treh   kron".   i„ w» gtarem trgu.— V Trstu v tobakarni-ci „Via del J a caserma 3".
Dopisi naj se blagovoljno^ poiiQajaL. uredniStva „Soce« v Gorici v Hilarijaniki tiskarni, iiarofinina pa opravm6tVtt„So6V' na Koronji v Sticsa-n biSi it. 218 II.
Rokopiui se ne vra«ajo; dopisi naj si blagovoljno frankujejo, —• Delaleam iu drugiin nepremoJuiim se naroCnina milt, ako se oglaii pri urodni&tvu,
NaSi dobri sosedje.                |
V zadnji Stevilki smo povedali, kako m godi na- I gim posestiiikom na uv.strijsko-ifalijanski ir.eji, knteri imajo kaj zemljiSe na uni .st^fini. D.ines o.<svitiuju unS dopisnik iz Zapotoka en posiamezen slueaj .se jazniSe. Iz vsega *e vidi, da italijanske mejne oblastiiije ne postopajo proti nuSim inejuim posestnikom v nbee sa-movlastno, ampak da se naslaujajo na take naredbe svoje vlado, katero fo ne vjemajo niti « pogodbami obstojeenni mej obenia drzavama, niti sploh z naeeli mejoarodnega prava, marivefi ka2cjo nCitno, da ho se-dnj vladajoci krogi soscduju drzave—-Av&triji vse brzY; nego prijazni,
Toda no »nmo nevgecw* rnzmore na drzavni me-ji, ampak tudi v6denje italijanbkevla.de mtsproti onim Avstriji sovinznim clementoin v znotraaji drzavi, ka-teri so si ustanovili druStvo „Italia irredenta", pre-Me po naSib mejnih deiolali, kaze nam of'ituo, da je italijanska vlada nelojalna in da ni nobene ve-re dati njenim ofieijelnim izjavnm, ki zatnjujejo zvezo z iiredentarskim rovanjem ter opravftiujejo svobodno gibanje in delovanje omenjenega drnStva s torn, dase ono ne da zaprefciti vsled obstojefiib druStvcnih in zbo-rovanjskih postav. — Viada, katerej je zarea mail, da ohrani prijaznc zveze s6 sosednjo drzavo, ne more nikakor dopustitt, da se svobodno Sopiri druStvo, ko-jega ediai namen je, oroputi sostda za staro de-diSfiiao, odtrgati mu s6 silo y.veste mejne dciele. V Italtji pa vidimo, da sine druStvo „neodre§eiiecvtf javuo delovati za svoje dezeloiopne namene, da sme na javnih zborih ljudstvo Suntati v tem zmislu, po svojih C-asopisih sovraStvo gojiti zoper sosednjo drZavo, po svojih agentih celo direktno nejevoljo vzbujatimej miraimi ddavljani unstran meje.—Dognano j« irZe tudi po objavult, ki so sledile javnemtt Skandalo pri po-grebu guneiala Avvezzano-a,—da ima to drustvo celo trdno zaslombo v vladnili k r o g,i h, da je moz-je, ki so zdaj v Rimti na vladncm krmtiu, pod roko podpirajo.
Zatoje te dni v ital. parlamentu poslanec Vi-sconti-Venosta, poprej minister zvunatijih zadev, zdaj vodja desnici o pravem 6asu povzdignil svarilni glas, obsodiv§i po zaslugi sedanjo vlado, da je se svojo zvu-nanjo polttiko in zlasti z molCeC'im odobravanjem tega, kar poCenja ^Italia irredenta". w\6 zavozila ^u ob ves kredit pripravila dtiavo. Eckel je, da miroljubiva kulturna drzava mora po vsakem natinu zatirati dru-stva, spenjajoCa se po dezelnem icpu. nPoliti6ua to-lerancija ima tudi svoje meje. Agitaeijc irredeutarske stranke so sieer onemogle, a de2ela jih ne udobruje in zraven tega izpodrivajo najhujc zvunanjo politiko Italije. Ni mogoCe, da se vzdriujejo prijateljskc in redne razmere, dokler se dopn§fiajo de2ei«»lepne na-mere. Kdor ho5e imeti zanesljivega Koseda, mora s a m b i t i za n e s 1 j i v so s ed. Italiji je prikladna politika nkonefino nstanovljene drzave" in tako politiko znhtcva ogromna veSina v|lezeli." Govor-nik je sledttjie zahteval, naj vlada jasno razkiije svoje staliSac. V enakem zmislu so govorili se drugi go-vorniki z desnice. Ministerski predsednik Cairoli je sicer odvmil, da vladi ni nikakor vgeC to, kar pa-Cenja irredentarska liga (zaveza) in da noma njeno delovanje nobenega pomena in uspeha; da so razmere mej Italijo in Avstrijo naj prijazniSe, in da ni prav nobenega povoda, bati se, da se vname vojna mej sosednima dr2avama. A to so le bese.de, ka-terim je tem manj verovati, ker se nikakor ne vje-nmjo z dejanji.
Italija, kolikor virov narodnrga bogatstva krije v svojih mejah, je po slabi administraciji izmolze.ua, mnogo njenih najevetnej§ih ob6in je prislo na bobeu, ljudstvo nteih vrst, delavci in koloni, so vsled mno-gib kiiviCnih davkov tako obubo2ali, da jim ni zivet:, in se torej preselujejo v ogvomnih mnoftcah v Ame-riko; sarao iz videmskc provincije se jih je izselilo lani nad 6000 du§. Pri vsem tem pa trosi italijanska vlada naj veS denara za vojne namene; najmanjsa iz-nied evropskih velevlasti steje primerno najveC voja-kov, trdnjavc se obrozujejo in vtrjujejo, vek§a sesta-nje vojnega mornarstva—in vojaske fictc se pomikajo
tedalje bolj proti avstrijskim mejfltn, kar jo slednjic* tudi naSo vlado prinmralo, da ji^ zu^ela resno skrbeti za vaniost nvojib jii^uih mej, Zndujifi smo porofirtli, »da je odSel bataljon solnogradskih Invccv v Oorti-n o, danes beremo, da je inogradska garnizija premeS* Cena na ju^no-lirolbko mejo.
Kaj pomenja, vpraSamo, ncnavadno ro>5lanjc z vojtiim oro^jem pri naSem dobrern soseduV Mari na-mcrava italijanska vlada ohraniti iu zagotoviti si I njini tiste n a j p r i j a z n i s o razmere, katero meni voditelj njeite zvunauje politiko? Dvonnmo, dasi smo na drugi sfrani gotovi, da Italija pri vseh svojih do Hkrajnc sil<» napetih inofich—ni samu kos Avstriji in jej nigdar ne bode, pa se tudi in; bo nigdar sama predrztiila—mtpiuluo prestopiti nadili mej.
A Italija caku na druge zapletke, ter pre?,! na prvo ugodno priliko, da sc na enak niu'in olco-risti leak or leta 1866. Naj Laka in naj prezl— a varuje naj b«, da se ne spefio; kajti kakor ne je po glad kern potu zdru^ila, tako se tudi lahko raz-ruSj. V naSili hrabrih vojakih se Se ni polegel srd, da so ni o r a 1 i po s i j a j it i h z in a g t\ h popustiti boj-no polje tor umakniti so sovralniku — zato pa bi jih gotovonobeno poveljevise ne navdusilOi negoboj-ni klic—v Italijo.
Dopisi.
V Gorici 18. marcija. — Tudi nase mesto je slovesno praznovalo zaroko Nj. ces. visokosti, eesarje-viCa Rudolfa z belgijsko princesinjo Stefauijo in pre-verjeni smo, da je prislo izrazeno so^utje uaSitn me-Scauom iz dua srea. Sajv tukajsnjega prebivalstva ne grc sodit: po „L' Irionzo"-u, (k: je zdaj za&isno pre-nebal) in njegovih pntronih, in tudi ne po uiiib neb' jalnih demonstracijah. ki se vsako toliko v nuSem me-stu ponavljajo. — nL'Isonzott ni bil in ne bo nigdar Gorieanom ,njihove gore list", dokler bo v takem du-hu uredovan, kakor je bil do zdaj; najjasnisl dokaz imamo v tem, da je vedno hiral ob pomanjkanji na-roSnikov in da so morali njegovi lastniki vsako leto doplafievati iu ne malo, da so gaohranili. Vsled tega se je tudi Stcvilo lastnikov znatnenito skrfiilo in mocr so podvzetjn tudi u2e tako opehale--da je moral list istega due prenehati-—ko so mu vzeli urednikn.—Kako vse drugace bi bito, ako bi bil ta ediui goriski dnevnik pravo zvesto glasilo ljudskega misljenja ter bi v tem zmislu zastopal narodne iu vse druge inte-; rese itaiijanske strani uafie de^ele? Italijanske in-teligencije je muogo v mestu iu po dezeli — in pre-verjeni smo, da bi enako rada podpirala tak list, kakor se skrbno ogiba, vsega kar jo zali v svojih po-dedovanih patrijotienih Cutih; azalist, kateri v svoji mestni in dezelni kroniki ne pozna meje ined avstrij-sko initalijansko Fnrlanijo, nema in ne bo imelo ; prebivalstvo uase dezele nigdar srea. '          Kar se pa tide onih  redkih  irredentarskih  de-
: monstracij, ki smo jih dozlveli v Gorici  v  pretekiih : ictili,—to je zatroScvauja revolucijeuarnih proklamov, I nastavljanja bomb, tribojnih zastav itd.—to je vse od unstran meje, importovano seme, katero pada  pa pri 1 nas ua trda, nerodovitna tla—ter ni do zdaj obrodiio ! §c nigdar druzega sadu, nego k vefiemn nejevoljo ali ' pomilovanje mej naSimi dezelaui, pa nevSefine   preis-| kave  in 2alost v rodbinah tistim posamezuim segre-tim glavicam, ki so se dale rabiti kot  slepo  orodje inozemskim rogovileiem.
Na§a gfofija z mestom vred se pona§a se" syojo drzavno zvestobo in ne zamudi nobene prilike, ki se jej ponuja, da obelodani svojo vdanost do vladarske hige.—Preteklo saboto zveCer je v proslavljenje cesar-jevieeve zaroke prehodila mestna godba sviraje vse nlice: spremljali so jo mestni in Ritterjcvi pozarni straziiiki, pa tudi mesfiani z baklami in mej njimi gospodje iz vi§ih krugov. Isti veCer je bila v tukaj-Snjem sijajno razsvitljcnem gledali§Ci slavnostna pred-stava, katere se je delezilo mnogo odlicne gospode.
Svirala je pri tej priliki — in bicer kakor po lmvadi izvrstno—vojnSka godba Uessovega peSpolkit. Kolikor je pa vstrezal muzlka.ni del gledapCne zabave, toliko je mornla uiurziti dranmti<'j»a piedstava oliknuo ob-cjiislvo. Goldoui-jevii komedija „Le domic gelose" polna trivijaluosti, ki so jili igmlke (sicer prav dobre) kolikor mogoce plasticno iznikvale, bila je pi*6 ne-mv(mo odbrana za paUijoUfiuo-Hlavuosfiii veior. —• Da se, je deputaeija mestnega ziiHtojia goriAkega in leak dan m njo ona dc^elnega odborn poklonila ces. iia-meHtniku v Trstu v namen, da niwniuii Ceslitanje mo-sta in ile^ele, kmnor treba, o tem smo u?,o zadnjifi porofttli. Danes mij hriiio ie dostaviino, da se je po-dul ine&tui ^upan. dr. Deperis, Midi na Duiiiij,kdor je imel pretekli Cctrtck ob 01/^ uri predpold. z gg. grofom Fr. C 0 r 0 n i n i jem in Karlom pi. II i 11 e r-jein kot zflBtopnikiima lui^egn. inesta avdijonco pri co-Biirju; tnm so do enkrnt oselnio f-ostitali Nj. Voli^an-utvu v imiMin Uorico ter ponovili izinzo voliko mdo> sti lukajSujega pvebivabtva zmndi srefinega dogodka* —Tudi obciuski zastopi ninogih drugili krnjuv so po prcdstojnikih doeidnih politifsnih okrajov objavili cu-Barju svoja cestitanja.
Vse to bodi v dokaz nasim ju^iiim soHcdom, da na GoriSkem nema Ijinstvo nobenega rozuma za irre-dentarnke nauke,kergorisa.noza d0m in coBarjn.
Iz ZapotOka, 12. marcija. (!zv. dop.) Sprejtni, draga mi So&i, v svoje prcdale sporoiilo vednega tr-pina, ter naznani slovenskemn svetu, kaj italijanski ^upani (sindaki) z vbogim ljudstvom ob meji vsega pocenjajo.
Ker je vrana vrani podobna, naj vain enega teh mejnih sindakov v misel vzamem in sicer bliznjega, kteri ima svojo rezidenco v Pripoti, majhiri vasi tik incjucga potoka Idrije, na italijauski strani. Mislil si bo marsikteri, . da la2em, ko sent izgovoril besedo Brezidenco": ali naj vam povem, da sindaki, 0 kterih govorim, nosijo glavc visoko in kazejo pri vsaki priliki svojo vsegamogoenost, in kaj bi ne ? saj oni so vladarji, ministri, postavodajalci, sodniki, tiraui, odrt-ne2i vbogih zemljoobdelovalcev; oni dojejo zapovedl in jih unicujejo, ter sc dosta ne brigajo za vlado in njene orgnne; njihovemu mogoeuemu ukazu se mora podvrcti vsak, kdor noce obCutiti njih kazeuske pa-liee; njiliovi komandi se mora vklanjati vsaki, kdor nima zadosta mocl, da bi se jim v brau postavil. Ako pa ne verjamete mojim besedam, naj vain fakta t. j. dejanja pokazejo, da govorim resnico.
Vsakdo 2e lehko sam razvidi, da posestniki na-
seljeni ob meji  zamorejo imeti  svoja posestva ta in
unkraj mejne Cite t. j. na avstrijskih  in, italijanskih
tleh.   Med te spadajo   tudi   nekteri kmetje  iz  vasi
; Mi&ekov,  kleri so avstrijski podlo2ni,  ter imajo Se
' precej posestva, njiv in senoM, na ifcilijanskcm bregtt
: i& prej imenovauega  mejnega potoka,  kteri jim pa
! dela silno veliko tezav in sitnosti.
I          Zu>j pa <ujte in strmite! Ravno imenovani Mi-
I §Ceki speljali so te dni guoj   na  bliznje,  §e ne dve
minuti oddaljene njive, uakraj meje,  da bi jih obde-
; lali, kakor drugih let. Precej po tem prisopiha nkor-
sorK  t. j. obdinski   sluga  vsemogodnega  sindaka  iz
Pripoti k MiSCekom,  ter spravi s6 zvijaCo dva pre-
mo2na MiSCekana v bh2njo vas pri KoSouih na itali-
i janskih tleh, kjer jiii fakajo ze pripravljeui italijanski
' fiuancarji in tajnik Pripotskega sindakata   t. j. 2upa-
' nije.   f i financarji  varjejo naSa  dva  kmeta,  ktera
1 stojita osupnjena, ker ne vesta za nobeden pregreSek,
1 kterega bi bila storila;  prieujofii tajnik napiSe nek
; zapisnik, ki je pa morda u2e vpepeljen, da ue spravi
na dan krivicc, ie. pride sf.var v preiskavo.   Ko pri-
: nesejo ta zapisnik do 2upanovega prestola,  se2? do-
; brotijiva sindakova roka hlastno v torbo italijanskih
postav, a, ker za storjeno zloCinstvo, namreS izpelja-
nje gnoja na njive,   ne najde nobene kazenske po-
stave, zgrban5i elektriCni stroj svojega Cela, terglejtei
iskra postave Me iz premodre glavice, ter narekuje
kazen za oni prenos gnoja na italijanske tla. Ta ka-
zen je bila prav pogtena, ker znasa nic manj kot 138
i frankov t. j. 55 gold. 20 kr. za vsacega. Eden teh dveh zadetih je precej nesel nalozeno mu kazen, ter odrajtal eelih 138 fr., za kar je pa pobotnico dobil, glaseco se za samo 60 fr. plafila. Drag! pa se je pogodll, da placa kazen, uekaj v drvih, nekaj v de» narjih, ter je tudi preeej denarje odstel, drva pa su-rova h tega kraja v fimmciio postajo unkraj meje iz-peljal; pa tudi on je dobil pobotnico le za 60 fr. Vih tcga sta pa raorala ta dva posestnika gnoj zopet na to strait spraviti in sicer o takem easu, ko je bila t potokn silno vclika voda, da bi bila labko kterega apodrinila in inn luc fcivljenja za vselej vpttmila. In kaj monite, zakaj je italijaiiaki siudak WelOTnapravH^ Qbeinska kasa ima bankerot, fiuanca. pa tudi <lrv po« trtbuje, saj menda Italijani ne kurijo iu nekuhajose solnciumi zarki. Seveda na§ natanjgui sindak je po-stavil drugi uzrok, tor trdil, da takraj raeje je vse bolehavo in okuJtauo in sicer, vso kar livi in raste; toraj les okuzeti, trava in wlisea okuienm zlvina in njeui odpadki okuieiri, gnoj okuzon, drugo in vse oku« zem». Zutoiej jo lneja niprta in vse, kar jo prestopi, mora biti kaznovauo. 0 vsem torn pa nismo dobdi od nuto vlade nbcncga razplasa, torej nismo vedeli m te brrzobzirue naredbe. Poglojmo pa okoMSffiue, po-glojuio nnjo proti Italiji. Mejno crto dela potok I-drija, ktura tece v prav ozki dolini, ki je od visokik in strmih g»u- stisnjena, na uckterih krajih tako stis-nji'iia, da se sam potok skoz njo vije, na drngih pa, kjor so njive in polja, je komaj 5 minut siroka. In glutei na oni straw tega potoka razjcda straina kuga vse, na drugi pa ni sa nolunoga znamenja te kuge. Oudez, zarcs ctuloz j« tukaj ooiten! cudez nanirec, da ta ir.cjiu potok ima v sebi tako cudoddao rao5, da brani vsakovrstui kugi iz mega brega stopiti na dragi. Morda bodo se ta potok, posebno o vroccm poletji, Italijani porabili za varstvo proti kugi, ter njeno mac prodajuli po svetu za razkuzevanje. Po tent takem bode kugi za vselej na tern svetu odklenkalo. In v rcsuici, ona drva, ktera so sla kot kazen v italijau-ssko finaucnn postajo, so bila za ucokuzena spoznana, ceravno preti pa kugi lesa od uase strani Italiji stra-sanska nevarnost. Zdt se mi pa, da so bila one drva, ktera je kmet za kazen odrajtal, zares okuzena, ker, kakor se iz vsega vidi, so tudi itaiijansko fimmco in pretnetenega sindaka prav do dobrcga okuzlla, ker tako krivieno, brezobzhuo in po peklensko ua§e vboge kmete odirajo iu jim greuko liridobljeui zaslu^ek prav po lopovo odtrgujejo.
Trito^bo zoper tako ravnanje so zadeti vascani od MiSCekov vlozili pri si. c. k. okr. glavarstvu; in tudi peticija zarad tega od vseh mejnih 2upanov ta-kraj Idrije podpisaua se je odposlala menda do visoke vlade. Alt bode to kaj pomagalo, ali nc, se Se ne vc. Bog daj, da bi!      ___________
Iz sezanskega okraja doe it. t. m. (izv.
dop.) Narodna veselica v seianskej Citalnici je bila v nedeljo 14. t. m. izvanredno lepa in dobro obisko-vana. Vse toCke, zanimivega sporeda so se prav po-voljno resile. G. ucitelj Anton Leban je s primeruiui govorom segal navzocnim v giobino srea. Igra „sta-ra vojaka" bila je lepa. Igralci gospodicna Kazafura, gospodje Steindl,Ant. Leban in Cvek so spretne modi in so se tudi kot take obnesli. Sviranje na glaso-viru (gospodieui Eozler iu Pfeifer) je bi!o izvrstno. Posebno je dopala godba z malimi in§trunienti, ki so jo priredile dame Belena, Pfeifer, Pitamic, Kazafura, gg. Ant Leban, Cvek pod vodstvom gospoda P. Koz-leq'a. Cistega prebitka 200 gold, se je odposlalo v Gorico podporuemu odboru.
IZ Kotora 3. maicija pige g. piof. Rutar sicer privatno, a gotovo mnogim njegovi znancent in tudi diugim zanimivo:
„Dakle zdaj btdim v Kotorskem gnczdu! To Vam je v istini gnezdo, ker prilepijeiio je pod viso-ko, sternto steno, ua koji stoji fort St. Giovanni. Me-sto je podobno kiju, kojega dve prosti strani ste ob-dam s trdnim zidom in vrhu tega se z vndo. Ultce so zelo ozke in tigi majbnt, a vse dobro potlakano. Cerkve so niajhne a Iepe, hi§e veeinoaia na tri nad-stropja iu uajlepsa med ujiuii je nasa gimuazijalna zgrada. Lepota Kotora obstojt v prostoiu med moijem in dbzidjem. Tu je mali park, kavarna, drevyredi in setalisie. Ob ctettkth in nedeljah svira onde mnzika ravno ob Casu, kedar dohaja Lojdov paruik. Takrat je vse zivo domacinov iu tujeev.
Tu v Kotoru imamo dva biskupa, katoliskega in pravoslavnega. Skoro % prebivalcev je pravoslavnih in cujem, da &o preet»j fanaticui. Sedaj iinajo oni §e pust 111 vsaki vecer vi»limo po ulici niaske noditi. V nedeljo bode inaSkarada v gledi§6i. Tudi drugace je ttt^muogo drazbe. Ljudstvo zivi med seboj popoluoma patrijaihaliCuo, kar enega zaueva, to zanima i druze-ga. likajo se vsi drug druzega, bodisi pripvost ali omiKan clovek. Uuieum pa se mi zdi kolegijalnost na-Sega uciteljskega zbora. Jaz mislim, da uikakor ni mogoce da bi Ijadje prijaznejse i odkritoscrenejse med seboj obcevali, kakor na§i u&teljj bodisi pop ali svetnjak, katolik ali pravoslavec. Vsi smomladi jedva uastavJjem (samo trije imajo naslov profesor). Direk-
tor je zelo uljnden. Tudi njega tikajo vs: piofesor : Ufiencev imamo malo, v vi§th razredih po 7-10, vsi I vkupaj ok«li 120.   Kekateri stanujo zvnaj Kotora
vozijo se v ladijah v §o!o. Vse praznike imamo dv \ krat, a velike pofiitnicc trajajo &atno 1 l/o mcsee.
Politidiii pregled.
Z DUNAJA.  Poslanska zboniica je ubrav-J navala tc dni vlarim predlog zadeYajofi"arelber-I §ko ieicznico. Zastopnik tr^aske trgovske zbor-| nice, poslanec Tensehel, je govoril zoper predlog, I 6e§, da bit ta zelczniea Trstti skodovala     To^tl 1 je, da se Trst ze!6 zanemarja, ker se mn zani-I kuje zn^eljena predelska ielcznica, katcra bi po najkrajsi ht% zvezala avstrijske l«ke se sevcrom, a podpirajo se samo take ielcznice, koje odvra-j 6ajo kuptijo  od Trsta v korist Benetkam.    Se I zidanjem pontabcljskc ^elezniee izdalt so Trst in avstrijske    Cezmorske   intense   Italiji,    z arl-«bersko   zeleznico  pa   dopo!najej'»  to   deio. — ! Teusebphtav glas je ostai glas   npijoeega v pu-] SCavi. Nek nemski poslanee ga je ccici podraztl, J da so Tr2a2anje sami kiivi propada  svoje knp-I eije,   ker ne zuajo k«p6evati,   da jim Hamburg uze v T jubljatti konkorencijo dela. Sicer pa mora j priti v Tr&ieane ves drng (arstrijski) dull,  ako I hofiejo,   da jih bo drzavf*  povsod podpirala. — j Slednjid je z veliko veeino ubvelja! predlog, da j se ima xxleznica zidati;  samo   BO poslaneev je • glasovalo proti.   Zelczniea bo stala 35,600.000 I gl. in se' ima duzidati v 6 lettb. Za tekoee leto I je odlocen znesek 2,500.000 gld.,  da se zaenc 1 predirati Itrib Arelberg  in zidati   kos ^eleznicc j med Insbntkom in Landekom. — Brzojavna vest j 0 zborovem skleptt vzbu&ila je 11a Prcdarelskcm neizmeruo veselje,  ki se je javiio po kresovili, razsvecavah, gromenji topiCev, bankctih itd. Po 1 vsej dezeli so navduseno nazdravljali ccsarjn in poslanski zbomici. — Iladi verjamemo; tudi mi bi se neizmeruo veselili predelske  Meznice in J bi na   vse grlo slavo peli onim,   ki bi jo   nar.i j dovolili — a nase  liadc jele so   moeno  pesati. j          Davkovski  odsek  je z veeino glasov,
17 proti 13, spreje! vladni predlog, po katerem j se ima pokriti deficit s tem,  da se izda za 20 j miljonov goldinarjev zlate rente. j          Naueni minister, baron C onrad, hocc nek-
da osemletno  solsko dolfhost obraniti;   vendar pa bodo smeli de^elni zbori dolocevati izje-j me za eno in dvorazrednice. j          Dne   10. t. m.  je poslanska zbornica  po
&vakni razpravi sprejela postavo zastran odpra-j ve prisilnega k-galfzovanja, kakor jo je predla-| gal odsek.
Presv. cesar je imenovai ministra grofa F a 1-kenliayn-a, in barona Korb-Waiden-hain-a za svoja tajna svetovalca. V visjih ad-j ministrativnih krogih zacenjajo se neke premem-I be. Sekcijski nacelnik v naitencm ministerstvu ! dr. Heider je dejan v pokoj, dasi tii za to j prosil. rZ njim je padel eden stebrov stare, Slo-; vanom sovra2ne birokraeije. Giasi se, da je tudi j dezelni nadzornik kraujskih Ijudskib sol, glaso-« viti Pirker, dobil migljaj prositi za penzijo. j — „Slov. Narodutt se z Dnuaja poroca. da bo I najbrze kranjski dez. predsednik, vitez Kalina, j premescen kot cesarski namestnik na Moravsko j iit da mu bode imenovan nasledaik se pred j prazniki.
j          Na Dunaji so te dni v zapor gnali feidmar-
| sallajtmuita barona Prohatzka,   ki je obdol-
zen velike goljufije. — {         Dne 15. in 17. so se vrsile na  CESKEM
j dopolnilne volitve za dezelni zbor. Cehi in usta-j vaki so postavili vsak svoje kandtdate.
V  BOSNI so se odprarili konzularni uradi, I ter so se izrocila dotiena opravila dezelnej via-j di v Sarajevem in Mostaru. S tem se prihrani j znamenita svota; ob enem je pa to tndi zace-j tek ozjega ytelesenja zasedenik dezel. —
j          HRVASKA  regnikolarna deputacija  se  je
j zopet zaaela razgovarjati z Madjari zastran na-( godbe ia pevabila je tudi bana k svojim sejam.
V  Peterburgu je kbneal pretekli teden
i Hipolit Mladecki, napadnik generala Loris-! Melikov-a, na vislicah svoje nemirno zivljenje. ! Hudodelec je bil krscen jud, kacih. 30 let star. nekdaj policijski opravnik, a v zadnjih letih za-grizen nihilist. Bil je nze poprej dvakrat v preiskavi zastran socijalisticnega rovanja, a vsa-krat izpu§den, ker mu niso mogli nieesar doka-zati. Slednjic ga je vendar zadela zasluzena osoda.
Loris-Melikov, kateremu je car izrofiil skoro neomejeno eblast v obSirnem carstu, bro-jeeem nad 80 milijonov prebivalcev, postopa jako previdno in modro, vsled cesar jo tudi uze potibnil hrnp, ki so ga bile zagnale ziasti nem-ske tmvine po nj ego vein imenovanji. V Peterburgu je povabil mestne glavarje k posvetovanju zaradt notranje vredbe; pa tudi vsem drugim obLinam, stanovom in vsemu narodu je odmenil enako vabilo — naj vsi I njim sodelujejo, da se viue zopet red v ddavo. Prav pogostoma se posvetuje s carjevifiem naslednikom in vse kazef da men" njegovo prizadevanje na to, da se prc-osnuje drzavna tiprava na svobodnejSi podiagi. — Pomenijivo je, da odstopajo prostovoljno ali na povelje iz slu^eb mozje, kakor general Brett to 1 en, predstojnik tajue pohcije, general Giirko, visi poveljnik petroburski in euaki, 0 katerih se ve, da so silno strogo postopali proti nihilistom in proti vsemu, kar je bii0 zaradt socijalisticnih tc^enj na stimu.
V VarSavi je policija cine 13. t. in. raz-gnala nek zbor socijalistov. Pri tej priliki je bilo njetih in v zapor dejanih 10 oseb, dva iw-2enerja, en medicinec in 13 dclavcev.
Dogovori nase vlade so SKBBIJO znradi knpcijskc pogodbe so srefino dognani. Pogodba je v glavnih tofikab od obeli strani sprcjeta. Bo-loCeno je, da ima Serbija izdolati zeloznico iz Belgrada v Ni§ in iz Ni8a do Vranja 11a turSki meji, ogerska pa Zeloznico od Zemlina do Bu-dapegtc na levem bregu Donave in 0110 iz Zemlina do Scegedina ali Vol. Kikindc. Mcjuarodni trgovini se nemajo izro6iti serbskc zeleznice ni-kjer dntgod poprej, kakor pri Belgradti. Obe dr^avi morati koncati zvezne zeleznice vsaj v treh letih po tem, ko bode pogodba potrjena v doticnib parlamentih. Stroskov za zidaujc mo-sta pri Belgradu plaCeti Srbija in Ogerska vsaka pol. Serbija sprejme one dolocbe zastran zeleznic, katerc veljajo v Avstriji. Serbija ima vrcditi neposrednje tarife tako, da ne bo mogla nobena drzava doseei nizih tarif ali vecega polajsanja kakor Avstrija.
CRNOGORSKA vlada ni' sprejela zamene, katero mu je ponujala tnrska vlada za Plavo in Gusinje; laSki poslanec v Carigradu posreduje v.tcj zadevi, a ni se nadejati nobencga uspeha.
Tudi GRSKA vlada je pretrgala pogajanje s Porto zaradi uravnave svojih mej — ker niso njeni pooblascenci v Carigradu prav nitf opraviii. Zdaj se je obrnila do velevlasti, ki so bile za-stopane na berlinskem kongresu, naj one razme-dejo voxel. A najbrze ga bo treba le razsekati. Sploh ne bode na balkanskem poluotoku vstraj-nega mtru in reda, dokler se poluraesec popol-noma ne prezene iz Europe Poroca se namrec, da so v Macedoniji Turki zopet zaceli krvavo preganjati kristijane. Nedavno je napadel zlo-glasni vodja Leonidas se svojo deto vas Hrupi-sto in odvedel v gore devet najodlicnisih sta-novalcev in zdaj zabteva za nje 2300 lir od-kupnine.
ANGLESKI parlament se razide 0 veliki nofii po sedemletnem zborovanji; ob enem bodo razpisane nove volitve, da se labko snide nov parlament uze maja meseca. Zdaj se kandidatje uze prav evrsto gibljejo po celem kraljestvu.—
Domace stvari
Podporni odbor gorigki razkazuje sledc^e milodare (V. razkaz): Rodbina P. gld. 5, g. Henrik Windspaeh, odlikovan s6 zlatim krizcem s krono, del vstopaine pri koucertu, ki ga je'on priredil, gl. 27.34, slav. c. kr. okr. glavarstvo tolmiusko je poslalo gld. 118, ki so jih zlozili slede5i gospodje: dr. Matej Ba-
baiovich c. k. okrajni zdravnik, gl. 10; Valent. Bre-zavScek, kaplan, gl. 2; Miha Kacafura, posestnik gld. 3; Julij Kacafura gl. 3; Josip Devetak, c. kr. poStar gl. 15; Karol Defacis e. k. adjunkt gl. 5; Karol GOr-ner c. k. gozd. adjunkt gl. 5; Ivan Golja c. kr. okr. tajnik gl. 1; Josip Kragel, zupnik-dekaa gl. 10; An-drej Licen c. k. davk. nadzornik gl. 5; Feliks Milo-tiel'i c. k. davkar gl. 2; France MariniC, kaplan gl. 2; Iv. Pittamitz, c. kr. nadsodn. svetovalec v p. gld. 5; dr. Ivan Premenstein c. k. notar gl. 5; Karol. Penzin gl. l; Ernest Palisca lekarnicar gl. 2; Adolf Schaf-fenhauer-Neys e. k. okr. koraisar gl. 10; Aleksandcr Scheinerl c. kr. okiv glavar, vitez Fr. J. reda gl, 20; dr. Nikolaj Tonkli gl. 10, .Ferdinand Zigoj gl. 1. -— Dalj»» so poslali east, znpnijski urad podmelSki gl. 7; c\ vikarjatni urad otalezki gl. 8; gg. uradniki pri c. k, okrajni sodniji v TrziCi gld. 5; gupnija Sebreljska gl. 4.50; g. Ahil Ctizzeri za predilnico v Fari gl. 10; zupnija v Marjanu gl. 4; g. Jakob Bruner iz Trstagl. 25; g. Anton Gorjup c. k. nadsodn. svetovalec v n. ". vikarjat lokavSki gl. 6; g. Anton Mreule iz
kakor se sli§i, jako zanimiv; pelo bo tiad 100 najbolj-§ih pevcev tri zbore, namree Hercegovsko, Cigane Voglove in Nocne strazare, potem bodo pele prve ! pevake moCi na§e okolice 2 kvarteta, pel bode tudi ! slavnoznani pevec g. Gerbic se svojo gospo 3 koma-de iz raznib oper, producirala se bosta tudi 2 utnet-nika na gosli in glasovir in igrala se bode igra „Vi-soki C.tt, pri kateri bodo sodelovale zbrane moei iz Tret in iz Gorice. Mej tockami bo svirala godba. — Ker obeca ta koncert peseben duievni vzltek, zato se je nadejati, da dojde prav mnogo obcmstva. — Na-tanCni program prihodujiS.                            „Ed.B
Baron Marojoica polk, v katerera slnzijo zraveu koroskii Slovencev vccmoma na§i fantje, ima nekda z Inomosta premeSccn biti v Bivo na jufcnem TIrolskero. Tedaj bodo naSi mej pndmi, ki bodo;poave» tiliiricdentoveem, Ce jih| bo mikalo pogle^ati Sez mejo.
j        Pogttjatve s povzetjem so od dne 15. t, m. J zaSenSi sprejemajo tudi za Bos no, Here ego vino novopazarski  sandzakat,  in sicer nemojo
Casu je otroee du§o izdihnilo. Nesrecm oce si je pri gaScnji prav moSno perste opekcl.
Kolikokrat se stariSem priporoCa, naj skrivajo otrokora zveplenke, a zastonj! Da bi jib vsaj nesreca enkrat spametila!
_   10; fi.          „                    _     ._                     ..........,.„„........_________.................._
Fare gl. 5, skupaj gl. 234 kr. 84. — Ce se prIStwva, ) tehtati preko 10 kilgr. ter ima njfh vrednost manjla kar mo uze v poprejsnjih Stevilkah razkazali — do51o j biti od 200 gld. Povzetne kavte in pisma se niti je do zdaj vscga skupoj gl. 8047 Ur. 39 in 20 fran- j ztjaj  g0 ne mog(j poSiljati v te dezele.   PoStnina za
poSiljatve s povzetjeni se odmerja po dolofiilih zapo-
Siljatve sploh.
kov v zlatu.
Baron Horst. minister za deSelno brambo, se
je mudil te dni v Gorici. Privabil ga je sem fcilosten l          Slovenski slovnik. wTriesterlca» je priobeila
dogodek;  priSel je namree k pogrebu  bvoju hcere, |  to dni vsem Sloveneem veselo vest, da se zopct sine-
gospe Karoline Delia Giacoma, uatera je preteklo sa- |  m0 nadejati slovenskega slovnika—o  katerem
boto na porodu umerla. Imela je §ele 24 let. Za po- j  se ug0 dolgo ni sliSalo veL govoriti.   Nedavno v Lju-
grebom je Sel tudi trzaSki namestnik baron Pretis,       t>]jo.iii iziSel „nauk slovcnskim zupanom", ki ga je za-
^   x        .   .       .   .     ,.,.,.*     ,          res izvrstno poslovenil Fr. Levstik, dal je povod Iju-
StraSan uboj se je dogodil ininoli tvorek ne    bJjanskenlu knezoSkofu, dru. PogaCarju, da je imeno-
dakfe od Gonee pod Kronbergom. 72 ietn; Kodermac    y*mm jezikog|ovcu p0nudil, naj prevzame uredovanje je svojo 74 letno zakonsko  polovico z Momim „pi- j Biovcn8ko.ncinSkega d6la slovnikovega.   Ne dvomimo,
konuui" tako razmesaril
^ivotu
Po Gorici so sicer
• naSH so nekda na njenera
pise „T. Z.", da se Fr. Levstik, katerega goreCe ro-
fivotu nad 40;udarcev-da je reva koj mttva oblezala. j ;j0ljubje'je jjkno, znova luti tega  ogromnega  pfisla, icerraznaSah smcfino vest, dajestraSm . llHJuAJMn sl mthr* v nrvoi Vrsti izb6re sodelavce-
--- —           -         - ¦.--.    ¦          ¦ ¦   - .           , pri katerem si najbrz' v prvej vrsti izb6re sodelavcc'
tin sad ljubosumnosti, a, zdaj je ^^S.^N^ nl°i ' nm mammita sloveuska  pisatelja  profesorja  Frana
zblaznil." Ko so ga v zapor gnali,   korakal je mo2 ^isto uiirno za pojicaji, kakor da ne bi se bilo niCesar
JLevca in prof. M. PlctorSnika. A narod slovenski naj ,,--•¦      •..-.-'      ,     , ,.  ,   .      .          , .    to veselo novico radostno pozdravi,kajti uzo imoLev*
pripetilo;  za njim je ncscl mladi fant  om nesveCni j   tjkovo .         k rlovoj.  da ]mh) 8ioven8ko-neroSki del
,pikon».   V zaporu j<» starrc dva  dm  mold in pel, I slovnikllJv \^m osobi imd zdaj pa mult  in pojc v oddclku  za norco pn  muo- ,
sta ulomila  sredo po noi:i v proiiajalnicu usnjarja g. Comet*a ua Tiavniku;
sicaili bi'tttih,
Dva predrssna tatova
„      v proiiajalnicu usnjarja g. ravno ko »ta imela uze polne pesti uovcev (okoli 150 gl.),  zasaCila ju j« policija in tako pokvanla veselje, ! koje sta si najoiie  Iiotcia  itupraviti  za  volikonoejie j praznike s tujim denarom. Dolgoptstneza sta GoriCana. i
Novadenje za mesto in okolico smo livala j Bogu prcstali in pouehalo je  ono tuletije  [)0 mestu. • ^alostno je zarcs,  da naSi okoliSki fantje no znajo j vet: niti ene po§tcni» domacc pcsmi zapeti; srecal sem ; eelo tropo, ki je uetnsko pela in kaka vain je bila ta . nemScina! Koj je koristil umirajoci wSlavec"? Najmanj- ! Sega uspeha nam ni zapustil.   Toraj   gg.   ufcitelji   po dez.tli, usntilite se vi doiuacih fantov in ucitt*. jih po-gteiiega petja, kar bode vam na slavo ter uarodu na «ast!                                                                T.     ,
Znamenit gOSt. Iz Gorice se pise „Novicamtt 14. t. m. Vceraj je bil tukaj — potovaje tod meinn — novi katoliSki Skof Bulgarski (to je, Plodovinxko«Srede§ki), oionsig. 0. Robest Meni-ni Spletski (kapucin), dr^avljan avstrijski. Bil je . na Dunaji pri cesarji in ministrih, — povsod dobro sprejet. Pied 20 leti je Menini konCal• studije na vscuciliSii dunajskem in postal praktikaut pri voja- ; Skcm auditoriatu v Be6u, pozocje je stopil v kapu-cinski red. Obiskal je v Gorici >'j. eks. g. nad§kofa in pa grofa Chamborda.
Surovost. Preteklo sredo so se nekateri ze\6 vinj«ni fantje. kakor sli§imo Solkanci, na Travniku pred „kresijo.tt kder se je vrsilo novaCenje, -strastno mej sebojsperli. Iz prepira seje vnela divja tepezka, katera bi bila lahko krvavo konfiala, ako bi je ne bili zandarji in policaji §e o pravem dasu zatrli. Eden iz-med divjakov je hotel pobegniti spustivSi se v divji dir iez Travnik in skozi golsko ulico; A tu so ga dohitell zetidarji in odv&Hi — Icamor je zasluzil. V tihi celici pod varstvom sv. Antona se je streznil se svojimi verlimi pajda^i — in nasiedoji dan so se pred-stavljali vsi Stirje uaborni komisiji; — v«» vewo s kakim vspehom, a zeleti bi bilo, da bi *e taki divja-ki vsaj toliko easa pameti uCili pri vojakih — dokler bi si privadiii clovesko vedcnjv. — V goriSki okolici je udrasla mladina zelo spridena in se odlikuje po posebnt surovosti, kar dokazuje, a. da je bilo do zdaj slabo preskrbljeno za 1 j ud s k o o d g o jo, ft. da je naSim ^upanom lo.kaiua policija deveta briga, c. da ved na dotika z mestom neugodnovpliva na na§e ljudstvo. d. danasa narodnadruStvav okolici s p 6 — ce niso uze popolnoma pomerla itd. Mari ni skrajni eas misliti na izdatna sredstva, po katerih bi se te razmere zboIjSale? —
Veliki koncert v korist stradajocim na Primorskem bode v Trstu, kakor sta sklenola od-bora nEdinostiK in trzaSke Citalnice, v saboto po praz-Bikih, 3. nprila. Sestavljen je tudi program, ki bode,
;1 najbolj&ga uvednika.
Po^ar. V nedeljo dno H. t. 'm. okolo dovcto 1 tire zjutraj, je, kakor se i»i§e nSl. N." iz Vipave due | 17. t.' in,, prifielo gorcti v Pod rag i blizu Vipave pri i posesttiiku BratuSu. Pogorcl je oiuenjeneu lilev, oko-j lo tri sto eeiitov sciia, kajti prcdno so ljudje zapazili ; ogenj so prifielo durl od znotraj goreti in od spmlnj : bilo je uze vse seno v plamcnu, ter goveda ypo dinui | zaduScnn. Kakd je ogenj nastal, se ne ve. Skodo se ! cuiii iw 1500 gld., a zavaruvan pogorelee ni   bil.
j          tlestitanje.  Odbor slovenskega polit.  drustva
i wEdiuoiitiu je bil preteklo nedeljo pri gosp. cesarske-' mu namestnikit in ga je naprossl, naj naznani presv. , cesarju dmStveuo eestitanje zaradi zaroke Nj. e. vis. • cesarjcvi&i lludolfa s kraljicino belgijsko Stefanijo. Namestnik je odbor uljudno sprejel ter naglasal Slovencev znauo vdanost do cesarske hi^e.
TrzaSkini Italianissimom ni bilo v§ec\ da je tudi me.sto pri tej priliki objavilo svoje patrijotitne cute. aEdinost" piSe o tern :
Ko ie v zadnjera mestnem zboru tr2a§ki zupan razodel zboru zuljo, naj se posij^ deputacija k cesar-skemu uamestniku, da Cestita na zaroki cesarjevicu Rudolfu, vstala je vsa zbornica i stojec pobluSala 2u-panove bcsede, le na lcvici sta obsedela dva svetoval-ca. Naj nam bode dovolicno to le praSanje; Ali bi ta dva sedela bila, ako bi se bilo govorilo za laSko I kraljevo rodovino ? Ta jo gotovo vscga spoStovanja ! vredna, o tern nobeden ne dvomi; all avstrijskej di-nastiji se mora prav Trst globoko uklanjati, ker prav avstrijski vladarji, kakor nas zgodovina uCi, povzdignoli so ga iz nic na sijajno stopnjo. Nehvale^nost je pla-eilo sveta—pa kedo bi se ukvarjal z nehvalciniki Vtt
„Pet cerkvenih pesnij" za mo§ki zbor u-glasbil ranjki goriSki u&telj Avgust Leban, uredii Janko Leban, ucitelj v Lokvi. — To je naslov glas-beneeiu delu, ki je ravnokar na svitlo priSlo v Mih-ievi tiskarni v Ljubljani. Urednik tern pesnira dodai je delu kratck win-edgovov* v gladkej slovenSeini, ki obsega poleg dragih mtsli majhen zivotopis prerano umrlega nadarjenega skladatelja. 0 uotranji vreduosti teh bkladeb ne moremo govoriti, ker nismo kompe-tentni v stvari, a zaiiaSati se smemo na presodbo slo* ve&ga glasbeaika prof. S. KuhaC-a, kateri se je — kakor pvavi ureduik v prcdgovoru — jako«ugoduo iz-razil o teh skladbah rek§i: MTo su pravi biscri*. — Mi tedaj te pesni prav toplo priporocamo svojim cast, eitateljem, osobito duhovnikom, uciteljem in ¦ or-; ganistom ter zelimo da bi s Casom na svitlo priSla vsa dela nadarjenega pokojuika.
Raziie vesti.
Ostra razsodba. Lani so v BMuji poleg Sa-rajeva stotnik Krajnovid,^stotnik Httttef ini "vojaSk nadzdravnik dali vso druzmo imovitega turSkega be-ga poklicati k sebi z izgovorom, da jih morajo'o 116-cem izpraSati. Mej tem, ko nij bilo v begovej h'M nikogar doma, so poslali imenovani trije oficirji tija vojake, da so pobrali vse vrednostno bl&go, katoro so potem (astniki poslali svojim ljudem v domaSe kraje, Vojno sodiSce je zatorej obsodilo stotnika Krajnovida, kateri je glavni krivec, da ima izgubitl svojo vcjaftko dostojanstvo, ter zaprt biti dvo let! in fttiri mui-e e, in sicer vsako leto vea mesec radrcij, junij, September in december v posamnem /nporu ter da se o km-liu in vodi pdsti 20. dau vsakega meseca. Sokrivec, lczervni stotnik Fran Htttter, izgnbi svoje vojnfiko dostojanstvo, ter je obsojen na pet meseccv tezkvp zapora. Nadzdravniku dr. Singem je odvzeto vojasko dostojanstvo a tudi njegov doktorsk diplom pride ob veljavo, in polcg tega ima biti dva mcgeca v tezkem zaporu. Stotnika Krajnovica, kateremu se je bilo po-srecilo niti, so na begu utu blizu Ljubljana dospev-§ega prijeli in ga zaprli, OSkodovaui Turki so dobili svoje stvari zopet nazaj.
Velik poiar v Nevesinji. h Dubrovnilca m dn6 10. t. m. porofia: V torek dopolndne jo v nekej timskcj hirti v Nevesinji zadelo goreti in se je pri si!-nciii vetru ogenj ra/Sirili po vsem tern kraji tako, da je plameu unicil tri cetrtine Ncvesinja. Pogorela so poslopja, v katerih je bilo postnjsko /avetniatvo, olcraj-iio glavarstvo, poSta, brzojavni urad in boluica. Lju-dij ni poginilo, a mnogo jih jo zdaj hrex strehe, mej tcini dve kompuniji posadke in cesarski konjl,
Zgorela je v Gor. Gerovem due 11. t. m. tn-letna deklica, ko je z drugimi otroci, igraje se suho travo v vinogradu zazigala. Nesrefia je tako naglo pri&a, da otroka niti lastni oce, kateri je blizu v vinogradu kopal. ni zapazil. Vnelo se je namrej de-klici oblaciice in ogenj jo je tako omamil, da ni dala uiti glasu od sebe. Drugi otroci so;Selo takrat oCeta na pomoe klicali,  ko je bilo 2c prepozno.   V Jcratkem.
Kmetijstvo.
Vino v svetovnej trgovini, Vina pridelujejo v Evropi;
Francoska........50,100,000 hektl.
Italija.........31,500,000     „
Avstriia.........22,040,000     „
Spanska.........22,000,000     „
NemCija.........6,500,000     „
Portugalska........5,000,000     „
Rtisija in evropujska Turcija .   .     1,134,000     „ Gr§ka in otok Ciper     ....     1,150,000     „
Rumunska........        662,000     „
Svica..........        377.000      „
Francoska prideluje zaradi tvtaih boleznij mnogo manj vina, nego v prejSnih letih. Bordo-viua izvo-zilo se je 1. 1867 za 53 milj. gold. — Sampanjec priuasa Fraucozom najvee dohitica. Izvozi se ga na leto v Ameriko 10 milj. butelj, na AugleSko 5 milj., na Ncm&ko 15 milj., v Rusijo 2 milj., a Francozisa-mi ga popijejo 2 milj. butelj.
Italija prideluje mnogo vina, izvaza ga pa pn-merno malo. Avstrija prideluje ua 615.000 hektarih Vinogradov 40 miljonov veder vina; a izvazavgit malo, ker je pri nas vinstvo §e premalo razvito. Spauska ga izvozi na leto za 60 milj. gold.
Vinski sejem v Zagrebu. Te dni je v Za-grebu vinski sejem v prostonh gospodarskega drustva.
Prijavilo se je maogo vina, strojev ali ma§in in vinogradskega orodja. Najstareje vino je od 1. 1834 8 hektol. belega po 50 gold., 15 hektl. cinega po 30 gold.; od 1. 1839 14 hektl. po 30 gold.; od 1. 1848 14 hektl. po 30 gold.; od 1. 1860, 14 hektl. po 30 gold • od 1. 1862, 8 hektl. po 40 gold.; od 1. 1863, 28 hektl. po 50 gold.; od 1. 1865, 50 hektl. belega po 20 gold.; odl. 1866, 500 hektl. razlicnihvin brez dolocene cene; od 1. 1867 275 hektl. po 35 gold.; od'l. 1868 26 hektl. po 21-50 gold.; od 1. 1872 350 hektl. po 28-50 gold.; od 1. 1873 mej drugim 11 hektl. ^burgundovca" po 45 gold.; od 1. 1874 200 hektl. po 26-40 gold.; od 1. 1875 primemo malo vina, hektl. po 15-50 gold.; od 1. 1878iu 1879 jenaj-veC vii.'a na izlo^bi. —
Kako se more zatemnelo vino poprayiti.
Marsikedo so opece z nakupovanjem tujega vina, ka-tero mu, ko je toci, steuiai.
Vzroki otemuenjuso razlicm: ah so iz giijitega mozdia izdelana vina, ali §e nezrela, polna klejnatih tvarin; tudi to, da so priSla v dotiko ze 2elezjem, more dajati povod crneaju vina. Bodisi kakor koli, zadrega je velika, kajti nihee ne mara piti takega vina. Uecni profesor Dr. Roessler.priporofia slede-Ci nripomocek za Scistenje takega otenmclega viria: Na 1 hcktoliter treba dati viau 50 gramov tanma, id se v litni vina raztopi. Ta raztoplina se vlije ˇ vino z raztoplino od 45 gramov fiisto „gelatme,    Ki
se raztopi v vroci vodi in kateri se pridene 1 kilo kaolina, (to je neka brta zemljina, katera ima Eistibio mot). Potenf se vino prav dobro pretepe, da se 6isti-lo po cclem vinn enako raztegne in za uekoliko dm se vino potem, ko je cisto postalo, pretoc! v drug sna&n sod.—
Uze veS let sem dcla! po tern naeinu — izvzera-§i dostavo kaoliua, — o katerem sem na viuorcjskeiu shodn dunajskem Ie malo povoljnega slisal —- le da sem dostavljal taniu 48 ur popred, da se je dobro v vinu razdelil in potem gelatino ali ribji klej. Navadno -sc-jo-vino-sfiistilo-io- Lc mbil vspeh popolen,.sem je ie preeedil na filtrn. Sredstvo je vspesjio in gotovo.
Trino porocilo. V Trstu 12,
.arcija.
( KMK. Fr«ko»owki pridelki. Kava 100 k». Bio
dobra navadna gi,|71—76, dobra sreanjt' gl, 18—85, izborna gl, 88—90, najMiornejta fl, »f~W, abrana gl. 100} Buhl* pt> kukowti gl. (18—75; Santoi gl. 88—100; Hi. Domingo gl. eg—9«; — ,Tw« gl. 98—100; Portork© gl. 105—128; Malabar narevna srednja gl. 9<f^~97, najizbornejia gl. 100—102; Ceylon naravna srednja gl. 86—97, najizb, gl. 98—102; Ceylon sajenndrobnegazrnagl. 114—118, srednjega ;:rna gl. 122—128, debelega zrna gl. 132—142, jagoda gl. 138—146; Mokapcka-kovotti gl. 120—128.
Oye. 100 k. llombaievo I gl, 41; Laneno angle§ko gl. 42; 0lj«5ino obletano *a strojo gl, 30—52; Lecco jedilno navadno gl. 44—47, Vt i^borno gl, 48—50, izborao gl. 51—52, najizb. 58—54; M. 8, Angelo namizno 1/^ izborno gl. 70—72, iaborno gl. 74—76, najizb. gl 78—30; Aix gl. 80—»2; Ribje bamb. 8 kr. izv. sod, 58 gl; Terpentinovo francosko 100 kil. gl. 82-86.
JuLno sadje. 100 kilov. Grozdje sulio (eivebe) Sultan po kakovosti gl. 30—3S, Elomfi gl* 32—36, CismS rudeSo gl. 30—32, Ciitme ivno gl. 30—82; GrozdiC-o (opaSa) Lipari gl. 86—38, Zante gl, ;.0-32; Limoni po kakovosti znboj gl. 5.50— 7; 3lande!ji si ad po kakovosti 100 kilov gl. 108—Jla; Pome-ranco zaboj gl. 5—6 50; Rozici 100 kilov gl. 6—7.—: Fige v venrih Kalamati gl. 17—17.50, daliuatinako gl. — — , pu-Ijcike gl. 14—17, smirenske Saltan po kakov. gl. 32—40.
DiSave in barvila, Caj sebw po kakovosti kgm. gl. 8—5, tSru gl. 3—8; Kadilo (virh) 100 kilov gl. 65—100; Kaira ociJcetm gl. 180—190; MuSkatov cvet po kakovosti kgm, gl. 8.50—4; Muskatov oreh gl. 4—4.50; Steke Alepo erne 100 kit. gl. 120—130; SladkaSkorja Ceylon kgm, gl. 4—4.50, Vanilija Bourbon po kakov. kgm. gl. 50—70; ZJefron kgm. gl. 40—75.
Razno blflgo. Kolofonij amorik. po kakov. 100 kii. gl. C—11; Koaitar bel izv. zaboj gl. 19—24; Kotloviuski zolenue franc, gl. 120—140; Motle dvojnate 100 kosev gl. 21; Olovo (cin) augl. 100 kilov gl. 126-130; Kibe slaniki izv. sod gl. 32, polonovka (Stokvis) po kakov. 100 kilov gl. 26—34; Rum Jamaica Lit. gl. 1.75—2.25; Soda attgl. 100 kil.gl. 7.50—14.50; Vitrijol viSnjev angl. I. gl. 9—12; Zveplo zmloto gl. 9—12, v kosia gl. 9—12, cvet. franc  I gl. 14—15.
Domaci pridelki. Biz italijanski navaden 100 kil. gl. 18—19, ys iasboren gl. 21—22, izboren gl. 22*50—23, najiz-bornejsi gl. 23.53—24.50; Rangoon I. gl. 16.50—17; Rangoon II. gl. 16.-17.
Masti. Slanina v izv. zabojib 100 kilov gl. 42—47; Svinjska mast .Wilcox14 v izv. soda 100 kilov gl. 49—51.—, BBancroff* gl. 50.50—..2, Loj dalmatinski gl. 38—39, terzaski gl, 39—40.
Fetrolij I. Pensylv. v izv. sod. 100 kil. gl. 10.25 —10.50, v zabojih gl. 12—12.25
FezOl se placuje na postaji 100 kilov; cuk'Oiiec gl. 15., kanarin gl. 12—13, bcl dolg gl. 13., bel okrogel gl. 12, bohinec gl. 12.;-0, svitlo rndec gl. 11.75, temno rudec gl. 11, zelen po kakovosti gl. 11.25—11.75, rnmen gl. 12—12.25, me-San gl. 9—9.75.
Konopno seme drobno 100 kilov, gl. 27—28.
Pl'OSO belo gl. 13—14.50. i       Maslo naravno I. natlaceno, sod prosfc 100 kil. gl. 73—76.
Slive v dimu salene 100 kilov gl. 13—15, brez dima gl. 18—20.
Morska sol 100 kilov gl. 9.60.
2ito: PSeniea 100 kilov ruska gl. 13—13 60,   ogcrska
gl.--------; Koroza gl. 8.40—9; Rei gl.9.25—10 20; Jecmun gl.
9—12; Oves ogerski gl   8.50—9.
Moka ogerska (p§enidn%) najniJa §t. 9 gl. 14.60 (100 kilov) raso po kakovosti do najviSe (stv. 0) gl. 25.70, ajdova gl. 16—20, koruzna gl. 10—12.
Otrobi (psenicni) debeli gl. 5.50, drobni gl. 4.60.
Spirit ralinirun 38 bektol. gl. 39.50—40.
Vino (hektol.) istersko gl. 24—35, ternn gl. 35—45, vipav*ko gl. 16—25, hrvatsko gl. 10—15, ogereko gl. 10—16, dalmaiinsko gl. 9—14.
Kronipir 100 k. 5.45—6.—.
Drva za kurjavo (aezeni) gl. 12—15; Oglfebukovo 100 Mlov gl. 2.50.
Seno volovsko (100 k.) gl. 1.30—1 50, konjsk« gl. 1.10.
Slama r2ena gl. 1.60—1.80, za steljo p§enicna gl. 1—1.25.
Javna zaiivala
vsem blagim, kateri so dne  14. t. m. sprejmili naju edinega sina k zadnjeinu pocitku.
Posebno hvalo pa izrekava Se g. Fr. Baviar-ju, mizatskemu mojstrut kateri se je uincgo potiudil, da je izddal rajnkemn prav licno tru^ieo.
V Sek dne 18. inarcija 1880.
^alujoca IVAN in IVANA P1RJEVIC.
LISTMCA UREDNISTVA. G. Lomcanin na Danaji: Badi bi povedali svoje monenje ob obliki, nad katero se spod-tikate — pa bi razzalili zvestega dopisnika, kateri ima svoje muhe — kakor jih imajo drugi. Mi smo zalibog v takem po-lo2aji, da senam je ogibati vsaki taki zameri, kajti kritikov in kritikastrov je mnogo — a dopisniki so redki, presneto redki. Bog!
G. dop. iz Brd. Stv-ar vtegne biti resnicna; tudi " i jo «2e poznamo in prav zanesljivi mo^ie sa nam poroki za re-
snico. Yendar p^. smo dopis za. danes odlozili. ker je pritoiba \ no, korapetentnem mestn; — kedar bo reaena. jiriob5imo radi Vas dopis, ker tafca t nebo kriceca zloraba zasluii, da se ob-javi ter izroci sodbi obclnstva. Za zdaj bvala!
Dunajska borza.
Enotni drz. dolg v bankavcili Knonii ilrz. dolg t srebra . Zlata rcnta » . .... 1860 dri. posojilo ... * Ackije narotlne bank®     .   .
Kreditne akcije.....
London ,    .......
Srebro   ,..*,....
Napol.    ........
C. kr. cekini  ......
I)r?.avno marke    .....
20 marcija.
5 gl. 40 t  „  90
!&> „
299  . 118
9 „ 4S
5  „ 5f» 5S „ 25
MIJimN CAFPELLANI
t Gorici.
ZAtOGA            \
MANUFAKTUR ZA MO^KK  IN 2KNSKE S j KROJACNICO ZA M02KE,                 ;
MIZABSKA IK TAFECIRSKA DELAVNICA   j
se  zalogo                              ]
mobilij, sreal, podob, okviijev in pozlacenih list, :
ur z majalccmT postelj na znieteh,   volncnih in
2imnatih stramacev, stolov razne sortc.        ]
dlVALNI STROJI RAZNB BA2E.          j
Vse zgorej nav^dene stvari se prodajejo pa ceni, i
da se koj denar poSteje   ali pa v mesetnih  ali
tcdenskih odpla^ilili.
Jw Rubbia
trgovec se steklenino v Gorici odperl jc novo prodajalnico v RastellJ h. St. 298 ter priporofia svojo bogato zalogo ste-klenic, kozareev, kristalnatega in porce-lanastega blaga, sreal, sip5 svetilnic in )•( sploh vsega, kar spada v to vrstu. Po-stre^ba bo vsejej rocna, in cene najnize mogoce.

IZVRSTNO
imzi' ins nii?8 ii nm,
kakor sWc& ter }iw trspinskc ig&fije,
HfO IZ STE1NFELDSKE MAM
bratov lleiuiiighaus,
se dobiva vedno ter po najnizji ceni pri
Kiivcic & Ferfifa
na   Korenji    pri   vodnjaku.
^j     Zoper vsaki kaselj!     M\
fjjfi prsna balcsti, praskanje v goltnikn, zagorljcnje, za- YaA iWi slizenje, pljuvanje krvi, naduho, oslovski kaselj, jetcni Wi gsj kaselj je Mayer-jov                                                             M
*tt            bell prsni sirup            m
m               ,______c
^  najzanesljiveji in najboljSi domaci pripomocelc, "*¦      "      *>iva se samo pri
A. FRANZOXI Pontoni-jeva lekatnica v Gorici.
*
n
m
Ciijtc, glcjtc in endite se!
()d nck(! konkurznn muse ncdavno falirauo vollko fovarno britajiijiMsrobprnih izdclkov, i»rovzoto bingo, ku-fcn> iiiiu tovarniSkti ziiiiiiKMijc: pravo lii'itanija, od-diijii si; po vnaki ciitii, ali boljo refieno zustoiij. Kdor jioSlje ali tudi proti povzetju Hamili 0 gl. 70 kl'.t dobi Hledei':c Ktvari za cetrtino j»rave vrcdnoxti in Hiccr: 6 po.sebuo  dobrih  iiamiznih nozcv z roCem  iz \           ^
britnnijn-»ri>bra in pmvo-uiiglr>2:ko n*tritio; 6 najfincjili vllic  britanija-iircltro  iz  onega ia«
nu-ga kosa; 6 najfinojih britunija-zlic, masivnili; *:        „               „      zlit'ik za kavo;                    .  —     w
6        „               „       noznih ]>o<l«tavkov;             /oq r-i
i        „               ,,      zajemnlti. zajubo, mnsivon;
1          „               ,,              ,,       zu uik'ko       „ (5 angl(!zkih Viktorija tas; najfinejo oizilirauili;
2  okusua suloiiska HVC('tiika; 1 britanija-srebern zvonfiek si? Hrobro-glaBOm; 1          „           „ pbiSiick za kruli, iinisiven; Vsirli 42 kftiuadov je izrli-lauili u: iiiijfinojoga, pravoga britaiiija-nrobrn, ki yt edinn knvitia, koja ostano vedno I.t'la t/>r H« tudi 25 bit rablji-tia, na razlocujo od pl'a-v-ga vi-. bra; zatti he giirailttlje. V dokaz, da mojo o-znauilo no Hbuii na
noboni jsloptii'JJi
zuvuzujota so javno, da brez ugovora nazaj vzaniom blago, do bi komu tie bilo po volji. Jaz zavrni':am na mnogn zaltvalna piamu, ki ho mi d'osla in koja bom za-poredoma objiivil Kdor liof-e tcdiij dobiti dobro in zancsljivo blago zanvoj denar in nekako Nlepar* sko Saro, nai ne obrne sumo do. A. FRAISS,
RotliontlittrmsfiMsso 9  nanprntt knozo&kofijsko pulaco na Dtinaji.
JAKO VAZNO
vsaktereimi za oei.
Prava dr. White-jeva voda za oci od Traugott Ebrhnrdt-a v Grossbreitenbach-n v Tnringiji (Thiiringen) slovi uze od lota 1822 po cclem svetu.
Dobiva st; steklenica po 1 gl. v Trstu v Iekarni nCarlo Zauetti" Vianuova27 in v Gorici tudi v Zaiictri-jevi lekarni na Travnikti.
Odlomki iz piscm: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Poprej nisem skoro nieesar razloeil brez oealov; od kar parabimVaSo pravo'dr. White-jevo o-6esno vodo, bcrem uz(^ prav labko brez oealov. Zares prav dobro mi vstreza itd. Jauoviec 23/9 7S W. pi. Szozavriitftki.
felika zalog posebno   dobrega   belegal ali visoko  rudeSega  do-lenjskega vina po gold. 5 do 5.50 vedro proti poiiljatri posode pri A. Cvenkeljnu v Sev-niqi (Liebtenwald) Stajersko.
«y fe°j>^ dobrota in izvirnost se garau-tm tuje, so na prodaj po prav spoclobnih cenah.
™.          Od aprila naprcj  se bodo  dobivale
rj^l tudi raznovrstne  rastline,  kakor georgi-i nije.   pelargoniji,   verbene itd.   in drugi { poletni pridelki,   rastoei   na  vrtu gospe .¦pi grofinje M. Coronini. fm          Yhod na vrt  je za prestolno   cer-
lB' kvijo v Gorici zraven novega farov^a. E. FISCHER
,w                      Via ponte uuovo Stev. 68.
fc—¦——-------
&
izdavatelj in odgovorni uredsik: JOZEF ZE1. — Tiska: BHilarijanska tiskarna44 v Gorici.