PROSVETA slovenske narodne podporne jednote UrošalUd t» oprmvaiiki prodori; MT S. Uwodalo Ato. OfflM of Publication : »667 South Lawndale Ato. Tokpheao. Rockwell 6904 Chicago, III., petek, 6. aprila (April 6), 1934. tor Subscription *í.00 Yoarly ŠTEV,—NUMBER 69 Metion 1106, ¿et of Oct. 6, 1617. mtborisod oa Jano U Komentarji Voditelji W ima *rav ^Jjj ^ morda 'd rami jo Burbonci v Ameriki so Kijezili na Louisa Ada-Ä e opiaal praznover- ^¿ih rojakov na kmetih v * U Ciru^no lizal gi ¿omovini. Strašnouialje- « držali, češ. d» J« Adi; "„„motil naš narod pred ko je povedal, kaj CALIFORNIA NEB ROM HALON NASILJA iPozoriftče je zopet dolina Imperial. čujetniki ugrabili tri unijske simpatičnike Alabamski rudarji spet organizirani Organizacijo so dobili po kratki pa ognjeviti stavki oeričani, Ko je 77-1 Los Angeles. — (FP) — Po- eprosti ljudje v starem gra j u 11jedelskim delavcem v dolini Im-, verjamejo v svoji naivnosti ge skuiajo organizirati primitivnosti. Kakor aa m i levičarski Cannery & Agricul-bilores, da pr^prosU rojaKi ^^ Workerg unijif zopet ^o-vedno verujejo v copra**, i ^ nagUjem .Na vrgti ^ obi. «te, strahove, hudobne duno-i^ ^^ (bufi) _ Njih ^^ in drugi tak prazen me. ^ je že pričela kakor tudi sezo-jetili so se na Adamiča, ki je I noyih poljedelskih stavk in v novem tero-ao si čuječniki Civil za Liber- jenu o« — . ,i no » »dal resnico - zdaj pa sami nagUja g strani organiziranih tazujejo, da imajo te vraže. plftntainl]wv. danes jih imajo in bahajo se Za pm žrjve jimi! — matičnem valu m/ pi v«;^...». jokazječlanekvburbonskem ^jj drjjL A, Lavina in nje-lerikanskem Slovencu z n&- g0VQ nečakinjo Leonoro Hardi-rom "S čim se ponašajo? , v lvo ,n E1Uga j0ne8a> ki go jih erem citirajo iz serije član- pri Mm dnevu ugraWii na Uu. r br. Fr. Zaitza v Proaveti, ^ Calexica> kamor so bili pri-[0 je družtvo Francisco Fer- šlIf da gQVore M ghodu unije It. 131 SNPJ v Chicagu ime- polJedelgkih delavcev kot ob svojem začetku svobodo- stopniki American Kini'statut, na podlagi kate- tieg uny€ * 80 se člani zavezali, da bo-| stoprocentnežit ŽIanl Ameri. ške legije in Vigilaiitov, so u grabljence odpeljali iz mesta. Naj prvo so spustili na samoti daleč proč od vsakega mesta Hardinovo ter ji zabičili, naj se ne vrne v Calexico, če ji je ljubo življenje. Z ostalima ujet a • i«, — .nikoma pa so zdrveli dalje v sa- iizZjaromti" Ivedali isto ko prej Hardinovi. . ¥rn||a duhov*|nl drtavno U bi moral Adami« napi-1 9lv" Liberti€8 un,J« » \ k eden članek v ameriških K°J oDn?ui na zveznega justic- minih kako so naši drairi n€ga uJnika Cummmgsa a po- Madrid, 5. apr. — Španska pzinin, KaKo so nasi aragi w res živeli kakor svobodomi- !i. fato pa pišejo: "Zaitz je rda tega dela (svobodomvtle-) m vesel. Vse prav! Tudi iio drugi ga je vesel, ker ima i Slovenci v Ameriki tako buya zastopnika. Kdo je ta menda ni treba razlagati, Birmingham, Ala. — Deseft tisoč rudarjev v Alabami se je po treh tednih ognjevite stavke vrnilo na delo s priznanjem U M. W. A. in s kolektivno pogod« bo v žepu. Pogodba določa od«» pravo otroškega dela v premo-j govnikih, odpravo famoznega kontraktnega sistema in pravico do rudarskega tehtničarja« Operatorji so pristali tudi aa check-off". Stavka je bila ena najduhovi* tejših bitk na jugu. V začetku marca se je pričela na malem in| v par dneh zagorela po vseh pre-? mogovniškTh kempah. Dan in noč so korakali rudarji, njih žene in otroci od kempe do kem-pe in klicali tovariše na borba Ta "križarska vojna" je bUa tako uspešna, da ao prenehali z obratovanjem vsi premogovni-i ki. Tudi državna miHea ni mogla ustaviti rudarskih križarjev niti ni dobila pretveze za napad. Na svoj način ao rudarji razorožili tudi kompanij-ske stražnike, kar je največ pripomoglo do hitre zmage.; S to stavko so se alabamski rudarji skoraj stoodstotno organizirali. AWTOT AKSI jski! F r a nci ja m pragu velike WO®« SE «R-ekonomske, politične krize NILI NADELO Zaključili so eno najburnejdih atavk v New York. Pritožbe bo izravnaval poaeben odbor Inžaairii rsUmImI sesis-lizaeiji industrij ■ I Zagovarjali ao jo najpromlnent< nejAi člani Taylorjeve Organizacije Vlada je dekrettrala "program obnove", ki ukljutuje odslovi-tev 80,000 civilni!» nametfen-cev in uploteo znlftanje plač. Namen tega programa je, da vlada prepreči fašistični puč ali levičarsko revolucijo Pariz, fi. apr. — Francoaka | vlada, katero vodi stari Gaston Španija popiila niavi I New York. — (FP) — S končanjem druge stavke avtnlh iz-voščkov, ki so se vrnili na delo brez priznanja unije, je konec I New York. — (F1P) — Člani...-........ tudi — revolucije. Tako so gle- Taylor Society, inženirske orga- Doumergue, je včeraj dekretl-dali na ta boj newyorški pluto- Lfeacije, ki je bila ustanovljena rala nov "program obnove", a krati in njih kupljene! ter gro- \m podvig snanatvene produkcl- katerim misli ustaviti finančno žili županu LaGuardiju s strmo- je, 8o živahno pritrjevali miss ln gospodarsko krizo dežele in glavljenjem, ker ni policija do- Mary van Kleeck od Russell obenem preprečiti največjo po-volj brutalno nastopala proti Sage fundacije, ko je na njih Mitično krizo v povojni zgodovl stavkarjem. konvenciji naglašala potrebo so- ni Francije. Zbornica je dala Stavka je bila res podobna cializiranja vae industrije. Doumerguajevi vladi moč, da mali revoluciji ali vsaj njeni o soeializlranju premogovne lahko sklepa reforme, ki olajša predigri. Več dni zaporedoma industrije ima Kleeokova knjigo I jo današnjo kriao. je bila spremljaifiTz večjimi ne- v tisku in bo iadana v bližnji bo- Program — o katerem pra-miri, ker so stavkarji pokazali, dočnosti. Ko Je kapitaliatični vijo, da je amos ruske petletke da znajo tudi oni energično na- tisk pred nekaj tedni svedel o in amorlške NRA — vsebuje sestopati. V teh nemirih je bilo njeni študiji te industrije ln o dem glavnih točk za radikalno okrog dvesto taksijev razbitih načrtu za podržavljanje, je ta- znižanje vladnih izdatkov. Prva n večje število stavkarjev are- ko j naperil kopje iprotl pisatelji- točka je, da vlad odslovi deseti-tiranih. ci in kapitalistični fundaciji, ki no civilnih nameščencev In zni- Prve dni stavke so se takslj- protežira tako prevratne ideje, ža vsem ostalim nameščencem ske družbe že nameravale poda- Ko je prlilo na dnevni red to plače od pet do 20 odstotkov; cl ti. Prišel je pa Rooseveltov vprašanje, ao socializacijo zago-lvllne in vojaške pokojnine se kompromis v avtni industriji in varjall najprominentnejši inže- znižajo od 15 do 25 odstotkov; njim vred so se tudi avtotaks- nirji. Po njih mnenju je logi- subvencije ln komisije za regu ni magnatje premislili, največ Uen razvoj znanstvene produ k- I i ran Je privatnih Industrij se na pobuno General Motors kom- cije oziroma izhod v ptKiržavl je A odpravijo in vojni veterani al panije, ki je zainteresirana tu- nju vseh Industrij, ker šele te- morajo "prostovoljno" znižati dl v to industrijo. Z županovo daj bodo industrijski znanstve- pokojnine. Program dalja do-komisijo so pretrgali stike ln nlkl prišli do .popolne veljave In loča, da vlada preneha z obrato-pričeli z vltriollčno kampanjo človeštvo bo deležno polnih sa-1 van jem železnic, ki se ne Izpla-proti stavkarjem. Pri. tem so dov znanatvene produkcije. Ka- Čujejo ln Jih nadomesti z avto-doblli na svojo stran razne dar se to zgodi, tudi brezposel-lbusl. Ki v Ameriki ne samo še do zivom' naj odredi PrfUkaV0 ter zbornica i« včeraJ direktno Pw" ¡i polni srednjeveških vraž 0 8torilce kaznuJ.e n» Podlagi za- kršila 26. člen španske ustave, rnicah škratih be sih rotrat- konm Proti wWtdJam. ko je sprejela predlog, 4a ae itd., temveč so še tak^ otroč- Ne bo ee jim pa zgodihmiče- 7500 duhovnov katoliške cerkve b primitivni, da se ponašajo K « «trani okrajnih ali pa dr- postavi nazaj na državno platmi vražami l To prekaša žavnih oblasti, ker je 'javno č"no listo. PredlogJe bil spre v starem kraju, ki niso več mnenje" proti poljedelski uniji, jet s pomočjo nagobčnika, ko je d ponosni na svojo sto in sto-1 Posestniki so tako naščuvani vlada io vero v ¿krateljce "gobll- Pr°ti vsaki delavski organizaci- dikalee, ki so običajno protikle-, volkodlake in sllčncJ smet iz Ji» da so pripravljeni nastopiti rlkalni, da i» f^vall aa |pred-e otroškega človeštva. Proti vsaki osebi, ki je drugač- log in potlačili «»kovanje o ^stična reakcija po več- h« ""«T f ^ ^^^I^Snlm ^m jV^tadt l delu sveta ie vnrla nazai v tizlra z delavci. tem izsiljenim sklepom je vlada o do^ umzan val nomH iz Take afere kot je slučaj dr. sama pogazila prej omenjeni n et vcka To iroDLi ^vina in njegovih dveh kole- člen usUve španake republike, o Burbon^ gov -atrajo za popolnoma le- ki določa ločitev cerkve od drža- io ničesar pozabili in niče- «alne- To je razvidno iz izjave I ve. «e naučili," da si zdaj domi- Pred8ednika Growers & Ship- Marxoveea iio, da ves svet jadra nazaj P«™ Protective asociacije A. N. Smrt ^br«la M.r«ovm rednjevesko noč v k*teri ii Jacka. On je rekel, "da se nam tovariša mrS strahiv duhov n do zdaj še ni bilo treba posluži- Newllano, U. - V tukajšnji «ih pXsti M ao ii i^v te- ti nelegalnih sredstev v našem zadružni koloniji Newllano je VtoletU iamialiH Drimitivniki«- Pridelek melon bomo pro- smrt te dni pobrala «tdnjeg« X lžKan cU M lažje u- tektirali, ampak z legalnlml člana ožje Marxove in Engirfso-^A ISito «^vl/' In ugrabitev delav- ve skupine, ki je organizirala ^rjoSli1" skega organizatorja ali zagovor- prvo internacionalo n uatano- '«"e motijo. Umazan val od- nikr petih kongresnikov, ki bo na le v slučaju legalnih pogre-vodll preiskavo "rdeče zarote" Uk0v in napak, ne pa v slučaju, v Rooseveltovi uradni družini, U« m« po oimodbi dokaže obsojen katero je odkril garijski učitelj ¿«va nedolžnost kakor se je v dr. W. A. Wirt. V odboru so Moom-yjevem slučaju, demokratje Hui winkle iz North Mneyjevi odvetniki upajo, Caroline, O'Connor iz New Yor-Ida jim »h» v prilog tudi wllok ka in Arnold iz Illlnoisa ter re-|IVezncg« vrhovnega sodišča v ta turo: sku, fašistično ali levičar- Psnijuk', '"Parjenim voditeljem Ame-I I k«- federacije se bo Q* «daj posvetilo, da i Uk^ Podpiranja prijateljev in ^vanj« sovražnikov" ne pri-Morda se jim po-n« bilo napačno, če okusili n P«iiitiko v •tranki. ljudmi je tako, tfrdem udarcu nikamor [i «U bil fcUvakf, Ija tudi za one inozemske vlade,Uovarnl Cambell Soup kompanlje ki so "defaltlrala" tudi svoja je rMuvkalo 2000 delavcev pro-privatna ameriška posojila. No-Lj „¡z|(im plačam in za priznanje bena prizadetih vlad ne more nove unije. Drutba ima na svoji več najemati novih posojil (pro- Htrani okrog 260 sužnjev, ki sku . .dajati svojih bondov) v Zdru- Aaj0 debati. I «amostoj- lenlh drtavahf dokler ne porav- u^o leto Je drutba Izplača-samostoj-|na obrokov svojih sU- ia ir\ milijone v mezdah, en mi- rih dolgov. lijon za oglašanje in denet mili Kongresni voditelji upajo, da Uonov v divldeadah. Tovarno * Vnsal lia v % f í/iuv.i Roosevelt podpiše U predlog. íí.dvl — mil pÄ M1 InsuII še ni Izgubil apanja Instabul, 5. apr. — Samuel ima tudi v Chicagu. kj*r ae je tudi pričela kampanja za organiziranje. ■Unija apelira na delavce, naj na y~>to »10,00») in naj^l j« tr*» ^^f^Zk nlTr-«-; l.itavlja bodo po.ku.ill poMtti odlok W.» ^^„„¡„T ^ »ovil. nrnapa- tur*ke vM, » nj.«ovo d,por-«''V«. prava. apr. publikanca l^hlbach iz New Yorka in McGugin iz Kansasa. Preiskavo začno takoj. Sofijski mostni svet počastil IN m 11 rova Sofija. — Mestni svet bolgarske praMtolice je sklenil, da bojeviti komunist GeorgiJ Dimi-trov, ki je ugnal Hitlerja ln postal sovjetski državljan ter profesor prava na moskovski univerzi, zaaluži priznanje tudi 6 strani glavnega mesta svoje rojstne domovine. Sklenil je prekrstiti ne^o ulico v Dimitrovo cento. To bo najbrž preprečila državna vlada, ki je Dlmitrova pred leti obsodila na smrt. Povoden j v Ofclahomi; I« mrtvih Flk City, Okla. - R*ka Wa-«hita je poplavita velik del po krajine zadnje dni in domneva i se, da je oseb utonilo. znanem scottsborškem prow-su ki Je odločilo, da ima tudi obtoženec gotove temeljite pravice, katere mu nr more zanikati no bena država. Nova novjetuka kampanja za kolnktivizarljo kmetij ■Moskva, 5. spr. — SovJeUka vlada je začela novo kampanjo, da pridobi ostale individualne kmete za kolhoze (kolektivne farme), Program druge \wt-letke določa, da mora biti k me-tijstvo v Rusiji kolektlvlziraao |sto procentov, Današnja kolek-tivizacija znaša okrog HO odstirt-kov zemlje v Kusiji in nekaj če« 75% kmetov rAiti živi na k*»-lektivnib kmetijah. Ostale kme- te, ki še nino zraven, »s>do sku šali pridobiti zlepa ln sovjetl Jim HoJkot narijnkega blaga inmolen! nudijo brezplačno semenje, stro- New York. — Mod zadnjimi |J« In druge ugodnosti, veletrgovinami, kl m se pridru žile bojkotu nemškega blaga, Tramvajski delavci zahtevajo Mary, Wanamaker In Wool worth Do pretrganja trgovin sklh stikov z Nemčijo Jih je prisililo boj kotno gibanje, ki je posebno močno med židi. Pomoč za antinacljnke alroke Chicago. — Tukajšnji ženski odbor za pomoč otrokom hI*v nemških narljev je pariškemu odboru |>oslal dvesto d*»larjev za Vzdrževanje šolskih otrok m m-ških uiiežnikov, kaU-rih je v Pa 'risu veliko število. «višanj« mezd Booton - IW¥» re«tnlh železničarjev aahti-va <»d Kastern Mas-sachuaetts Strict Railway druž-tir zvišanje plW za 2ft'/< In skrajšanj« delovnika na 40 ur v tednu. Družba <š»ratuj« tramvaj« v več mentît!. Pogodba, ^ I »oteče ■ 1. Junijem, dohiča 65c na uro In 4M-urnl tednik za mo-tornik« ln kondukterj«. Pred t«r leti ao pristali na 10% redukcijo. Zdaj zahtevajo 81c na uro. «KOaXSTX PR08VETA THE BW LIC HTEN M PIT ivo n «▲BOM» m * mé 4 •• UfTNIMA rovro«MB Glasovi iz naselbin (mt^ I« M y**. «* «a S* _ _ _ «ut Wu; m Ckleea* la fIJS - ■» » - ^ 1 MU«« M M («Mrt CatMa»! C+m»4m M M H» ».4 CtaM r m a» r«ar — ••»•»«•I M« a« M" Im« Mik • FEOSVBTA M»l-M Sa. Af^. «BMBEM Of TMS rgPKBATBP Fi Domač drobiž Adamič ni dovolil Italijanom delnega prevoda svoj« knjige Cleveland. — Pisatelj Loui® Adamič je prejel proènjo od založniške tvrdke v Milanu, Italija, da dovoli prevod svoje knjige "The Native's Return" v italijanščino. Adšmlč je pa odgovoril, da dovoli le s pogojem, če bo prevod pôpolen, to je da ho u ključe val tudi ono poglavje, kl se tiče fašističnih Urbarstev na Primorskem. Italijani naj či-' tajo vse ali4>a nič! » - ftllrideaetletnka KSKJ Cleve la ml- — TÇr^njsko r slovenska katoliška jednota slavi ta teden štiridesetletni«) svoje-ga Obstanka. Glasilo KSKJ je izšlo v slavnostni izdaji na *e»t* najstih straneh. fttlrideaetletniea HBZ Pittsburgh.—Zajodničar, glasilo HBZ, naznanja, da zajedni-ea proslavi štiridesatletnico svojega obstanka prihodnjo jesen Advokat, ki je ubil rojakinjo, pobegnil Clevelami. — William Patrick Clyne, odvetnik, ki je pred no kaj dnevi z avtom ipovozil do smrti rojakinjo Mary KovačiČ, je izginil, ko ga je policija začela zasledovati. Nagla am rt Barberton, O. — Nagle «mrti je umrl Joseph Hiti, star 38 let in doma it Velikih Blok na Notranjskem. V Ameriki je bil 22 let in sedem let je bil ameriški armadi. Tu zapuiča ženo. Bil je pasivni član SN-PJ. Hiti je umrl v zaporu, ka mor so ga odvodli zadnjo soboto, drugi dan je pa bila njegova te na obveščena, da «e je čez no i obesil v celici. Koliko je res niče na tem, bo morda dognala preiskava. Avtna nesreča Barbe rion, O. — Nesrečo je imel Jos. Valenčič s svojima dvoma sinovoma, ko so se vs trije peljali z avtom čet želez-niški tir. Sinova sta bila le lah ko (s^kodovana, toda oče je b tet je pobit in zdaj se tdravi doma. trnahnive tJ^ft ' Važno naznanilo , Bridgeport, O. - Ker bo prihodnja konferenca PM dne 29. aprila na Power Pointu ena najfinejših v tgodovini konferenc JSZ za to okrožje, je zelo važno in potrebno, da pridejo vai člani kluba št. 11 JSZ na sejo dne 15. aprila. Kot se poroča- bodo prišli na konferenco tudi zastopniki iz Penne in vseh drugi/i bližnjih naselbin in bodo poaetili tudi prireditev na predvečer konference. Udeležite se seje 15. aprila, da se ukrene vse poifebno glede voznine in drugih zadev. Pgfeg omenjenega je važno tudi,, to, da imamo na rokah 4e glasovnice za bodoči zbor in iniciativo kluba št. 14. Člani, ki še nUo glasovali, naj se poslu-žijo prilike na seji. Obenem se vabi tudi društvo št. 13 SNPJ, da pešlje svojega zastopnika na klubovo sejo, kjer se bomo pogovorili glede vožnje na Power Point. m Članstvo našega kluba m se fcffptaliJfiprrtfTja za igri in Veliko klubovo prireditev, ki se bo vrŠOfc doe 12- maja. Ker,bo to zadnja igra v if) sezoni, se vabi vse Občinstvo od blizu in daleč, da to prireditev poseti,. Uprizorjeni boat a dve igri, sloven-starin angleška, ter primerne deklamaeije. Po večini bo izva-jala skoro ves program mladina, kar je zelo razveseljivo. O urogram u več pozneje. Za klubov odbor, " Anton Kravanja (13). krajev no proslavila letošnji delavski praznik Prvi maj dne 29. aprila ob 2. popoldne v domu. Govoril bo Joško Oven o delavskem položaju, On je dober govornik in nikomur ne bo žal, ki ga bo slišal. Potem bosta kluba uprizorila socialno dramo ''Grobovi bodo izpregovorili," igra iz delavskega življenja v dveh dejanjih. Delavci, nikar ne pozabljate pomembne prireditve! Mladinsko drultvo SNPJ Mohawks št. 573 proslavi svojo 8 letnico dne 6. maja. Na programu bodo govori in igra "Oh Professor." Sledila bo domača zabava in ples v obeh dvoranah. Rojaki, posetite te prireditve, za kar vam ne bo žal! Frank Martinjak (2). je čas, da se organiziramo in dosežemo naše pravice. Ako sedaj zgubimo, petem smo "done". Delavci, združite se, da bomo imeli moč! Vidite, kaj ae godi v Evropi? Tudi nam ae lahko kaj takega pripeti — sužnost pod fašizmom. ADF je nestrankarska. PETEK, j. nih priporočil odbor» •e tičejo asimilacije tuj ' prebivalstva. "Ko pr» nozemca ta stilno bivl sprejemamo vsaj ^ člana ameriške druibe , in enakost priložnn«»;' Združenje ločenih družin, po- biti podlaga reS fa« ..M M M J A m 1» .IMil.mi--; 1 I |Vr ptatyiaüke-ga zakon Lahko spadaš h katerikoli stran- eebno ravnanje t begunci rad» I je in narodne edinosti" -/ ki in ai lahko tudi njen član. Političnega, plemakega ali ver- bor obžaluje zapostavil Največja napaka pa je med ao- «kega zatiranja, omejitev depor- črncev v stvari zapo8W?j! cialisti in komuniati, ker "se ne tacije radi nezakonitega priho- bor tudi obžaluje zvišan morejo vteti skupaj". Ako bi bi*U* i* P<* let, ta in ralizacijskih pristojbin tli lo med nami več sloge, bi ae da- poročila ao izmed najvainejših, začetkom depresije kar lo več doseči. Saj ao vsi delavci, M jih je EUi« Ialand Committee n«o mnogo priseljencev n! ko gredo na volišče, pa so raz- ravnokar predložil tajnici dela raUzacije, in predla™ h ktfBani. In baš to je bilo največ Frances Perkina. stojbine znižajo vsaj ^ 1' krivo, da je v Nemčiji in Avstri- Ta posebni odbor je bil ime- Strogo se priporoča legaliv™ novan meseca junija lanskega bivanja vseh inozemcev ki (68). j leta v svrbo, da prouči razmere podvrženi deportaciji ' na Ellis Islandu in v splošnem ,PoročUo ^ . oskrbo prueUencev ter da pred- imeti V€,ik * « loži priporočila, po katerih naj bodoče zakonoda , 0nt* se Department of Labor ravna.|cijI in imigracijiJ ji zavladal fašizem Frank Slana J 4 Spion toži radikalnega čaanikarja New York. — George Willfem je vložil tožbo radi kriminal!*« ga obrekovanja proti Harry j Raymondu, članu uredniškegrf^ štaba komunističnega Daily Workerja, ker ga je v pod p i sanem članku obtožil, da je špi on v službi Serwoodove detek tivske agencije in aktiven v razbijanju stavke avtotaksnih iz voščkov. Raymonda brani Intl. Labor Defense, ki pravi, da ima doka ze za njegove trditve. Uayniom pravi, da je William pred let prodal časnikarskemu magnat lb aratu tudi neke ponarejene dokumente, v katerih je prikazoval komuniste, da so sodelovati s CuileMivo mehiško vlado in za »trmoglavi jen je ameriške vlade. liri edink strojevodij obnojoit « l« vela ud • 7, nekaterimi drugimi t.railftiki faltrane banke Htnodard Trust Co. je bil ob-at.jrl! od eneg« do 30 let zajiora tu.li Alvany Johniton. predaad-»tik bratov M^ i ne strojevodij in |MHlpri-d«< dnik banke. Kriv Je bil epotnati goljufije. XtMvi»ljen mu je bil prir.lv. H jV obrazložen, bomo o tem poročal* Na aprila bo gospodinjski klub SND uprizoril tridejanko "Navadni človek". Vloge so y rokah dobrih dilctantov, zato p» pričakuje velika udeležbu. \ ^ Kluba št. 3 in 1 biški in lasallski Iz atavkovnega središča Racine, Wia. — Kot je že znano, je tukaj v teku velika stavka vseh avtnlh delavcev pri Nash "Motor Co. Stavka je raztegnjena tudi na delavce v avtnlh delavnicah v Kenoshi in Seaman Body Co. v Mllwaukeeju. Stavka traja že šest tednov, pa še ni no-benega izgleda, da bo kmalu izravnana. Stavkarji se dobro držijo, le pri Seamanovi družbi je nekaj stavkolomcev. Družbe si prizadevajo na vse načine, da bi stavko strle. Pošiljajo pisma delav cem in razne "zastopnike", ki že-nam pripovedujejo, kako dobre se godi delavcem v Nashovih tovarnah. Seveda ne opravijo^nlč. Resnica je, da Nashovi delavci so že dolgo stali z eno nogo v njegovih tovarnah, z drugo pa pa pomožni listi ali relifu. »Pomagati si niso mogli, organiži rati se niso smeli, kajti vsaka a-gitacija za organizacijo je bilo preprečena. Pri šib pa je Nirina točka ki daje delavcem pravico organi ziranja in kolektivnega pogaja nja. Razmere so bile slabe in delavci so se končno organizirali da skupno izvojujejo boljšo pri-hodnjost. Ker delodajalci niao hoteli pristati na zahteve, je slgr dila stavka. >. Delavci pri Nashovi in Searmt-novi družbi zahtevajo le 20% zvišanje mezde in pritnanje unije pod ADF. Chas. Nash* lastnik Nashove motorne družbe, kateremu so njegovi delavci na? garali bogastvo, mesto da bi s* izkazal hvaležnega, jim je po katal tobe in jezik. On je dobro zavarovan pri Automobile Cham bers of Commerce. Da bi se pa delavci organizirali, to mu nikakor ne gre v glavo. Kot sedaj izgleda, ne bo stav ke konec toliko časa, dokler ne bodo avtni delavci Nashove druž be v Racinu, Kenoshi in Milwau-keeju dosegli svojih zahtev, pa čeprav pride tudi Chas. Nash na relifno listo z nami vred! Zadnjič, ko je bila napovednna stavka avtnih delavcev v Detro-itu, bi gotovo veliko pomagalo tudi tukajšnjim stavkarjem, ako ne bi bila preprečena, tako pa je težka stvar. Iz poročil se pa v^ di, da detroitski avtni delavc tudi nimajo takih ugodnosti, da se bi z n j 0*i zadovoljili. Sedaj Adamič predava v Detroitu Detroit, Mich. — Tukajšnja hrvatska kulturna, prosvetna i" I 5db7r7e"bU'sestavljen od ■■■g podporna društva,priredi jo ve- Lektorice oseb obeh spolov, rakM^Mm!nnv ? liko skupno predavanje dne 14 javljajočih vsako vrsto po- ^L^t ,1,menovan 0(1 ^ aprila v Hrvatskem domu ob mi£n€ga naziranja. Odborovo1 ^ 2.30 popoldne. Predaval bo zna- prečilo je bilp sestavljeno I ni pisatelj Louis Adamič, avtor podlagi jako vestnega proučenja popularne knjige "The Native's kI j€ trajalo več ko pol leta. Return." Tema njegovega pre- ^bor je dognal, da sedanji davanja bo: Moje potovanje prise]jeni^ki zakoni so bili kos po Jugoslaviji. sedanji depresiji in je mnenja,. Prosvetni odbori naših dru- od^ verskega, plemenske-1 ^^ Dayieg dobiv| ^ REVOLUCIJA IN PORODI pak tudi v drugih velemestih, j ga in poUtlineg. Mtir.nja, Je .-, „ ^ 000 ^, Na Dunaju pa obiutijo. t. tem-1 « ^ Ure dru«e zvezde p. », bolj ker ostajajo poatelje y po- w ^ pflerimcev je bila de. manj. rodnišnicah sar nameravajo prazne, zaradi če- ■ jena ^ priseljencev, kil Med moškimi igralci i« ukiniti Prvo____¡TlsLu___Za letni dohodek. Tudi njefor ne zaostaja dosti za i\iim. drugimi prejema Richari letno 800,000 dol., a četo x . ... i, . , ... . so pribežali sem od zatiranja, dal ne« največje dohodke« žensko kliniko, ki sta jo vodlla I uživajo svobodo. Lahko pomaga- John Barrymore. Dobivi v zadnjem času znana speciali- m6 tem ne8rečneiem v meji se- 000 do 80,000 dol. za filn,( sta prof. Schauta in Peham. danje kyot€t n€ da bi biU) treba Je eden izmed najbolj m V žalostnih dneh dunajske kake spremembe zakona. Ako to nih filmskih umetnikov, i revolucije pa ao v statističnem storimo in jim pomagamo, vzdr-l ko mislimo, kakšen je D uradu dognali zanimive ugoto- ¿¡mo"; 8Voje tradicije in izpolni-vitve. ' Število porodov se je mo svojo moralno dolžnost", naglo povečalo in pomnožilo. Omejitev deportaeijske dobe Izprva ni nise vedeli razložiti iRar se tiče deportaci je, je od- tega pojava, potem pa so prišli bor mnenja, da je treba pošto- mlajši "filmski umetnik, stvari do jedra: na periferiji pati z največjo strogostjo proti Leroy, ki šteje komsj mesta, kjer so grmeli topovi in onim inozemcem, ki so zlorabili dobiva tedensko po 100 dol so regljale strojnice ter je po- ameriško gostoljubnost. Najbolj Kar S(, tiie ¡ZVen*iwr roduice obhajal strah, kakšna važni izmed teh so zločinci. Po- fj^^n, industrij je s rt« "n«tere roéilo sicer naglaša, da razmér-\gtAtmi naJbo|j kulantnia rodUe 2 do 3 tedne pred časom, je kriminalnosti izmed tujerod- ? ka {„^uatrija Ginekologi pravijo, da so pred- ci nI nikakor večje kot Izmed ' ej(kTTiaj0 jonski p časni porodi v dobah strahot turodnimi Amerikanci, vendarle n(,nti „e lahko poksiejo td normalen pojav. Pod vtisi du- »e zdi, da število deportiranih ^ ¿merfikih. V naspnl ševnlh razburjenj porajajo ma- kriminalcev je bilo premajhno k pm pg|" jrttočuje kitajsU tere dva do tri tedne prej kakor napram celotnemu številu depor-1 9V(). najslabše, normalno. Izkušnja zadnjega tiranih inozemcev. ' uï/- jigSija Oreta Garbo" Bati časa je pokazala to prav jasno.| Odbor sicer poudâtja, da mo- w lina največjo ra vlada energično postopati tu- me stno n. pr. komsj H** di napram inozemcem, ki «o pri- strokovnjaki trdif šli nezakonito. Ako vzdržuje I Q Comparai v Hollywood"1 svoj dom in druftino in se Je it- p|a(.anf# "Rumeni Cbe« katal za vrednega prebivalca, ae j€n je ^u^j najbolj« nam ne izplačuje deportirati g» Lanj kitajski zvezdnik, b niti t moralnega niti i goapodar- ,etno komaj jooo dol! skega stališča. Odbor je mnenja ___ 82 I,ETNI IDEAL V ^^«ftual ^pan^g Pog«iri*če v vlMitiakem d Im trik tu t New York«, k j«- je pr«d nekaj dnevi nadaljnjih iiim rrorelo V «nem mm*en >e zgorelo M o^b. Tamkajšnje si«make hUk «o prava smrtna past «a «taaovalee. da bi bilo bolje podvreči take ino-zemce strogi preiskavi o njihovi vrednosti in tnačaju in ako odgovarjajo, naj se prištejejo kvoti svoj« rojstr.c deie'e in dovoli da legalizira.o svoje bivanje. Za večjno prestopkov zakon določa gotovo JoIki zastaranja, ko r< prestrpek nii r/očin n? more več kaznovati. O.lbor priioroča, dn indzemcl. ki so prisil nezakonito, ne bi bili voi- jM»dvr>ni d?» portaciji po pretiku petih let ako «o drugače dobrega moral n.ga značaja. Odbor tudi naglaša, da v de-portacijskem izstopanju je do nedavna isti uradnik bil preiskovalec, tožilec In sodnik. Predla ga ločitev teh oblasti za dobro pravice Inaato naj se zaslišanj« i vrši jo pred odborom, ki ima ta-korekoč «odnijsko oblast, neodvisno od predpostavljenih uradnikov. • , Za pri i« t H jak I «pmbimi in —Itmed drugih važ- V nekem liabdnskeW H«» del naslednji •Iščem mično i<*no 32 k«, ima naj {rrif' vjl vitka in na v^ak nsf t ^ me-k, ki rr.cnrr. 1 { žene 7ahtevsm. <» ^ ' brez naočnikov in nsP«- |g telen z mano dol? u ^ ( ne igra r^bene t,n£ zahtevam od njf ^ ^ ^ In razum f van)* »JTZi 'etnega možs. znatno Im^Jí ko na . . ^Jj Ta oglss ni nober ^ gg v Limoni Ml« •UT", k» zgoraj i* gat In nihče b. » kakršno «i ««»• 00 zastonj . « i TE* 6 APMlA- FROSyETA 8 Vesti fe Jugoslavije proces v nr«ti morilcem t^neudorferj. , dnevi se je P^ 80diWem v Bel- ^ nroti atentatorjem ministra „ danskega atentatorja pfr». ubil ga j€ nie-ctd peklenski stroj. Bil C pobota iz Gorama % je bil V zvezi z mo- Sitentatorji-emigranti ■gnjih zahtevo ustrelil pd seboj Josipa Kro-njegovo mater Jano, nemila l>a Zrinjskega in P<*1 ruševinami je pri-m truplu. fiia je aretirala Kroboto-frtmke, ki so priznali noter izpovedali, da so *v,zi 7. emigrantom "» Periecem, ki sta jI-arskrga pošilja stre-bombe, letake i glavna voditelja! in Stj pan IV i M.v I v SIT! %6n natančneje pa bo ugotovila šele preiskava. Umrli so: v Pišecah Terezija Vimpolškova, v ljubljanski bolnišnici železničar jeva vdova Marija Kahne, v Ljubljani Josipina Predaličeva, v celjski bolnišnici 72 letna Marija Wesiakova, sestra skladatelja in c%ljskega zdravnika dr. Antona Schwaba, in 23 letna Ivana Bijekova iz Ljubljane.^____. •_ Samomor. — V Pesnici so našli truplo 66 letnega posestnika Janeza Pihlerja iz Velovleka. 2e dalj časa so ga pogrešali in domnevali ao, da je v živčni bolezni šel v smrt. V Domavi se je pognal z mostu v Pesnico ter utonil. Truplo so našli šele zdaj. Kdo je utonil na Barju?—Oblasti so dognale identiteto invalida, ki so ga potegnili iz potoka Stare Radne na Barju. Ko so po radiu sporočili opis utopljenca se je zglasila na ljubljanski policiji družina Osel iz Smlednika ter spoznala v utopljencu avoje-•ga Biaa, 19 letnega Franca Osla ki je bil nekoliko slaboumen in bošjasten.n Verjetno, da ga je božjast vrgla v naoasli potok, iz katerega se ni mogel rešiti zaradi božjastnega napada in ohromele i čoke..*-»i» je dosti denarja. — Stara navada je, »(prirejati nabiralne akcije za podpiranje ubogih in brezposelnih, in stara navada je tudi,, prirejati zabavne večere, plese in pitje, ter dobiček nameniti dobrodelnim akcijam. In med tem ko nabiralne akcije po navadi zelo klaverno uspejo, dosežejo prireditelji zabav dober dobiček. Ce so v Ljubljani napravili nabiralno akcijo za brezposelne, se je nabralo malo. Zadnjič pa je mestna občina priredila dobrodelno prireditev v prid brezposelnih, pa je zelo uspela. To pač zato, ker je koncertnemu delu prireditve sledila zabava z vinom in godbo in plesom in ljubeznijo. Zato pa imajo meščani še vedno dovolj denarja. Pevci in zbori in godbeniki in balet In kupletisti — vsi so nastopali zastonj. Reditelji, prodajalci — zastonj. Jedila so darovali obrtniki — zastonj. Tako niso imeli prireditelji skoraj nobenih stroškov in je prireditev zato vrgla — 120,-000 Din. Za en večer zabave so plačali meščani 120,000 Din in čez. Ce bi napravili nabiralno akcijo, bi nabrali kvečjemu nekaj tisočakov. Meščan pač ne da nič zastonj; če Že naj da za brezposelne in gladne otroke kak belič, hoče za to nekaj zabave. Umrli sta v Ljubljani 84 letna vdova Ivana Munda in v Št. Janžu na Dolenjskem upokojena učiteljica in žena šolskega upravitelja Ana Bercetova. Stori je z juga. — Zelo pogosto prihajajo z juga storije, ki so podobna naslednji, o kateri sklepa požarevsko sodišče prav te dni, Zagovarjati se mpra namreč pned sodniki, računovodja okrajnega sodišča v Pe-trovcu na Mlavi, Dragutin Stamenkovič.S vpjo,, karijero j«1 začel kot vaški pisar, nato si je znal premeten poiskati zveze z vplivnimi politiki v Belgradu, postal njih priganjač, bil aktiven pri vseh volitvah zal vladno stranko ter tako postal vplivna oseba v Petrovcu, kamor so ga medtem premestili njegovi politični prijatelji na mesto računovodje. Stamenkovič pa je Imel Ljudje so se ga kot vladnega pristaša in priganjača bali, pa je začel Stamenkovič ponever-jati denar na sodišču. 2e 1. 1924 so mu prišli na sled, toda Stamenkovič je brž odptoval k svojim prijateljem v Beograd — in takoj je bilo vse urejeno. Se las se mu ni skrivil na glavi, vršil je dajje svojo službo ter tudi dalje poneverjal. Zdaj si ga pač niso upali znova ovaditi, zaleglo bi kvečjemu toliko, da bi ovaduha zaprli. Stamenkovič je lepo živel, sezidal hišo, kupil avto ter se vozil na počitnice k morju. Ugleden mož je postal, zaveznik vladne radikalne stranke. Po ukinitvi strank Stamenkovič ni zgubil ravnotežja, ostal je zvest vladi in sleparil dalje — do lanskega januarja, ko se je vendarle posrečilo, da so ljudje, ki so zasledovali Stamenko-vičevo početje celih 13 let, vendarle uspeli s svojo prijavo. Prišlo je zaporno povelje, a je kar na lepem izginilo. In potem je bil izvršen v okrajno sodišče še vlom ter so vlomilci odnesli vse blagajniške knjige, katerimi je imel Stamenkovič kaj opravka in iz katerih bi se dalo dokazati, koliko denarja si Je Stamenkovič prilastil. Zdaj se vrši v Požarevcu sodna razprava proti njemu. Obtožen je nič manj kakor 713 sle- Fordov r«Mk jo io mho ziprl Avtni magnat hoče sdroblti unijo za vsako ceno Twin Branch, W. Va. — Ru-dar j i pri Fordson Coal kompa-ni j i, katero poaeduje Henry Ford, bijejo boj za priznanje u-nije že od zadnjega poletja. Boj je izoliran, vendar pa dramatičen. Pričel se je lanskega junija, ko je jamski delovodja povedal rudarjem, naj se drše proč od organizacije. Teden pozneje so bili vsi organizirani, nakar je družba odslovila 63 rudarjev. Sledila je stavka, s katero so rudarji prisilili družbo, da je vse-la nazaj odslovljene rudarje. Ker so se razmere oolj in bolj slabšale in šikane naraščale, s0 rudarji sredi decembra poslali fldaputacijo v Detroit. Ko so se člani vrnili, so bili odstavljeni, nakar je sledila stavka na isti način in z istim uspehom ko v juniju. Januarja je prišel v Twin Branch glavni Fordov superintendent L. C. Skeen, ki je rudarjem rekel, da je družba prva, potem pridejo šele delavci. ■a® Slonnska Narodna ttOŠ I. I, I ll|T4»H*M| Podpori» Jilnot«\ IT. Ml. MOT M57-S9 a*. Lavašal« Ava, CkMago, I1L \ T*L Rockwsb 4HI GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODSEK: VINCKN® «IAINKAR. pradaodnlk... .8687 8. Lawtidate A**., Chiaago, QL PRED A. VIDER, «i tajalk.........2657 8. LawmUls Ava„ ChloAgo, UU LAWRENCE GRADISHEK, taj.V)l.odd.M67 S. Uwndals Ava* Chicago, 01 JOHN VOQRICH, gi blagajn*.....W*7 8. Lamišsle Av*, Oklsago, UV PILIP OODtNA, upravitelj glasila... .1017 S. Lswnša»o Ava, Cfetoago, lil JOHN KOLEK, uradnik glasila......M»7 8. Lawndalo Avs., Chicago, 10 ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpradasdnlk.......m K. 7«th tt, Ckv-Unš, g, JOHN E. LOKAR JR., drugi podptodtadnlk. .1118 E. 170th 8U Clovsland. Q. GOSPODARSKI OD8KK: MATH PETROVICH, pvsdsadslk..'.........8U8 E. 140th 8L, CUvslsnd, g. ANTHONY CVKTKOVIGH..............«88 Ssnsca Avs- Btooklys, M. Y JOHN OUP ..................UB 8. Proapect Avs., Clarasiloa «Uit, HL POROTNI ODSRKi JOHN GORftSK, piodscdtrik..............414 W. Ha? 8t, »prtaffUld, l|l ANTON lULAR...................................»®* JOHN TRCEU..................................B«* FRANK PODBOJ...........m....................61» i™1"* FRANK BARBICH..................10010 Psrkgrovs Avo., CltvsUnd, NADZORNI OD8KK: FRAN« tkm,,«»^ss onmn. rudarji zaatavkali, nakar je družba naznanila, da ostane rov zaprt za nedoločen čas," dokler se ne zgubi od tukaj prokleta ganga". In „ker "prokleta ganga" vztraja na stavki, Ford pa noče riznati rudarske unije, je rov e vedno zaprt. Stavkarji apelirajo na westvirginijske rudarje za gmotno podporo. Iz cir-kularja je razvidno, da jih "di-striktni zastopniki mednarodne unije podpirajo le moralno." Lewis živi s svojim štabom v Wsshingtonu v najbolj razkošnem hotelu. Pri Fordovi drutbl stavka 290 rudarjev. VSI DOPISI ta SM* «SA m«mMIi . lUMUm Idteato. Ml » M*UI» •• "P M OS V «TO. NOTE i ........... «SS «M H»M« Off* cmimmImUmm t*t «i» «mm» »*m4 mmm AS MiMM« *t MM« «M ta*M» MNMI bMtflt ANH Minns «• «M wwiiwTt «m* mftiim «f tUk bmmol amm m tiirmui to •tol Mtton Hto tk. Mm S «»I h h IH ^^ . ^^ ^ «k« AaMgll^ L^aiJ to sM «ata» S< *nš mi 8. Uwa4ato At*. CMmm. W. 'to Mat.*- * Okrajni komisar dobil — darilo Coffeyvllle, Kans. — Ko je okrajni komisar Akers oni dan pogledal skozi okno, Je videl na dvorišču čudno spremembo: kup pohištva in večjo skupino sosedov. Ni vzelo dolgo, ko Je zvedel, da je pohištvo last vdove Mary Akern, ter da je bila izgnana s kopico otrok iz stanovanja. Dobri sosedje so poskrbeli, da je pohištvo priromalo na dvorišče okrajnega komisarja, ki je takoj stopil do šerifa, ki sta po mnenju sosedov sklenila, da ne bo več prišlo do podobnih incidentov — do izgonov. EftUa, Ailtol» * Wm BmN al simotom. Chart«. «MMtateto m4 MP»* lllm^l JIII Gkaemplarnl "delavski" voditelj Denver, Colo. — Tajnik državne delavske federacije John E. Gross Je bil na sodišču obtožen oderuštva. v zvezi a poslovanjem Labor Finance Corp. Z njim vred Je bil obtožen tudi bivši unljaki vodja W. C. Thorn-ton ter 16 drugih oseb, ki so ta-intereslrani v to oderuško posojilnico. Kršili so zakon, ki o-mejuje obresti na osebna posojila na 12%. > Zanimiva je zgodovina "labor Finance" korporaclje. Thornton in nekateri drugi delavski raketirji so jo organizi rall po vojni z namenom, da po stane delavska banka, kar , Jp bilo takrat v navadi. Spreitie nill ao jo pa v "loan aharks" bi« nis, ker Je v tem velik proflt. Proti tem oderuhom In raketJr* jem je sedaj nastopila drŽava in zalotila v tej Igri tudi tajnika državne delavske federacije. z drugimi vred «pada v Ječo, ne pa na vodatvo delavske organizacije. NI vam irrb« toll* *•« trtnrtl null llama r«l»H» Su-»«, ml «travnlliu« »I MU» «am^l* M MIAIAM Imidin«, krmilil KvmailMm. Iumli»««i, nmrlU, alaUku, M*-«In« * alil«t>lh. hrtoalml, In n«|tmvliMiu U MWIVI kl w upuraMMI« pu tvaiu M |mmmv4 r«vn»atUmu. , >t roKm xiTK aiKSK NA Mu-Ka af |>r>HtoJ« pu •t«kl#nlH. aku v«m na maya ««a n« atan« MU M. Col l)lu v*M naalnv |n a* blafo platoU prthtm ulamMtiiéu k« «MM prlnwM Su.Ka n« «ti éttm Haklt» va kiM 1« prMtotaan» In t« ««m n« lammt «am vrn«mo «al lUnar. (Aha tt prlluton ilmtar a warwlt-lom, t «daj ml plaHamu |wAk> Mu«.) aaaiirmtoto a« prti po h t ks drimi company HM Mllwaak«« A*«. I»«P« S. IS. m •Z » »a Naročit« Mladinski list, aaj» boljši msssčnlk zs mladino I /n n: liki '•«ja in bomo o n; . ' I'Toiali. sviom.—Pred kW-prodajalno v, '^»Ij'snah ao ae v, ,r< H pripeljali vlo-1 'om.Uiiom. Aeat< 4 I rH^ljalo v njem I * /tn Za vaš ¿tari kavni kuhalnik pri nakupu tega Hllez proizvajalca kave l)n Hfttianimo o bMnutm O mnovih pr trimmt t h It i/a etrklrittiiffa Nth s prati »a Jatea karr aar i fea ix l'lirrx »trhla — urno pw.hlaitrai. Ja nudimo In zatm nfr, alai na/rt. Q;.f:n ? O . u I*. •t J« ß t* • k «a i»' vu« tl4f kulislsll m9h vr« >n «n dolar. M« i» I»'«'», im .-¿mi» ki.4» i kon' rttina in ,Ubtw lu>vu ir*. Stalo tahUváM j ... in mtiiwij« na vate« domu. 0 av! v «ako ^ I uhan Ju kav« i Kll^a »mi. od,i I'« rabi mosj ktva, ja rnoaliv»«», hilK» »« P»-«ral» Naraj«*» k» »« ana»na«il«aa l'rrwa al««Ha Sti kava, akukan» v laki aUkUni d« «i nov, prvawuelljlv «ikua. Oaa/js tnkiana od |7.Wk, ia a*d«J alan» It mod«! a a »no 8S.l»6. M tO Itradno |m»SS#m» pa labku dpwto pmulsowa »Mrv 811»« «• aam« I, m «». v»» kav »I MmM Motorizirani m VpratoH« M MM« MMMtoiS UMI mé0UtHmt mméfi m prt «M«p«. —«•»• •• Mliir'-' aOral M $ rati« »al»a<« «a MMntia** V a»rti» P«érttM OmM to *«•* at «té t« M Ma •• kMpO— M «M« 1 0 ' m-* commonwealth edisoi«£1 CLECTRIC SHOP!^ «fhmMMM-7! ▼ A4a^ai.-|MS^ IWW« *. MÉ TmUpkum* HA>4mlf* IfSS. Immä «I» A mi T Mi" i - Ml» MM Sa. SAM-4 M. toto S ««* * HMb hmk IIIM a. Il-Mp» l M ta «MOTMCM Mil l«»mt SaO pgpga ALMi a i pom s p. DA|o raí «A81PÜ P&08XIT21 Mož, ki je k-žal v visoki travi kraj dozore-vajočega žita, z rokama pod glavo, gledajoč visoko sinje nebo in bele megle, je bilRaJtan Tinč; bogat človek iz vasi, star dobrih štirideset let. Ženska poleg njega pa, ki ae je opirala z eno roko ob zemljo, z drugo pa dril travno bilko v ustih in jo žveči, morda dve leti mlaj ¿a od njega, je Greta Lejkova, do včeraj dekla pri gozdarju, zdaj brez službe. Dve uri je tako aede dremala in čakala, da bi ae Tinč prespal. Bil je pijan, pa ae je zdaj hvala Bogu zbudil, ae nemalo začudil, ko jo je zagledal poleg sebe. t « "Kaj pa prav za prav hočeš od mene? je zinil, ko «i je baaal pipo in nje ni pogledal. "8 tabo grem," je odvrnila ženska, malo- marno. tn "Tako, z mano. Lepo »i si to izmialila. A kaj hočeš pri meni, to bi rad vedel." "Delala bom, aaj ai rekel, da nimaš ženske hiši."' ^ "Nimam ienake!" je vzkliknil Tinč, "kakor da bi jo pogrešal! — Povem ti: nobene ienake nočem pod avojo atreho. Poznam vaa dovolj dobro in ae ne zmešam več. Pribliino pred dvema letoma je bila pri meni ena takih kakor ai ti, aamo teden dni je bila, pa nem j? preizkusil in odalovil. Samo jedla je in pila, ko pa je odšla, sem dognal, da manjka tega in onega." "Prav ae ti j* godilo, zakaj pa niai dobre poiskal. Prav je imela, vedela je, da je tebe lahko potegniti." Tinč je pogledal Geto, bil je toliko jezen, da ni ničesar rekal. Nazadnje pa je le dejal: "Ne, nočem te pod atreho. Bog ve, kako ai iiveia. Slišal aem marsikaj. Znabiti ni vse res, lahko pa je še kaj hujšega." "Da le moreš tako govoriti. Mislim, da nisem slabše iiveia kakor ti. Saj sem slišala, kako si na ienske. In pomisli samo, kakšen si bil pred dvema urama, ko si me srečal. Nisi najlepše govoril in delal. Vsakomur se bi se gnusilo tvoje govorjenje, tudi meni se je, pa sem si mislila, revež je, malo se je napil, ni da bi ga obsojala. In samec je, taki ljudje se ločijo od drugih. A srce ima dobro." Na to Tinče ni imel kaj govoriti, ona pa kot bi dobila potrdilo na svoje besede, je Še pohitela: "No vidiš, kako te poznam. Ko sem bila v svetu, sem se te često spominjala in obenem vedno bala. Dejala sem si: kaj boš mislila nanj. Kdo pa si ti in kdo je on? On je bogat človek, in če sta bila mlada prijatelja, je pozabil. Nikoli me ni ljubil kakor jaz njega. Srečo z njim uilva tinta, katero al Izvoli njegovo srce. Zdaj ga pa nenadoma srečam: kolovrati po cesti in ne ve, kam bi se zagnal. Samo pes ga spremlja. Ustavim ga in vprašam r Kam pa ti Tinč? Sprva me ni spoznal, potlej pa me za roko povleče v gostilno. Pojdi z menoj pit, pravi, pojdi, Lejkova Geta. Vse dobiš kar ti srce poželi, vse, samo moja moraš biti, z menoj moraš." "To da aem rekel r "Prav to. Potlej si me pa povlekel 'In zavedel v greh. In zdaj, ko si ae prespal, zdaj praviš: Poberi ae! Lepo je to od tebe." "Ce bi bila poštena, ne bi šla z menoj." "Poštena?! Tako kot bi bil ti kaj poštenejši od mene! Seve, greh storiti, to al želel. Jaz pa aem mislila: on je domač, ne bo hotel kaj hudega. Kaj aem ga slišala včasih, ko je rekel prav tako kot njegov oče: deca, samo greha ne. greh je grda atvar. A oče je bil res človek. TI pa. idaj te vsakdo lahko vidi, kakšen svetnik sL" In še je govorila, dokler se ni razsrdil in dejal: "Prenehaj, če ne te udarim, da boš krvava." * - "Tako," je rekla in solze so ji stopile v oči. "Tako delaš z menoj." Dvignila se je in šla. Od strani je videl, da misli resno oditi. Zaskrbelo ga je, čez čas se je dvignil in šel za njo. Godrnjaje je palil pipo, dokler Gete ni našel za ržjo, kjer si je s predpasnikom brisala oči in žvečila travo. Nekaj čaaa jo je gledal, nato pa dejal: "No, kako si si premislila? Kaj hočeš?" "Od tebe nočem ničesar," je rekla čez čas. "Pred sodnijoyfojdem, povem, da si me zavedel, da ai mi Vse obljubljal, potlej me pa pregnal. Tam te te naučijo poštenosti, boš videl." To s sodnijo je bila huda stvar. On je bil pred sodnijo samo enkrat v življenju, ko je nekoga premlatil, ker so ga razsrdili. Takrat so ga obsodili na štirinajst let ječe. Pa tisto ni bila tako velika stvar v primeri s tem, tega se je zavedal. Pa že tedaj so ravnali z njim, da ni bilo lepo. "No, da," je dejal. "Poznam te, ti si res zmožna iti pred sodnijo. A kaj hočeš od mene?" Ona pa je le govorila o sodni j i, da je bil nazadnje že močno jezen. Prijel jo je za rame, jo dvignil in močno stiskajoč hrkal: "Ce mi še enkrat zineš o sodniji, te zadavim kakor mačko." Stisnil jo je za vrat, da se je opotekla: bil je močan Človek.. Ko se je dvignila, hlipajoč za sapo, je šla, ne da bi se ozrla. Tinč pa je stekel za njo, jo spet ujel za ramo in dejal: "Tak za božjo voljo, ne bodi taka." "Pusti me!" je siknila. "Vsaj počakaj, da se domeniva." "S tabo se nočem več meniti." Pa jo je le ustavil in dejal skoro v joku: "Nisem mislil, da si taka. Naj bo, le pojdi me tožit, hudo ti bo še žal, hudo. Vprašal sem: Kaj hočeš od mene. Ona pa: Tožit te grem." "Kako si pa delal z menoj." . "Zakaj si taka?!" "A kakšna pa naj bom?" "Ne bi smela neumno govoriti. Ali veš, kaj si rekla? Naj te poročim. Le kako si moreš kaj tako blaznega izmisliti!" "Poročim! Rečem ti vendar lahko, saj te nisem snedla. A če bi bil ti pošten, bi dejal: Tako je, draga moja Greta, poročiti te zaenkrat ne morem, ker to ni tako enostavno, treba je preje premisliti. A ker nimaš strehe, pojdi z menoj, dokler si Česa ne poiščeš. Pri meni je potrebna poštena ženska roka. Vidiš, tako bi bil lahko rekel, in jaz bi ti ne bila zamerila." "K sebi na dom! Kako si moreš kaj tako nespametnega izmisliti!" "Kako nespametno? Hišo imaš in zemljo in kruha, jaz pa ničesar. Niti službe ne dobim kmalu, ko je tako težko za take stvari." . • / "Ne," je odkimal v premisleku. "Kaj bi pa ljudje rekli, sorodniki in drugi. In gospod župnik? Ker so strogi mož, bi imeli celo pridigo o tem. Ali si moreš misliti kaj hujšega?" Geta je prikimavala. Razumela je in rekla: "Saj ni treba, če ae že tako bojiš, da sem ves dan pri tebi. Cez dan lahko odidem, samo zvečer pridem. Lepše je, bolje bo tako." (Dalj« prihodnjič.) ft««« Tak je pogreb siromaka, ki umre v zavodu za stare ubožce v Ix>s Angele«u, lil Maknim Gorklj: Šest Ir dvajset ia eaa (Nadaljevan)« in konee.) "Samo štirinajut dni! Vam že pokažem! Kaj pa je na njej velikega? Tanja? Fjiu!" "Poberi se! Motiš na«!" "V štirinajstih dneh—konec. Ah ti . . "Ven, pravim!" Višji piimočnik «o je nenadoma razkačil in dvignil lopar. Vojak ar je onupel umaknil, nas pogledal, trenutek pomolčal in nato tiho In preteče dodal: •7.«* dobro!" Potom je odšel. Med prepirom smo drugi zvedavo molčali. Ko je |mi vojak odšel, «mo naenkrat vni V p rek hrupno govorili. Nekdo je zakričal višjemu pomočniku: . 'To nisi prav napravit, Pavel!" "Opravljaj avoje delo!" je mrko zamrmral višji jtomočnik. Čutili smo, da je vojak razdražen in da dekletu preti ne-varnoat. Kaj neki ae bo še zgodilo? Ali se bo Tanja mogla upirati vojaku? In «koro vsi amo s prepričanjem vzkliknili: Tanja! Bo sel s rokami se Je ne bo smel dotakniti!" Neverjetno naa je mikalo pre-Itkuaitl od/omo ailo naše bogi-nje. Vneto smo akušali drug jal višji pomočnik, ko je prišel drugega prepričati, da je «elo na delo. močna In da bo preizkušnjo al-1 To amo vedel! tudi ml bret Jajno prestala. Nazadnje ae njegovega naznanila. a vaeeno nam je «delo, da vojaka niamn «mo pnatali poaorni zadoatno razdraiill. da bo morda "Oglejte «i jo dobro Vsak pozabil na (»eaede In da moramo čaa mora priti!** je nadaljeval še podkuritl njegovemu aamo- višji pomočnik, ljuk^tt. Od tega dne smo liveli ! Nekdo je nejevoljno dodal: čisto poaetao, napeto, nervozno! "Ali te ji bo to kaj poznalo?" življenje, kakršnega do tedaj nismo poznali. Vse dneve smo predubatirali, postali smo premete nejši, govorili amo mnogo in gladko. Rilo nam je, ko da igramo ney>ifm) igro s hudičem, v kaLw4-*mo zastavili Tanjo. In ko smo izvedeli od pekov, da vojak postopa za našo Tanjo, nas je obhajala prijetna groza in življenje se nam je zdelo tako zanimivo, da niti opazili nismo, kako je mojster izkoristil našo raz-draženost in nam naložil, da amo morali speči vsak dan štirinajst pudov testa več kot običajno. Delo nas niti enkrat ni utrudilo. Tanjino Ime je bilo ve« dan v ustih. In vsako Jutro «mo jo pričakovali z večjo nestrpnostjo. Večkrat nam Je bilo. ko da mora nenadoma stopiti prod nas čisto predrugačena, popolnoma nova Tanja, ki ne bo prejšnji] nič več podobna. In zopet se je odmotal glasen, živahen prepir. Danes bomo končno izvedeli, če je posoda, ki smo jo tako cenili, res čista in neomadeževana. Tisto jutro smo prvič docela nenadoma začutili, da igramo zares nevarno igro, da ta preizkušnja kreposti lahko našo boginjo pogubi vsled naše lahkomiselnosti. Vse te dneve smo slišali, da vojak deklico trdovratno zasleduje, toda, neverjetno, nihče Je ni vprašal, kako se mu ona odziva. Prihajala je prej ko slej vsako jutro po prestlcfe in se vedla prav tako kot vedno. I Tudi tistega dne smo kmalu zaslišali njen glas: "Hej, mali kaznjenci! Rada bi . . ." Takoj smo ji odprli, a prav proti naši navadi smo jo pozdra-| vili. ko je vstopila, z globokim i m°re "Se imaš čas," je rekel višji pomočnik, ne da bi se ganil in jo nehal gledati. Tedaj se je bliskoma obrnila in izginila skozi vrata. Višji pomočnik je vzel lopar in obračajoč se proti peči mirno rekel: 'Torej.končano! Storil je, vojak—capin!" Zadevajoč se drug v drugega in drenjajoč se smo šli kakor čreda ovac k mizi, molče posedli okoli nje in začeli z muko delati. Nekdo je pripomnil: Morda se pa še ni . . ." "No, no! Ne blebetaj neumnosti!" je zakričal višji pomoč-nik. A Vedeli smo, da je pameten dečko, modrejši od nas vseh. In njegove besede smo sprejeli za potrdilo vojakove zmage. Bili smo žalostni in nemirni. Ob dvanajstih, ko smo kosili, je prišel vojak. Kakor zmeraj je bil zal in nalipšan in nam je kakor vedno gledal «brez zadrege v oči. Mi ga sedaj nismo z veseljem ogledovali. "No, spoštovani gospodje. Ali hočete zvedeti, kaj zmore vojak?" je dejal s posmehom. 'Torej pojdite v vežo in glejte skozi razpoke! Ste me razumeli?" Šli »mo ven in se pritisnili o/b steno, se zadevali drug ob drugega. Delila je vežo z dvoriščem in je (bila iz desak. Kmalu je prišla Tanja, naglo in' zaskrbljena. Skakala je čez luže in blato talečega se snega. Izginila je za vrati v klet. Nato je šel po isti poti vojak, počasi, zadovoljno žvižgajoč. Deževalo je in v mlakuže so padale kaplje in delale vodne kroge. Bil je vlažen, siv, skrajno neprijazen dan. Na strehah je še ležal sneg, zemlja pa je kazala že temne vlažne lise; Tudi po strehah je že sneg pričel dobivati umazano, sivo 'barvo. Deževne kaplje so padale počasi in otožno šumele. Zeblo nas je in čakanje nam je postalo neznosno. Najprej je iz kleti prišel vojak. Sel je počasi čez dvorišče. Migal je z brki in imel kakor vedno rokq v žepih. Potem je prišla Tanja. Njene oči . . . njene oči so gorele od sreče in veselja, njene ustnice so se smehljale. Hodila je kakor mesečna; njeni koraki niso bili trdni, opotekala se je. Tega nismo mogli prenesti! Naenkrat smo vsi planili k vratom, vdrli na dvorišče in začeli za dekletom na glas, divje in vrešče tuliti in žvižgati. Ona se je zdrznila in obstala kakor okamenela, ko nas je zagledala. Mi «mo jo obkrožili in škodoželjno in vztrajno zmerjali z najprostaškimi in ntfjfiosram-nejšimi l>esedami. To smo delali počasi in preudarno, zakaj vedeli smo, da ne ubežati. Ujeli smo jo v dvajset, ona je bila sama in zato ji nismo mogli prizadeti tolike bolečine, ki bi 'bila dovolj velika, da bi oprala njeno pregreho. Strašno smo jo zasramovali! Ona pa je molčala, trepetala po vsem telesu in nas zmedeno gledala. Mi pa smo se smejali, tulili in krulili. Zbralo se je še več ljudi. Nekdo od ifeJffttM Tanjo za roko. Nenadoma so zaplapolale njene oči. Počasi je dvignila roko, si popravila lase in počasi dejala, toda mirno, naravnost nam v obraz: 'Ah—nesrečni kaznjenci!" In potem je šla docela preprosto mimo nas, kakor da nas ni, kakor da ji ne zapiramo potil In resnično ji nihče ni branil odhoda. Ko je prišla iz našega kroga, je dejala zopet nagla«, ponosno in prezirajoče, ne da bi se zopet obrnila k nam: "Ah . . . poteptane! . . . 4zmeček!" Izginila je ravna, ponosna in lepa. Mi pa smo ostali na dvorišču, v 'blatu in dežju, pod sivim, brez-solnčnim nebom. Nato smo odšli nazaj v svojo vlažno zidano klet. Prej ko slej ni solnce nikdar posijalo skozi naša okna. Tanje ni bilo k nam nikoli več.— B. Bi. O zadevi pa nismo nič govorili molkom. Strmeli »mo vanjo s t njo. Ninmo* Je Izpraševall in 4lroko odprtimi QČmi in ni«mo bili «mo s njo prijazni kakor "Ml, kaj bi govorili z njo in prej. Toda v naše razmerje do'kaj bi jo vprašali. Kakor tem-nje Je prišlo n«kaj novega, ne-i""» n<*ma čreda smo stali pred kaj, kar Je «bilo našemu prejš- Ta nenavadni sprejem jo nJemu čuvstvu do dekleta tuje.¡i* očitno osupnil—in nenadoma vaod so letele nanjo iste zbad-To novo Je bila oatra radoved- *mo «pazili, da je vznemirjena! IJIvke in žaljivke. Besede, s ka-noat. oatra In mnila kakor Jek- P»*bledela. Razburjeno je gle-|terimi smo zlivali nanjo strup in leno rezilo. **** «lednjič vpra-|Wato. .so postajale vedno ne- 'Kantje. danes Je potekel do- *ala s pridušenim glasom: ozek krog in smo lahko hladili na njej svojo jezo, dokler smo hoteli. Ne razumem, zakaj je ni«mo te^Ji. Stala je sredi kroga in obračala glavo zdaj na to, zdaj na ono stran. Toda od po- Ali ate naročeni na dnevnik 'Proaveto'? Podpirajte avoj listi zahvala Večer z dne 18. man mi bode ostal v spomina je življenje. Bila sem« sester in prijateljic tak nečena in prejela kraag za moj god, da ne boi pozabila tega. Nikdai mislila ali še manj pt vala takega iznenaden sem ga dočakala na večer. Zato si štejem nost, da se vam prar zahvalim za vaš trud ii žrtvovalnost. Lepa hvi no mi bodete ostale v i Iz srca pozdravljene di stre in prijateljice, sephine Umek, North 111. PAZITE NA I ŽELODEC! Veliko ljudi trpi na ield redu, vsled tega ker prebit preveč jedo. TRINERJEVO GRENI! popravi to napako v jedi, i želodec v redu, pomij» p očisti črevesje strupenih a koli ne razočara. "Moj tek v zelo slabem Klanju," nta E. Broz, Chicago, "toda oš Trinerjevo grenko vino, n dosti boljie." Mnogo zdra priporoča. Dobi se v vidi Jos. Triner Co., 1333 S. A«kl Chicago, lil. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijri žalostno veat, da Je kruta smrt pretrgala nit življenja n»*a bemu ainu in bratu ANTON ANTONČIČ JR. Umrl je 26. marca 1934 na domu za posledicami prehladi trpel nad 5 meaecev. Ob amrtl je bil atar 20 let, 7 mewrev ia! Rojen je bil 12. julija 1013 v Greenaburgu. Pa. Zsvsrovaa jl| Prudential Inaurance Co in bil je član lokala UMW unij« iL v Wendel. Pa. Pogreb ae Je vriil iz hiše žaloati p» katoiiiksaj dne 28. marca t. I. ob 2. uri popoldne na Irwin Ceiaeterj. * mestu se prav lepo zahvalimo mra. Fink za dsno pomor ia I v uri žalosti, kakor tudi njeni družini za darovani vem* ia I čustvovanje s nami. Lepa hvala članom lokala *t. 5745 v 1 Pa. Lepa hvala mojemu bratu in njegovima aiamsaa ii ■ Pa., ki ao priili k pogrebu. Hvala lepa fantom in deklrioa.kii obiskali ob mrtvaškem odru in še poeebno pa hvala (¿insrjrvial toma. Nadalje lepa hvala družini Gragel za udeležb« pri M kakor tudi lepa hvala družini Klakner za obink. udeležbo pri n in za brezplačno vožnjo, iato tako hvala družini Llnhsrt is onim,/ki ao ga obiskali In ao na en ali drugi način nsm naa tolažili v uri žalosti, ter vnem. ki ao ae udeležili poeebno pa hvala fantom noaileem pokojnega, ter ie enkrat al Hvala vnem darovalcem vencev In za udeležbo pri pocrek. ljubi aln in brat naš, pa želimo, počivaj v miru in lahka sajfl ameriška zemlja.—Žalujoči oetali: Stariši. dva hrats Albin is 1 Antončič, ter vet drugih sorodnikov. ¡Wendel, Pa. TISKARNA S. N.P. 8PUCJEMA VSA ločeni rok!" Je nekega jutra de-| "Kaj pa ate danes tako »ramnejše in hujše. Njen obraz je docela pobledel. "No in ti?" jo je mrko preklJ^L?*' W F?^ ^ nil višji pomočnik In ni odvrnili* 1¡J" Ifk , r"Pr,f' p<»gleda od nje. - 1,0 f,obok,0 dih»u ,n "Krni n.1 KI Ue*- *> jI drgetale. ..VuV Ml ** "m° "Uli °kr°* "j« in izvrševali maščevanje, zakaj ona "No, potem mi brt dajte pre- na« je okradla. Ona je bila prej •tiet!" naša. dali «mo JI svoje najboljše, Prej se ji ni nikdar Uko mu-'I* čeprav so bile to zgolj beraške dilo. _ - drobtine. In na« je bilo šest in v tiskarsko obrt spadajocaj Tiska vabila aa veselica in shode, viiitniec. I knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskfffl. hrtl slovaškem, češkem, nemškem, angleSkem je«*11 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CUl S. N. P. DA TISKOVINE NABOCŠ V SVOJI TISKARNI Vsa pejaanila daje ted*»o Uskarts Pišite pa laf eras ar i}* M S.N.P.J. PRINTE* 2657-A9 So. Lawadak A*** tvsfl <«< < 'S