Le to XBX. TRGOVSKI LIST Številka 13 O. Naročnina \za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pia- * m m m m m m m m m m ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52, Izhaia vsak torek> če‘ trtek in soboto Liubliana, četrtek 3. decembra 1936 posamezni VCn" številki din ■ Na novi in tr Ustanovni občni zbor zadruge „ Konzorcij Trgovskega listar Al Nemilo iznenadeni so bili pred dobrima dvema tednoma vsi naročniki in bralci »Trgovskega lista:', ko je »Trgovski list« po svoji tako zelo uspešni kranjski številki nenadoma izostal. Iznenade-nje je bilo tem večje, ker se je zlasti v letošnjem letu zanimanje zn : Trgovski list« v vsej naši gospodarski javnosti silno dvignilo, da se je tudi znatno povečalo število naročnikov. Zato ni čuda, da so nas naročniki neprestano spraševali j k) telefonu in po dopisnicah, zakaj »Trgovski list« ne izhaja ter nam pisali, da se mora redno izhajanje »Trgovskega lista« na vsak način zagotoviti. To živo zanimanje za »Trgovski list« je bilo jasen dokaz, da slovenska gospodarska javnost »Trgovski list« ne more in noče več pogrešati in zato je bilo sprejeto z največjim zadoščenjem naše zatrdilo, da se V vprašanje »Trgovskega lista« v kratkem ugodno rešilo. In danes moremo z zadoščenjem poročiti svojim prijateljem in . f-avenski gospodarski javnosti, da e ie to tudi zgodilo in da je v bodoče redno izhajanje »Trgovskega J:sta« zagotovljeno. Na praznik državnega zedinjenja je bila ustanovljena v Ljubljani zadruga »Konzorcij Trgovskega lista« ter je dobil s tem »Trgovski list« tako krepko gospodarsko podlago, da ni njegovo nadaljnje redno izhajanje več nikako vprašanje. Zeha. da se postavi »Trgovski list« na krepko gospodarsko podlago, je bila tudi glavni vzrok, da je bilo redno izhaianje »Trgovskega lista« trenutno prekinjeno. Upamo zato, da so sedaj tudi vsi naši prijatelji in naročniki z doseženo rešitvijo zadovoljni in da nam ne bodo le obranili svojo dosedanjo naklonjenost, temveč nam pridobili tudi novih naročnikov in novih prijateljev. Krog bralcev »Trgovskega lista« se mora še povečati, ker bo potem mogel »Trgovski list« še z večjim uspehom zagovarjati težnje in potrebe slovenskega gospodarstva. Zato naj bo ustanovitev zadruge »Konzorcij Trgovskega lista« nov podnet za vse zavedne trgovce in za vse naše gospodarske ljudi, da bodo še v vonji meri delovali za napredek in za razširjenje »Trgovskega lista«. Pri tej priliki pa moramo naglasili še naslednje: »Trgovski list : je glasilo slovenskih trgovcev. obenem pa tudi glasilo vseh slovenskih gospodarskih stanov in vsega slovenskega gospodarstva, /tato l)o tudi v bodoče z vso vnemo branil interese vseh gospodarskih stanov ter dosledno propagiral načelo solidarnosti vseli slovenskih gospodarskih ljudi. V duhu tega načela so tudi sestavljena pravila nove zadruge »Konzorcij Tw; -'-pga lista : in z'to se glasi '§ 15. teh pravil, da more postati član zadruge ne le vsak samostojen trgovec in vsaka trgovska organ i/aera. temveč tudi vsi drugi gospodarski ljudje in druge gospodarske organizacije, 1w < Trdna gospodarska podlaga »Trgovskega lista« je ustvarjena, na delo, da bo ta podlaga tudi dobro ukoriščena! Cen j. naročnikom sporočamo, da smo številko izdali kot tedensko številko, da bodo vsi naši bralci informirani o ustanovitvi zadruge »Konzorcij Trgovskega listam. Ker je bilo redno izhajanje »Trgovskega listam prekinjeno, smo morali sprejeti v današnjo številko tudi nekaj starejših sestavkov ter tudi dati večje mesto drobnim vestem. Odslej pa bo v>Trgovski list«, zopet redno izhajal in prosimo vse svoje prijatelje, da nas podpirajo ne le z nabiranjem novih naročnikov in inseratov, temveč tudi z dopisi ter rednim informiranjem. Ljubljanski velesejmi v prihodnjem letu bodo: spomladanski od 5. do 14. junija, jesenski pa od 1. do 12. septembra. — Spomladanskemu velesejmu bo priključena jubilejna razstava slovenskega novinarstva, za jesen pa so predvidene državna lovska razstava, razstava lovskih psov in pa športno-ribarska razstava. Veliki popusti na zlato nedelfo Bliža se zlata nedelja t. j. 20. t. m. Ljubljanski trgovci pripravljajo za to nedeljo, ko bodo trgovine ves dan odprte, izredne ugodnosti pri nakupu blaga. — Kupujoče občinstvo že sedaj opozarjamo, zlasti podeželsko, da ne zamudi te prilike in da na zlato nedeljo pohiti v Ljubljano. Na naslov poštne uprave Prav za prav bi morali napisati na naslov poštnega ministrstva, ker vemo, da ljubljansko poštno ravnateljsvo tudi pri najboljši volji ne more nastaviti toliko pismonoš, kakor bi bilo treba. Pa da se vrnemo k naši zadevi. Ce kdo piše v Zagreb in odda popoldne pismo na ljubljanski pošti, ga dobi naslovnik drugi dan ob 8. zjutraj v roke. Če pa odda istočasno pismo na ljubljanski pošti na naslovljenca, ki živi na Minju, potem ga prejme ta šele ob 1. uri popoldne. Pismo iz Ljubljane v Zagreb potrebuje torej 5 ur manj kakor pismo iz Ljubljane na Mirje, ki pa je tudi še čisto v Ljubljani in ki ije bilo v Ljubljani že davne pred inkorporacijo okoliških občin. Da je tako kasno dostavljanje pisem še mogoče v današnji dobi hirega tempa, je pač nekaj tako nezaslišanega, da bi se moralo tudi poštno ministrstvo v Beogradu že enkrat zganiti in povečati v Ljubljani število pismonoš, da bi ti tudi mogli takoj dostavljati pisma. Prosimo gospode poslance, da v skupščini o tem gpregovore in da zahtevajo povečanje kreditov za ljubljansko pošto, da se takšni primeri ne bodo več dogajali. Zaposlenost delavstva v Ljubljani padla V zadnjem »Narodnem blagostanju« sta bili objavljeni dve zaporedni notici o zaposlenosti delavstva v naši državi. Prva .je bila napisana na podlagi statističnih podatkov SUZORa, druga pa na podlagi zadnjega izkaza OUZD. V prvi notici mora tudi »Narodno blagostanje« konstatirati, da je tako v Zagrebu ko v Beogradu število zaposlenih delavcev napredovalo, dočim je v Ljubljani nazadovalo, kakor kažejo te številke: Število zavarovancev pri Suzoru 1935 1933 v Beogradu 60.549 54.409 v Zagrebu 54.457 51.355 v Ljubljani 18.468 19.279 Število zavarovancev je torej napredovalo v Beogradu za nad 6000 ali 10 odstotkov, v Zagrebu za nad 3000 ali za 6 odstotkov, v Ljubljani pa je padlo za 800 ali za 4 odstotke. Tako je zopet enkrat s številkami dokazano, da je brez podlage ona za Slovenijo tako škodljiva bajka o njenem bogastvu. Seveda pa se »Narodno blagostanje« samo s številkami Suzora ni moglo zadovoljiti in je zato hitro objavilo še številke OUZD za oktober, ki je redno mesec naj večje zaposlenosti delavstva. Naravno je, da je bila tudi v Sloveniji v oktobru letos zaposlenost večja ko lansko leto in tudi delavske mezde so se popravile. To pa je predvsem zasluga podjetnikov v Sloveniji, ki se pač zadovoljujejo z manjšimi dobički ko pa podjetniki drugod v državi. Samo zna čilno je. da se »Narodno blagosta nje« ob nizke mezde delavstva v drugih in njemu najbližjih pokra jinah niti najmanj ne spodtakne Poročilo OUZD objavlja »Narod mo blagostanje« pod naslovom, da se je v oktobru dvig mezd in za poštenosti v Dravski banovini na daljeval. Pozabilo pa je »Narodno blagostanje« dostaviti, da se je v idrugih pokrajinah zaposlenost še iv večji meri povečala. Če hoče ibiti »N. b.« objektivno, potem se mora ozirati tudi na statistiko iz drugih pokrajin, in kaj pravi ta smo že povedali, ko smo citiral številke SUZORa o številu zavarovancev v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani. Povsod je zaposlenost večja ko v Ljubljani, pri tem pa je še dra ginja v Ljubljani bolj narasla ko drugod. In kljub tem žalostnim dejstvom bi nekateri še hotel klepetati o bogastvu Slovenije! i*. Centralizacija denarništva se nadaiiuie Podružnica Priv. agrarne banke v Llubliani ne bo avtonomna Po »Jugoslovanskem Kurirju« smo prevzeli vest, da bodo na novo ustanovljene podružnice Priv. agrarne banke v Ljubljani in Zagrebu popolnoma avtonomne in da bo imela svoj posebni podružnični upravni svet, čegar predsednika in trojico članov bi imenoval ban, trojico pa upravni svet centrale v Beogradu. Sedaj pa poroča isti »Jugoslovanski Kurir«, da je ta vest netočna in da bo naloga novih podružnic samo ta, da se z njimi pospeši likvidacija kmetskih dolgov. Predlog o avtonomiji teh podružnic pa da je nastal izven Priv. agrarne banke in ona o tem predlogu sploh ni bila obveščena. Ustanovitev avtonomnih podružnic PAB da bi bila v nasprotju z veljavnim zakonom, po katerem odgovarja za delo in posle podružnic samo upravni odbor v Beogradu. Pravila novih podružnic PAB v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu pa da morajo biti v skladu s tem zakonom, to pa pomeni, da morajo biti ustanovlicne na podlagi centralizacije. Tudi Narodna banka ima svoje podružnice v državi, toda odgovornost za njih delo fn poslovanje pada na upravni odbor Narodne banke v Beogradu, ki sklepa tudi o vseh glavnih poslih podružnic. Ravnatelji podružnic PAB bodo pooblaščeni za dajanie manjših kreditov, toda o večjih kreditih bo sklepal samo upravni odbor v Reogradu. S to utemeljitvijo in s tem po-asnilom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov je postala PAB naravnost centralna banka za vse kmetske dolgove in s to uredbo se je raztegnilo njeno poslovanje tudi na ozemlja, na katerih pred tem ni imela skoraj nobenih poslov. PAB je bila dejansko agrarna banka samo za vzhodne kraje, kjer je bila kmetovalcem zaradi oderuških obresti, ki so bile v tamošnjih krajih v navadi, tudi v resnično pomoč. V Sloveniji pa je dobil kmetovalec pri svojih hranilnicah in posojilnicah posojilo ceneje kakor bi ga dobil pri PAB in brez vseh tistih velikih formalnosti, kakor so se zahtevale pri PAB. Zato tudi o poslovanju PAB v Sloveniji pred uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov skoraj ni bilo govora. Če pa se sedaj raztegne nakrat poslovanje PAB v tako veliki meri tu li na Slovenijo in če bodo skoraj vsi naši denarni zavodi morali delati za PAB, potem je tudi edino prav in pravilno, če se tudi ustroj PAB izpremeni in prilagodi novim razmeram. Zato moramo vztrajati pri zahtevi, da se poslovanje PAB decentralizira in da so nove podružnice PAB v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu avtonomne. Gre za naš denar in zato imamo tudi pravico zahtevati, da soodločamo o tem denarju. Če so sedanja pravila PAB decentralizaciji nasprotna, potem je treba pač ta pravila iz-premeniti, ne pa zaradi nesodobnih pravil decentralizacijo preprečiti. Decentralizacija PAB pa je tudi iz poslovnih ozirov nujno potrebna. Če bo o vsakem kreditu odločal upravni svet v Beogradu, potem je več ko gotovo, da bo vse poslovanje zelo zavlečeno, kar dokazuje že nešteto izkušenj. V ofi-cialni »utemeljitvi« nadaljnje ohranitve centralistične ureditve PAB pa se pravi, da se bodo podružnice ustanovile baš zato, da se likvidacija kmetskih dolgov pospeši. Če se hoče to v resnici izvesti, potem pač ni druge poti, kakor da se da podružnicam čim večja avtonomija. Podružnice, ki morajo za vsako malenkost vpraševati v Beograd, ne bodo nikdar hitro poslovale. O tem pač ni tre- ba izgubljati nobenih nadaljnjih besed. Najmanj pa, kar bi se moralo zahtevati, če ostane pri sedanji centralistični ureditvi PAB, katero pa bodo — kakor upamo — naši zastopniki preprečili, je to, da se sestava upravnega sveta PAB v Beogradu popolnoma izpremeni. Že iz sestave tega upravnega sveta se mora videti, da je to vsedržavni zavod, ne pa le beograjska banka, in zato morajo biti v upravnem svetu vse pokrajine enakomerno zastopane. Moč države je v pokrajinah, ne pa v Beogradu in zato morajo tudi zastopniki 9 banovin imeti v upravnem svetu PAB večino. Samo na ta način je tudi dana možnost za kontrolo, da se bo denar PAB v resnici enakomerno uporabljal za vse pokrajine v državi. Ta zahteva je tem bolj utemeljena, ker je bila PAB ustanovljena z denarjem vseh davkoplačevalcev in tudi še danes vsi davkoplačevalci jamčijo za njeno dividendo. Vsaj v unrav-nem svetu PAB v Beogradu se mera decentralizacija izvesti! Popolnoma moramo odkloniti tudi primero z Narodno banko. Posli Narodne banke so nač precej različni od poslov PAB in zato ne more biti organizacija Narodne banke čisto takšna ko organizacija PAB. Toda malo manj centralizma niti Narodni banki ne bi škodovalo, saj so vse velikanske izgube, ki jih je doživela Narodna banka pri svojih kreditih, nastale v krajih okoli Beograda. Prav nič ne bi škodovalo Narodni banki, če bi tudi njene podružnice dobile malo več avtonomije. Prav tako pa bi bilo tudi le v korist vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, če bi v raznih njenih odborih dobili tudi zastopniki iz drugih bar 'vin malo besede. Za odbor za kontrolo uvoza se je to tudi Že ponovno zahtevalo. Zaradi slabih izkušenj v pre klosti in zaradi boljšega postavanja v bodočnosti moramo zahtevati, da se napravi centralizaciji denarništva konec in da se z decentralizacijo zopet poživi delovanje denarnih zavodov v banovinah in s tem tudi dvigne vse denarništvo države. Danes državni denarni zavodi sicer še dobro napredujejo, ker morejo prevzemati posle zasebnih, kako pa bodo pestovali potem, ko zasebnih denarnih zavodov ne Im več, ko bodo prenehali oni zavodi, ki zbirajo denar iz naroda in v katerih se prav zn nrav edino nabira narodni kapital? Centralizacija denarništva je zato znak naj večje in silno škodljive kratkovidnosti, ki ne more ostati brez zliti posledic. Zato pa konec centralizaciji denarništva in z ustanovitvijo avtonomnih podružnic PAB naj sc ta konec tudi začne! Niti samopomoč ne pomaga proti nelegalni trgovini L Šarabon LJUBLJANA 5--------------- Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Veiepražarna za kavo Mlini za diiave Glavna zaloga rudninskih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 V svojem listu smo že ponovno opozorili, 8 kakšno doslednostjo preganjajo zagrebške oblasti nelegalno trgovino in obenem opozorili, kako se ta nemoteno pri nas širi, ker se ali premilo ali pa sploh ne kaznujejo oni, ki so zasačeni v nelegalni trgovini. Na nujnost obrambe pred nelegalno trgovino je opozorilo tudi nedeljsko »Jutro« s člankom, ki zasluži vse priznanje. Tako opozarja, kako se mora trgovina v času rastoče davčne in socialne obremenitve zavarovati pred nelegalno trgovino, ki ne plačuje nobenih davščin. List opozarja tudi na stroge kazni, ki jih predvideva postava proti nelegalni trgovini, saj znašajo kazni tudi do 10 tisoč dinarjev. Pa tudi v samem interesu kupcev je, ca se nelegalna trgovina prepreči, kakor pravilno poudarja list, saj morejo krošnjarji kup ca vedno prevariti, ko pa kupec proti njim sploh nima nobene možnosti reklamacije. A tudi tihotapstvo se širi s krošnjarjenjem, ki bi že zaradi tega moralo biti vedno pod strogim nadzorstvom. »Jutro« opozarja nato na boj legalne trgovine proti krošnjar-stvu, ki pa doslej ni rodil nobe nega pravega uspeha, kajti kroš njarstvo se širi še nadalje. Kje je vzrok teh neuspehov? List meni, da bi se ti neuspehi nehali, če bi se slovenski trgovci tako borili proti krošnjarstvu kakor v Zagrebu. Tam so namreč trgovci organizirali popolno samopomoč in nastavili sami posebne organe, ki zasledujejo krošnjarstvo. Posledica tega je, da je bilo samo v Za grebu v zadnjih dveh in pol letih kaznovanih zaradi nelegalne trgovine že nad 500 oseb in s prav občutnimi globami, ki so znašale tudi 1500, 2000 in 3000 din. Na enak način bi morala postopat tudi slovenska združenja trgovcev Na ta nasvet moramo člankarju odgovoriti, da slovenska združenja tako tudi že davno postopajo Cela vrsta gremijev je že nastavi la posebne ljudi, da preganjajo krošnjarje in da prijavijo vsak primer nelegalne trgovine. To so storila Združenja trgovcev v Ljub ljani, Kranju, Murski Soboti itd., toda krošnjarstvo se kljub teinu ne nehat Zakaj? Ker blasti krošnjarjev ne kaznujejo, kakor H t m orale. Znan je primer, ko je bilo v Lj..bljani odkrito celo skladišče krošnjarjev z manufakturo, ko je bilo dokazano, da so krošnjarji po obsegu svojih poslov že med najuspešnejšimi trgov a tudi ta flagrantna kršitev zakonitih p. d-p*80v je ostala skoraj brez vseh posledic. In to se ponavlja dosledno! Krošnjarji se prijavljajo oblastem, te jih zaslišijo, navadno odpuste brez kazni ali pa jih kaznujejo tako milo, da ni kazen že noben:. ka ., tenrro je skoraj nekako dovoljenje za nadaljnje kroš-njarjenje. Dokazano je bilo n. pr., da zaslužijo krošnjarji z manu-fakturnim blagom tudi do 2.000 din in več na dan, če je potem kakšen krošnjar kaznovan s 100 din globe, potem ga ta kazen pač ne bo odvrnila od krošnjarjenja. Vsak dan itak ni prijet, da to kazen z lahkoto preboli. In v tem popuščanju oblasti do krošnjarjev je vzrok, da se to nikakor ne neha, pa čeprav so za konski predpisi tako jasni, da bolj biti ne morejo. Naredba ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928. določa čisto jasno, kdaj je krošnjarstvo sploh prepovedano in v katerih primerih je dovoljeno. Tako je krošnjarjenje v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju sploh prepovedano, toda kdo se meni za to prepoved. Banska uprava je na prizadevanje trgovskih združenj tudi ponovno izdala okrožnico, v kateri opozarja na to naredbo trgovinskega ministra, toda tudi to okrožnice niso odpra vile zla. Pa kako bi ga tudi, če pa krošnjarji celo po uradih z uspe honi prodajajo svoje blago! Slovenski trgovci se že od dav na zavedajo, da je proti krošnjar stvu potrebna tudi samopomoč Ze leta 1929. je Zveza trgovskih združenj izdala v tem smislu tudi na vsa trgovska združenja poseb no okrožnico. Na občnih zborih zveze in trgovskih združenj se je tudi ponovno opozarjalo na potre bo samopomoči, in da ne brez uspehov, smo že preje dokazali, ko smo navedli nekatera združenja, ki so v ta namen nastavila posebne nameščence. Toda vsa samopomoč ne pomaga, če ne store svoje dolžnosti tudi oblasti in zato sedaj po »Ju-trovem« članku ponovno apeliramo na oblasti, da napravijo že enkrat konec nelegalni trgovini, ki je v občutno škodo tudi državni blagajni. Zakonski predpisi sc morajo že enkrat začeti izvajati tudi proti nelegalni trgovini! POMNITE da dobite pri Radio-Doberiet D. Z O. Z. Ljubljana - Kongresni trg S izredno dober “I" 3 cevni aparat Iefag ... za Din 190‘— mesečno Dve zelo važni knjižici Vse interesente opozarjamo, da sta izšli v zbirki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur v Ljubljani, dve za sedanjo dobo izredno važni knjižici, in sicer kot LI. zvezek zbirke »Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov«, kot LIL zvezek pa »Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov«. Obe knjižici se dobivata pri zgoraj omenjeni založnici, in sicer prva po 3 din, druga (pravilniki) pa po 6 dinarjev. Poštnina se računa posebej. Obenem opozarjamo tudi. da se dobiva istotain tudi novo potrdilo, kdo je kmet. To potrdilo stane 1 din. Cim dospe denar, se naročila nemudoma iz-vrše. Mitične vesti Na resolucijo dunajske konfercn-j držav rimskega pakta, ko te '.htevajo enakopravnost Madjar-:e glede oboroževanja, so odgo-jriie države Male antante s po-:bmm komunikejem. V tem ko-tunikeju pravijo, da niso načelno roti tej enakopravnosti, vendar a se sme ta enakopravnost izvesti imo na podlagi svobodnih poga-mj in da bo oboroževanje zvemo tudi s formalnimi varnostnici jamstvi. Mala antanta zahteva oroj, da se to vprašanje reši po-obno, kakor se je rešilo darda-lelsko vprašanje. V Budapešti niti tem tako liberalnim stališčem Iale antante niso zadovoljni. Najvažnejši zunanjepolitični do-odek preteklih dni je bila skleni-3v nemško-japonske vojaške zveze, ificialno naj bi pomenila nova veza samo dosleden boj proti bolj-evizmu, v resnici pa naj bi omo-:očila še večjo aktivnost Japonske na Daljnem vzhodu, če bi prišlo v Evropi do resnejših konfliktov, na drugi strani pa omogočila Nemčiji izvedbo njenih načrtov v Evropi, e bi bile zapadne velesile angaži-ane zaradi dogodkov na Daljnem zliodu. Posledice nove nemško-japonske '■ojaške zveze pa so čisto drugačne, takor so pričakovali Nemci. An-losaški svet odklanja delitev sveta / dva tabora, ker bi bil s tem ogro en svetovni mir. Zato je nova veza še bolj zbližala Francijo in vnglijo, a tudi v Ameriki napravila ■isto drugi učinek, kakor pa sopri-akovali Nemci. Rusija je zaradi love zveze odpovedala Japonski :elo vrsto koncesij na Sahalimt 'benem pa nadaljuje Rusija svoje iboroževr nje še v večjem tempu. Znani italijanski novinar Ga.vda izpravlja v »Giornale d’Italia« o mnajski konferenci držav rimske ;a bloka ter pravi, da še ni prišel as za nove kombinacije v Podo-mvju. Cilji rimskega blolca so si ■er popolnoma jasni, toda sankcije »o tako zelo otežkočile položaj, da e treba še počakati. Vodja romunske liberalne stranic Bratianu je izjavil, da se bo viala antanta v bodoče še bolj strnila. Vsaka teritorialna revizija bi x>menila vojno. Poloficiozni pariški »Temps« je >bjavil daljši članek o politiki Francije v Podonavju. Pravi, da le zadostuje vojaška zveza držav vlale antante samo proti Madjar-iki, temveč da mora veljati ta zve-ra. proti vsakemu napadalcu, če se Jugoslavija ne obveže, da bo priskočila na pomoč češkoslovaški v orimeru nemškega napada, potem udi Francija ne more jamčiti, da ji priskočila na pomoč Jugoslaviji, če bi bila ta napadena. Ni težko uganiti, kaj je zadnji vzrok te francoske grožnje. Tudi Avstrija sc je na dunajski konferenci držav rimskega pakta izrekla proti reviziji mej v srednji Evropi, ker smatra v sedanjem tvenutku revizijo za neprimerno. Avstrijski kancelar dr. Sušnik je izjavil, da povzroča sicer bodočnost precej skrbi, da pa je prepričan, da 00 leto 1937. leto miru. Silno razočaranje je nastalo v Budapešti zaradi članka Rosenber-ga, ideologa narodnega socializma, v glavnem glasilu Hitlerjeve stranke »Volkischer Beobachter«. Ro-senberg pravi v tem članku, da je sedaj glavno, da se Evropa združi v boju proti boljševizmu. Te združitve pa ne smfejo ovirati malenkostna vprašanja, kakor je mad-jarski revizionizem. Šele potem, ko bi bilo glavno vprašanje rešeno ter boj proti boljševizmu dobojevan, bi se moglo govoriti o revizionizmu Vse velike nadc, ki so jih stavili Madjaii v Berlin, so s tem propadle. Kancelar Hitler je odpovedal pogodbe o internacionalizaciji plovnih rek. S tem je Nemčija odpovedala zadnji ostanek versajske pogodbe razen teritorialnih določb. Nemčija utemeljuje svoj korak, da te obveznosti niso v skladu z njeno suverenostjo. Glede nemško-ruskih odnošajev piše v »Tempsu« Maurice Pernot ter poudarja, da je bila po vojni Nemčija tista sila, ki se je najprej sporazumela s sovjetsko Rusijo. Ko je Anglija pozvala Nemčijo, da prekine svoje zveze z Rusijo in se pri druži Franciji in Angliji, je Nemčija to odklonila in najbolj reak cionarni nemški krogi so to odobravali. Danes pa pravijo Nemci, da se morejo s Francijo sporazumeti 'e. čo ta odpove zvezo z Rusijo. Ni pa izključeno, da bi se v tem primeru zopet obnovila nem- 1 ko-ruska zveza, ker Nemci še niso pretrgali vseh stikov s sovjeti. Po petih letih je Poljska vendar ie imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Pragi. Imenovan je poljski komisar v Gdanjskem Papee. Praški odpravnik poslov poljskega poslaništva pa je Imeno van na mesto komisarja Papeeja. Z imenovanjem poljskega poslanika v Pragi so odnošaji med Poljsko in češkoslovaško znatno zboljšani. Boji za Madrid se ne razvijajo ugodno za nacionaliste. Madridski vojski se ni posrečilo le odbiti vse napade Francove vojske, temveč je na mnogih mestih celo napredovala. Računa se, da bo trajala španska državljanska vojna še dolgo. V Cadi.vu se je izkrcalo več tisoč nemških vojakov v pomoč nacionalistični vojski. Nemci pravijo, da so to le dobrovoljci in da se zaradi tega ne more očitati Nemčiji kršitev nevtralnosti, ker se tudi več tisoč francoskih dobrovoljcev že bori na strani madridske vlade. Italijanska vlada je priznala vlado generala Franca, ker da se je izkazalo, da ni v vzhodnih delil) Španije nobene enotne vlade. V Burgos je že odšel diplomatski zastopnik Italije. Tudi Nemčija je iz podobnih razlogov priznala Francovo vlado. Francoski notranji minister Sa-lengro se je zastrupil s plinom, ker so desničarji proti njemu uprizorili silovito kampanjo ter ga vehementno napadali, čeprav so bili vsi desničarski očitki brez podlage, so vendar vplivali na ministra Sa-lengra tako zelo, da se je umoril. Njegov samomor bo imel verjetno težke politične posledice, ker so levičarji nad kampanjo desničarjev silno ogorčeni. Švicarska socialna demokratična stranka je z vso odločnostjo odklo- nila ljudsko fronto, ker noče sodelovati s komunisti. Švicarski zvezni svet se je izjavil za priznanje italijanske aneksije Etiopije. V Singapuru so zbrane številne angleške, ameriške in nizozemske bojne ladje, kar naj bo demonstrativen opomin Japonski, da te sile niso voljne, odreči se svojim pravicam na Daljnem vzhodu. Ker se Anglija še ni odločila, da prizna italijansko aneksijo Etiopije, še ni pričakovati, da bi Ciano obiskal London. Velike protikrščanske demonstracije so bile v Siriji. Zlasti so veljale te demonstracije Armencem in njih zahtevi, da je Libanon svobodna država. Pri neredih je bilo ubitih nad 60 ljudi. Zbornice o gospodarskih Resolucija konference trg.-industriiskih zbornic v Banjaluki Po izčrpni razpravi o vseli točkah duevnega reda je konferenca trgovinsko-industrijskih zbornic v Banjaluki soglasno sprejela naslednjo resolucijo: Načrt zakona o cestnih fondih I. Zbornice obžalujejo, da ni bil izdelan načrt o cestnih fondih v sodelovanju z njimi. Vprašanja, ki jili je treba rešiti z načrtom, so eminentno gospodarske narave, zbornice pa so v ta namen tudi bile ustanovljene, da sodelu-j' io pri reševanju takšnih vpra-š nj. Konferenca zbornic je sklenila, da naprosi g. gradbenega ministra za naslednje: 1. Zakonski predlog o cestnih fondih naj se v sodelovanju z zastopniki zbornic temeljito predela. 2. Pri tem naj se upoštevajo še vse pripombe, predlogi in opom-be, ki jih vsebujejo referati zbornic o tem vprašanju. 3. V zvezi s tem predlogom naj so revidira ves zakonski material o javnih cestah, ki takšen, kakršen je danes, ne ustreza niti svojemu namenu niti državnim in narod- Velika izbira krzna pri L. ROT Ljubljana Mestni trg 5 Solidne cene! ninv potrebam. Ker pa je velik del naših cest daues v zelo slabem stanju, predvsem iz razloga, ker se za njih vzdrževanje ne porabljajo niti minimalna v to določena proračunska sredstva, ki itak daleč zaostajajo za potrebnimi izdatki, ko tudi zaradi tega, ker se ne pripravijo pravočasno določeni krediti, prosijo zbornice g. gradbenega ministra, da revidira službo glede odpiranja kreditov gradbenega ministrstva po partijah za popravila in vzdrževanje cest, da se bodo dala predvidena proračunska sredstva na razpolago oni čas, ko se cestna dela morejo opravljati in da se končno neha ne le v interesu narodnega gospodarstva, temveč tudi v interesu samega fiska s prakso, po kateri se proračunski prihranki dosezajo redno na škodo partije za vzdrževanje cest. Uvedba zavarovanja za primer onemoglosti in starosti II. Konferenca smatra, da bi bilo želeti, da se uvede tudi za varovanje delavcev in nameščencev za primer onemoglosti, starosti in smrti v smislu zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922 Po daljšem proučevanju stanja našega gospodarstva pa je prišla konferenca do prepričanja, da kljub glasovom o zboljšanju našega gospodarstva še danes veljajo eni razlogi, ki niso dosedaj dopuščali, da bi se uvedlo tudi to zavarovanje. Stanje gospodarstva je v resnici takšno, da ne bi zmoglo bremena, ki bi znašalo več ko 100 milijonov din. Vendar pa je konferenca mnenja, da bi temeljita revizija zakona o zavarovanju delavstva in statutov Osrednjega urada zn zavarovanje delavcev ter njegova reorganizacija ter bolj racionalna uporaba razpoložljivih sredstev omogočile uvedbo tudi tega zavarovanja, ne da bi bilo treba v ta namen pobirati nova sredstva. Minimalne mezde in kolektivne pogodbe 111. Glede predloga uredbe o uvedbi minimalnih mezd ter kolektivnih pogodb ter razsodiščne procedure je konferenca mnenja: 1. Mezda mora bili odvisna od sposobnosti in produktivnosti delavca. Minimalne mezde so nikakor ne smejo izkazati kot privile-giranje nesposobnih in nedelavnih ljudi, še manj smejo biti vzrok za še bolj pogosta vznemirjenja v delavnicah. 2. Naše delavstvo se v glavnem rekrutira iz vasi in ni kvalificirano delavstvo, ki bi živelo izključno od najemnega dela, temveč v njem navadno najde samo dopolnilo svojih dohodkov od zemlje. Zato ni treba, da bi v tem vprašanju naša država prednjačila državam, katerih delavstvo je mnogo bolj strokovno usposobljeno in bolj produktivno. Tki niti te države niso uvedle minimalnih mezd, Tahi pit, kjer so se uvedle, se odklanja generaliziranje, temveč sc uvajajo le postopoma za posamezne gospodarske panoge. Danes pa smo pred uveljavljenjem uredbe, ki predvideva uvajanje minimalnih mezd za vse vrste gospodarske aktivnosti. Konferenca je zalo mnenja, da bi se moglo tudi pri nas sprejeti načelo uvajanja minimalnih mezil, toda ne generalno, kakor to predvideva predlog uredbe, temveč v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami ter postopoma v posameznih kategorijah, kakor se dela tudi v državah z mnogo bolj razvitim gospodarstvom. Kar se tiče kolektivnih pogodb o arbitražnem in poravnalnem postopanju, smatra konferenca, da treba ta poglavja opustiti. Te ob veze bi samo povzročile vznemirjenja v podjetjih, delavnost pa vendarle potrebuje več stalnosti pri delovnih pogojih. Vprašanje izvoza IV. Konferenca konstatira: 1. Letos je možnost plasiranja velikih količin naših proizvodov na tujih trgih, naša zunanja trgovina pa zadeva na velike težkoče zaradi raznih restriktivnih odredb, ki otežkočujejo donosno plasiranje naših proizvodov na tujih trgih. 2. Izvoz blaga se obremenjuje s prisilnimi rekvizicijami znatnega dela prejetih protivrednosti s strani Narodne banke, ki plačuje te protivrednosti po nižjem tečaju, kakor pa je na svobodnem trgu. 3. Kljub storjenim bančno-teh-ničnim ukrepom je pri izplačevanju protivrednosti po klirinških pogodbah velik zastoj, ki težko zadeva interese naše trgovine. 4. Ne stori se dovolj za pridobitev novih trgov za naše proizvode. 15. S celo vrsto držav, s katerimi smo že leta dolgo v trgovinskih odnošajih, nimamo ali sploh nobene ali pa takšne trgovinske pogodbe, ki ne ustrezajo današnjim trgovinsko političnim režimom dotičnih držav. Tu zlasti omenjamo Združene države Sev. Amerike, Kgipt, Levanto, skandinavske države ter Južno afriško unijo. (5. Ze leta dolgo se opušča prilika za uvedbo načrtnega režima zunanje trgovine v svrho obrambe interesov našega izvoza. Zasebna iniciativa naj se v svrho pospeševanju izvoza podpira s posebnimi ugodnostmi, ki jih bo predlagala konferenca v posebni spomenici. Zlasti pa naj se omogoči svobodna prodaja deviz, dovoljujejo naj se izvozne premije, zmanjša naj se izredni riziko ter stabilizirajo naj se izvozne obračunske devize, zlasti pa angleški funt. Posebno je potrebno, da se doseže sodelovanje gospodar Dr. Ljudevit Valjavec finančni direktor v p. je otvoril pisarno kat fmantno - pravni zastopnik za davtne, taksne zadeve i, t, d, v Ljubljani Cesta 29. oktobra Štev. 23 skih zbornic kot objektivnih poznavalk gospodarskih območij države z odborom za kontrolo uvoza pri Narodni banki, da bi se rešila številna načelna vprašanja, ki se pojavljajo skoraj vsak dan. Za povečanje kreditov /a tujski promet V. Konferenca konstatira, da je dosedanji, čeprav skromni uspeh v razvoju turizma kot posebno pomembne gospodarske panoge rezultat dolgoletnega intenzivnega in sistematičnega dela ustanov zasebne iniciative, da je družba »Putnik« centralna predstavite ljica teh turističnih ustanov, ki so v njej posredno ali neposredno zastopane ter je zato treba smatrati družbo >Putnik« kot ustanovo neobhodno potrebno za pospeševanje turizma ter ji omogočiti nemoten razvoj. V svrho pospe sevanja tujskega prometa niso prevideni zadostni krediti v pro kakovost odločuje/ Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra Knei sladna računu ministrstva za trgovino iu industrijo, pa tudi ne v banovinskih proračunih, kar zlasti velja za one banovine, ki so po svojih naravnih lepotah predestinirane za tujski promet. Zato prosijo zbornice, da se povečajo državni in samoupravni krediti za tujski promet. Financiranje občin VI. Konferenca zbornic ponovno prosi finančnega ministra, da postopa v smislu prošnje prejšnje konference zbornic glede izdajanja jasnih podrobnih iu strogih navodil pristojnim oblastem, da ob potrjevanju občinskih proračunov za prihodnje leto odpravijo vse kršitve veljavnih predpisov o financiranju občin ko tudi druge postopke občin, zlasti glede trošarin in taks, ki v veliki meri otežkočujejo gospodarsko delavnost. Za povečanje proračuna trgovinskega ministrstva VII. Naloge ministrstva za trgovino iu industrijo so danes bolj delikatne iu mnogo težje ko kdajkoli preje. Od pravilnega funkcioniranja tega resora je v veliki meri odvisno vse naše gospodarsko življenje. Ministrstvo za trgovino in industrijo pa v ta namen danes ne razpolaga niti s približno zadostnimi proračunskimi sredstvi. Nima pa tudi niti približno dovolj velik strokovni in upravni aparat za te svoje naloge. Zato je potrebno, da se poveča proračun ministrstva in da se poveča število njegovega uradništva. Taksna dolžnost dobavnic V praksi velja načelo, da ije carinsko takso plačati samo enkrat. Dogaja pa se, da prodajalec pošiljki blaga, ki jo proda, priloži dobavnico, hkratu pa s posebno pošto pošlje račun. Organi finančne kontrole so mnenja, da je v tejn primeru tudi dobavnica zavezana računski taksi, iu sicer največji,' ker ni v njej naznačen računski znesek. Dobavnice )x>d legajo po njihov,eni mnenju računski taksi, tudi če je bil pozneje izdan račun, ker dobavnica v primeru, da se račun ne izda istočasno, nadome-stuje račun. Ker ta praksa nikakor ne more biti pravilna, je zbornica za TOI v Ljubljani prosila davčni oddelek fin. ministrstva, naij zadevo pojasni, da se bodo mogli interesenti ravnati. Finančno ministrstvo je z odlokom z dne 31. oktobra 1936, št. 70956-111 sporočilo, da dobavnice ni treba taksirati, ako se fzda račun. Dobavnico je taksirati le kot naročilo po tar. post. 12. taksne tarife, če ima značaj trgovskega sklepa, dočim so računska taksa plača samo enkrat. barva, plasira la 7p v 2A urankemifi,g ,n*11 LG f Ul mi obleke klobuk. Itd. Skrobi la ivetlolika ■rajce. ovratnike la maniete. Pero •uit. monga la lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbargova al. t. Telefon it 22 78. lenarslvo Ogrožen obstoj slovenskih hranilnic in posojilnic Zastopniki podpisanih zvez, zbrani dne 19. novembra 1936 na konferenci v Ljubljani, ugotavljajo, da bi izvedba uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 pomenila za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo, saj bi jim po pretežni večini bil zelo otežkočen, če ne celo onemogočen nadaljnji obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske razmere, ki vladajo v Dravski banovini in ki tildi nujno zahtevajo poseben način razdolžitve kmetov, in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljnji neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva ter samoupravnih hranilnic, torej denarnih zavodov, ki so tekom dolgih desetletij s svojimi izredno cenenimi posojili bili ne samo v pomoč gospodarsko šibkemu Človeku, kmetu in delavcu, marveč naravnost hrbtenica vsega slovenskega gospodarstva sploh. Podpisane zveze so že ponovno same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki jo zašel radi vladajoče gospodarske krize v take težkoče, iz katerih se sam z lastno pomočjo ne more rešiti. Tudi so podpisane zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo, da ije možna rešitev, ne da bi se pri tem ogražal obstoj že obstoječih denarnih zavodov. Z ozirom na navedeno smatrajo podpisane zveze, da je možna za Dravsko banovino rešitev na ta način: 1. S posebno, dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v Dravski banovini napram kmetskim dolžnikom, ki imajo svoje bivališče v Dravski banovini, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje citirana uredba, še nadalje pri dosedanjih upnikih. 2. Za vse kmetske dolžnike naj velija načelo individualne zaščite in to po predpisih in načelih, ki so določeni v čl. 24. do 28. omenjene uredbe za kmetske dolgove nad din 25.000'—. 3. Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvedena pod točko 2., naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežih vseh okrajnih sodišč, in le v onih primerih, kijer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno okrajno sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov, pri katerih so upniki včlanjeni. 4. Da se zaščiti v vsakem oziru interes države, naj finančno ministrstvo nadzoruje po svojih organih poslovanje zavodov, zlasti glede uporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance z dne 31. decembra 1936. 5. Vse ostale določbe uredbe z dne 25. septembra 1936 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom. Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza Slovenskih zadrug, vse v Ljubljani. V oktobru so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se vidi, da so pri osmih (od 29 hranilnic) v Dravski banovini presegale vloge vse dvige ter je pri teh hranilnicah naraslo skupno stanje vlog. Pri ostalih hranilnicah so vloge padle, in znaša stanje vlog pri slovenskih hranilnicah 31. oktobra t. 1. din 1.024,777.781'—. Posebno ugodno so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri 8 hranilnicah, dočim je število obstoječih tekočih računov naraslo pri 11 hianilnicah (od 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu). Razveseljivo je, da so znašale dne 31. oktobra pri 5 hranilnicah skupne vloge več kakor so znašale na koncu leta 1935., in da izkazuje ta dan 8 hranilnic več vlog v tekočem računu kot na koncu leta 1935. — Zveza jugoslovanskih hranilnic. Mestna hranilnica ljubljanska izplačuje v celoti vse vloge do zneska 5000 din. To je prvi uspeh novega posojila. Češkoslovaška namerava izvesti konverzijo 8% zunanjega posojila iz 1. 1922. v novo posojilo, ki bi se obrestovalo po 4-5%. Najprej se konverzija izvede za čsl. lastnike tega posojila, nato za tuje lastnike. S konverzijo bi si češkoslovaška na leto prihranila nad 22 milijonov Kč samo na obrestih. Za večio upor Kongres za izkoriščan/e lesa v Bernu V dneh od 26. do 30. oktobra je bil v Bernu prvi švicarski kongres za predelovanje in izkoriščanje lesa. Jugoslovanski generalni konzulat v Bernu je zaradi važnosti predmeta, ki je zaradi lesnega bogastva naše države za nas posebno važen, poslal na kongres svojega zastopnika, ki je pazljivo sledil vsem izvajanjem referentov ter drugih govornikov ter po zaključku kongresa poslal ministrstvu v Beogradu obširno poročilo, da bi se tudi naši gospodarski ljudje seznanili z rezultati kongresa. Kongres sam je bil odlično organiziran, njegov program zelo zanimiv, a tudi udeležba razveseljiva, saj je bilo na kongresu nad 750 lesnih interesentov, industrialcev, producentov in trgovcev, a tudi mnogo inženirjev, arhitektov in drugih gospodarskih ljudi. Potreba takšnega kongresa se je čutila že dolgo. Mnoga vprašanja bi se mogla uspešno rešiti samo s sodelovanjem zastopnikov posameznih lesnih strok ter industrijskih zastopnikov. A tudi oblasti bi mogle le na podlagi takšne ga sodelovanja izdati potrebne ukrepe za večje izkoriščanje lesa. Pa tudi sicer je dal kongres polno koristnih pobud. Tako so slišali lastniki žag od stavbenikov in arhitektov, kako bi se mogel les v stavbarstvu uporabiti v večjem obsegu. Slišali so tudi, katere dimenzije so najbolj pripravne in kako mora biti les obdelan. Zlasti se je opozarjalo na potrebe mo derniziranega stavbarstva. Posamezni govorniki so poročali tudi o odpornosti lesa ter o drugih posebnostih lesa. Inženirji in arhi- tekti so poročali nadalje o racionalni porabi lesa za razne konstrukcije ter o njegovi uporabi za kemične in industrijske svrhe. Vsi pa sj naglašali veliki po-nen gojitve gozdov za narodno gospodarstvo in za tujski promet. Strokovnjaki so s številkami dokazovali, kako se more uporabljati les v mnogih panogah industrije in stavbarstva mesto železa, cementa in drugih proizvodov, ki so mnogo dražji in ki jih je treba uvažati. Tako bi se mogel les uporabljati za predelovanje v linolej, kot pogonski plin ter še za mnoge druge postranske produkte. Za časa kongresa so se predvajali razni filmi ter pokazali številni fotografični posnetki objektov, ki so bili narejeni izključno iz lesa. Bile so to fotografije skladišč, velikih stavb, mostov, hangarjev, garaž in zlasti tipičnih švicarskih hiš, ki se običajno grade po vsej Švici. Govorniki so priporočali čim večjo ’ popularizacijo teh koč. Te koče niso samo zelo praktične, temveč se morejo graditi tudi iz materiala, ki je po- Jesensko in zimsko blago za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke je v pravih rokah, ki ga znajo v resnici dobro izkoristiti, čas je, da dokažemo, da znamo tudi mi ceniti lesno bogastvo, ki je v na-, šili rokah in da ga znamo tudi na najbolj raznovrstne načine uporabljati. Dosedaj žal tega dokaza še nismo dali. vsod pri roki. Trajajo pa tako dolgo ko stavbe iz cementa in kamna, zlasti če je les impregniran. Pa tudi pokrajinsko pomenijo te koče pridobitev, ker dajejo švicarskim krajem poseben čar. Posebno zanimanje je bilo med kongresisti za predavanje o uporabi lesa za plinski pogon avtomobilskih in drugih motorjev. Posebno za države, ki nimajo lastne nafte, bo ta plin vedno večjega pomena. Na kongresu so bili pokazani tudi razni stroji in naprave, ki so bile urejene za lesni plin. Posebno pozornost je vzbujala instalacija, ki je dajala istočasno lesni plin za industrijsko in hišno uporabo. Za čas kongresa so udeleženci napravili tudi več izletov v okolico, da so videli razne mostove ter cesto, ki je bila zgrajena nalašč za znanstvena raziskovanja. Podlogo za to cesto tvori čisto običajen les, kakor se uporablja za kurjavo, a vendar odlično služi svojemu namenu. Pokazane so bile tudi centralne kurjave, ki se kurijo z lesom namesto z nafto ali premogom. Prirejena je bila tudi posebna lesna razstava, ki je imela zlasti ta namen, Č pokaže, na ..ako razne načine se more uporabljati les. Na razstavi se je videlo tudi pohištvo, staro že par stolelij, ki pa še vedno služi svojemu namenu. Razstava je imela popolen uspeh. Švicarske oblasti bodo po bernskem kongresu posvetile še mnogo večjo pažnjo boljšemu izkori ščanju lesa in dobro bi bilo, da bi tudi mi sledili švicarskemu vzgledu. Les pomeni bogastvo, če že 1. 1927. prve slabe vesti o dunajskem »Phonixu« Pred kratkim ije imela Mona-kovska pozavarovalna družba svoj občni zbor, na katerem se je govorilo tudi o polomu dunajskega »Phonixa«. Ravnateljstvo družbe je v svojem poročilu navedlo, da so se že 1. 1927. pojavile prve vesti o nezdravih razmerah pri dunajskem »Phonixu«. Monakovska pozavarovalna družba je zato tudi vse svoje delnice Phonixa takrat prodala, vendar pa se zaradi po-zavarovanja ni mogla ogniti vsem izgubam. Življenjska premija družbe se je tudi zaradi poloma Phonixa zmanjšala za 12 milijonov mark, celotno pa se je dobiček zmanjšal za 6 milijonov mark. Vendar pa ije mogla družba vse druge izgube preprečiti in danes je brez najmanjših obveznosti do Phbnixa. Zaradi pravočasnih ukrepov je mogla družba že letos izplačati 14 odstotno dividendo. Če so v Nemčiji že 1. 1927. vedeli, da ni pri dunajskem Pho-nixu vse v redu, kako pa se je moglo dovoliti, da so se toliko let kasneje prenesle Losingerjeve menice na Dunaj? In kako to, da se ni pri nas nihče oglasil in posvaril zaradi razmer pri dunajskem Phonixu? Udruženje jugoslovanskih hmeljskih izvoznikov - komisi jonar jev Dravske banovine v Žalcu Na glavni skupščini dne 7. t. m. v Žalcu izvoljena uprava združenja se je na svoji prvi seji konstituirala takole: predsednik: Maks Cukala, S'v. Jurij ob Taboru; popredsednik: Ivan Virant, Žalec; tajnik: Stanko Oset, Št. Peter v Sav. dol.; blagajnik: Franc Goričan, Žalec, odbornik: Josip Tiršek, Polzela; namest. odbor.: Josip Aubreht, Žalec; namest. odbor.: Anton Ulaga, Celje; nadzor, odbor: Štefan Zagode, Žalec; nadzor. odlx>r: Rihard Maršič, Braslovče; predsed. razsodišča: Franc Piki, Žalec. M. Remerand: Kolonizaelitko delo Franelie (Dalje) VII. Osvajajoča sila pa se je morala tu brez odmora boriti proti strašni nadlogi, ki je močno zredčila domače prebivalstvo; proti spalni bolezni, povzročeni po sdse-tse< muhi in po nekaterih komarjih. Tej pravi nesreči pa so se pridružile še druge bolezni, kakor koze, srbeča mrzliča, gobavost in otroške bolezni. Zaradi pobijanja teh bolezni je uprava razdelila deželo v odseke, ki sproti in postopoma preiščejo in sterilizirajo stanovanja. V vsaki vasi so postavljeni napisi za vsakega bolnika posebej, ki ga oskrbujejo stalni zdravniki in zdravniki določenega odseka, ki jim pomaga domače osebje. Spričo teh energičnih ukrepov se zdravstveno stanje francoske ekvatorialne Afrike nahaja na poti resnega zbo^šanja in pojemanje prebivalstva, ki so ga ugotavljal" še statistike pred letom 1931., je sedaj ustavljeno. V tej koloniji, ki je bila kot poslednja v vsem našem imperiju podvržena izkoriščanju, tvori sedaj naravni in gojeni les bistveni del vse produkcije te dežele. Toda največji vir njenega bogastva je k a v č u k , ki se pridobiva iz dreves ekvatorialnega gozda. Ko'onialna vlada pa je še sama zasadila kavčukova drevesa, ki so se dobro oprijela. Razen tega se skoro v vsej ekvatorialni Afriki goji b o m b a ž. Obdelava in tke se na mestu, posebno v pokrajini Čadskega jezera, kjer se njegova gojitev naglo razvija. Kava, banane, mana, proso, kakao, vanilja in od pred kratkim tudi krompir pa tvorijo sadeže drugega reda v deželi. Za izvoz teh produktov rečno omrežje te kolonije, dasi je zelo važno, ni zadostovalo. Reka Kongo je namreč v delu svojega toka, in sicer med Brazzavilo in morjem, presekana z neprehodnimi padci, ki onemogočajo sleherno plovbo Brazzaville, glavno mesto francoske ekvatorialne Afrike si je moralo radi tega poiskati zvezo z Oceanom po železnici. To je ona slavna železnica iz Brazzaville do Pointe-Noire (Črnega rta), katere prvi načrti gredo že v leto 1886. nazaj, za promet pa je bila otvoljena šele pred dvema letoma. Ta zveza, ki meri 530 km, je veljala 335 milijonov frankov. Dela, ki so se začela leta 1923., so trajala nad deset let. Preko gorskega masiva Majumbe je bilo namreč treba izdolbsti 18 predorov, katerih eden je 1800 m dolg, zgraditi nad 60 mostov in večjih viaduktov ter popolnoma nanovo zgraditi mesto in luko Pointe-Noire, izhodišče železnice na Atlantiku. V načrtu pa je še ozkotirna železnica, ki bo vezala porečje velikega pritoka reke Kongo, Ubangija, s porečjem velikega dobavitelja vode Čadskemu jezeru. Šarijem. Tako bo končno uresničena zveza med Čadskim jezerom, tem geografskim središčem Afrike, in Atlantskim Oceanom. Na Madagaskarju, kjer so se iz za konca 16. stoletja pod vlado kralja Henrika IV. naselili fran coski misijonarji in ki ga je že leta 1686. združil s francosko kro no Ludvik XIV., je pomirjevanje ozemlja trajalo 15 let. od 1885 do 1900. in je bilo v glavnem izvršeno no Gallieniiu. katerega glavni sodelavec je bil Lyautey, tedaj polkovnik. Gallieni, človek čudovite pridnosti, čigar duh je bil objektiven, iznajdljiv in prožen, vse obenem, je naglo dosegel popolno uravnovešenje položaja, ki je bil izredno težak za rad i povezanosti ministrov kraljice Ranavalo z uporniki hovas. S tem, da je zbral okrog sebe moralne in intelektualne sile dežele, tako domače kakor francoske, in s tem, da se je obdal z nadarjenimi ljudmi, ki jih je sam odkril, je Gallieni rešil organizacijski problem kolonije v izredno kratkem času in pri teni naprtil vsakemu svojo odgovornost, napore vseh pa koordiniral. Danes, po tridesetih letih dela, je na Madagaskarju obdelanih že 1 milijon 200.000 ha zemlje, od katere odpade na Evropce 100.000. Riž je glavni poljedelski produkt, nato slede koruza, kava, vanilja in mana. Živinoreja šteje 7 milijonov živali, katere del se izvaža v obliki svežega, soljenega, kon-serviranega ali strjenega mesa. Izkoriščajo se rudniki grafita in sljude. v kratkem pa se bodo iz-Bkoriščala še nanovo odkrita leži-Tšča premoga. Govoril sem vam že Izgoraj o važnih javnih delih, izvedenih v tej koloniji, in sicer o ve- liki cesti, ki spaja Diego—Suarez s Fort-Dauphin in gre preko celega otoka od severa do juga. Dodati je treba še tri železniške zveze, od katerih ena veže prestolnico Tananarivo s Taniatavo, kjer se izteka v Indijski Ocean, drugi dve pa isto prestolnico z raznimi notranjimi središči. Na Madagaskarju bo pa seveda treba uredili še vse tri obstoječe luke: Diego-Suarcz, Majungo in Tamatavo, izmed katerih je Diego-Suarez po svojem obsegu tretja luka na svetu. Ekonomsko delo v francoski m-padni in ekvatorialni Afriki t"r na Madagaskarju pa ni bilo izvršeno samo v korist Francozov: iz-, ved e no je bilo v prvi vrsti v korist domačinov, ki od dneva nase zasedbe ne poznajo več endemičnih lakot, ki so jih prej kosile, pa tudi ne več bojev plemena proti*, plemenu, ki so bili le neposredna |)o.slediea teh lakot. (Konec prihodnjič.) Vsak trgovec mora biti narotnik »Trgovskega lista11 Nj. Vis. knez-namestnik Pavle Je imel v Londonu celo vrsto posvetovanj z angleškimi vodilnimi državniki. Na povratku v Jugoslavijo se ustavi v Parizu. — V naši no-tranje-polit'čni situaciji ni nobenih izprememb. Dr. Maček je izjavil, da je nadaljnji razvoj situacie odvisen le od Beograda, ker je Zagreb že označil svoje stališče. Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je imel v Bitolju vel k političen govor, v katerem je odgovoril na zahtevo nekaterih ljudi, da se izvede v tujih listih propaganda proti reviziji mej naslednje: »če bo treba braniti naše meje, potem ni treba, da bi dajali navodila presbirou zaradi propagande po tujih listih. Državnih mej ne bomo branili s prelivanjem tinte, temveč bo dal za tak primer vojni minister potrebna navodila šefu generalnega štaba naše vojske, ki ima naj-hrabrejše vojake in ki je opremljena z najmodernejšim orožjem. 7:3. beograjskega nadškofa je imenovan monsignor Ujčič, profesor moralke na ljubljanski univerzi. Nadškof Ujčič je dolgo vrsto let brezplačno poučeval verouk na gremtalni šoli v Ljubljani ter si pridobil med gospodarskimi krogi obilo iskrenih prijateljev. Posebna deputacija ljubljanskega združenja trgovcev je čestitala nadškofu Ujčiču k imenovanju ter mu pri tej priliki izročila v dar dragocen pisalni pribor. Vidno vzradoščen je prevzvišeni nadškof deputaciji obljubil, da l»o vedno ohranil ljubljanskemu trgovstvu in gospodarskim krogom svojo naklonjenost. — Tudi »Trgovski list« izreka novemu nadškofu iskrene čestitke. Senator dr. Crkvenae, ki Je postal senator po smrti industrialca Tesliča, je umrl. Pripadal je vladni senatni večini. Ozkotirna proga Brod—Sarajevo se je že pričela preurejati v nor-malnotirno, kar bo veljalo okrog 400 milijonov din. Kdaj pa bomo čitali, da so se začela tudi le pripravljalna dela za progo Ljubljana—^Bušak, ki je pač bolj potrebna in bi celo manj veljala, a bila mnogo bolj donosna? Kmetijsko ministrstvo je sestavilo načrt uredbe o sanaciji vinogradništva. Po tej naredbi se novi nasadi vinogradov ne bodo več dovoljevali. V nevinorodnih krajih se bodo uvedle posebne davščine, da se preprečijo novi nasadi. Posebne davščine bodo uvedene tudi na sa-merodne trte, na tako imenovano »šmarnico«. Za zgraditev banske palače v Splitu je dovolila Drž. hipotekarna banka banski upravi posojilo 10 milijonov din. V Drinski banovini so se gospodarske razmere v zadnjem času zelo zboljšale, kakor je izjavil ban Drinske banovine Lukič. Ob priliki bivanja kneza namestnika Pavla v Londonu je priredil zagrebški kvartet koncert, ki je bil obiskan , od najodličnejše angleške družbe. H koncertu sta prišla tudi vojvoda in vojvodinja Kentska ter več drugih oseb z angleškega dvora. Zagrebški kvartet je dosegel s svojim dovršenim izvajanjem popolno in splošno priznanje. Bled je letos obiskalo 19.019 gostov, lani le 16.262. Nočnine pa so se povišale le od 162.077 na 177.087. SOČ 687. .... V Rogaški Slatini je bilo letos 7.818 gostov, lani le 6.751. Kemični inštitut ljubljanske univerze je v nevarnosti, da bo delo-žiran, ker prosvetno ministrstvo ne plačuje več najemnine. Vrhu vsega pa so kletni prostori, v katerih je nastanjen inštitut, zaradi vlage silno nezdravi. Pa še iz teh prostorov se bo moral izseliti. Ali se res ne more nič storiti za našo univerzo? Mesto za 400, bo naročila nasa železniška uprava v Nemčiji železniškega materiala le za 200 milijonov din. Znižanje je bilo sklenjeno, ker bo prevzela za vseh preostalih 200 milijonov din železniških dobav Zenica. Zagrebški čevljarji so se dogovorili glede enotnih cen, po katerih bodo v bodoče prodajali in poprav ljali obutev. 60 stavk je bilo letos na območju Delavske zbornice v Novem Sadu. Dve in pol milijardi frankov dobi Poljska posojila v Franciji. 800 milijonov frankov bo porabila Poliska za nabavo orožja v Franciji, 200 za modernizacijo svoje vojske, 300 milijonov za izpoDolnitev železniškega omrežja in 700 mili jonov za zgraditev železnice iz Katovic v Gdynjo. Poleg tega pa dobi Poljska še 500 milijonov re eskontnega kredita pri Francoski banki. Vlada Združenih držav Sev. Amerike je pozvala Mednarodni urad za delo, da bodi konferenca o de- lavskih razmerah v tekstilni stroki v Washingtonu. Zastopnik britanske vlade je nato izjavil, da ima poziv ameriške vlade zgodovinski pomen, ker dokazuje, da hočejo Združene države Sev. Amerike v večji meri sodelovati z Ženevo. Kot odgovor na nemški novi mornariški program je dala Francija v delo dve novi križarki po 35.000 ton. Vzdolž vse ruske zapadne meje se grade z veliko naglico utrdbe. Gradijo se tudi strategično važne železnice ter skladišča za orožje, municijo in živila. Nemška vlada je ponudila avstrijski vladi, da odkupi od nje vse avstrijske agrarne viške ter ji v nadomestilo dobavi vojni material. Avstrijska vlada pa je nemško ponudbo odbila, ker nima denarja, da bi plačala potem kmetovalcem njih agrarne proizvode. A tudi nemškega premoga ne bo nabavila Avstrija v večji množini, ker je že naročila v Poljski večje količine premoga. Bivši grški ministrski predsednik Papanastasiu je umrl, zadet od srčne kapi. Novo ministrstvo za oboroževanje se bo ustanovilo v Angliji. Italija gradi 24 podmornic. Angleški list »Daily Telegraph« pripominja, da sedaj niti ena druga država ne gradi toliko podmornic ko Ital'ja. Maroške vojake v Francovi vojski plačujejo baje tudi z nemškimi bankovci iz leta 1922. Oficirji jim zatrjujejo, da bodo mogli vse te bankovce zamenjati v zlato. V resnici so pa vsi ti bankovci brez vsake vrednosti. Poljsko prosvetno ministrstvo je ! odvzelo več nemškim srednjim šo-1 lam na Poljskem pravico javnosti. Francoska vlada proučuje načrt o uvedbi 40 urnega tednika v gradbeni in tekstilni industriji. 17 velikanskih svetilnikov nameravajo postaviti Francozi v Sahari, da bo tudi ponoči možno potovati v avtomobilih skozi Saharo. S temi 17 svetilniki bodo mogli avtomobi- listi brez nevarnosti, da bi zašli, napraviti 2000 km dolgo pot skozi Saharo od severa na jug. Zavarovanih nameščencev v Angliji je bilo koncem oktobra 11*1 milijona, za 600.000 več ko v istem času lani. Vseh brezposelnih je bilo 1-6 milijona, že 6 let ni bilo tako malo brezposelnih. Kako se proda knjiga? To je pokazal neki ameriški založnik, ki je razglasil v listih, da je v njegovi ravnokar izišli knjigi v sredi knjige tiskovna napaka. Kdor najde to napako, dobi 25.000 dolarjev. V enem tednu je bilo prodanih 175 tisoč izvodov te knjige po poldrug dolar vsaka. Ena naivečjih francoskih smod-nišnic v St. Chamasu je zletela v zrak. Dosedaj so izkopali izpod razvalm 52 mrtvih in nad 200 ranjencev. od katerih pa bo znaten del podlegel poškodbam. Uradno se poroča, da ni sabotaža vzrok nesreče. Dubrovačka narodna noša je postala, kopirana v raznih variacijah, velika moda v Angliji. Novi državni 10.949 mili ionov dinar sev Novi proračun za 625 miliionov dinarjev večji od sedaniesa V roku, ki ga predpisuje zakon, je finančni minister Letica predložil skupščini predlog o novem državnem proračunu. Novi proračun ima te postavke (vse v milijonih din): IZDATKI predlog dovoljeno za 1. 1937/38 za 1. 1936/37 1. vrhovna državna uprava: krona 24,18 24.18 kr. namestništvo 4,2 3,58 senat 12,6 10,9 nar. skupščina 49,07 38,9 predsedstvo min. sveta 34,7 32,9 državni svet 3,8 3,8 glavna kontrola 10 8 10,6 civilna hiša kralja 2,7 . 2,8 pisarna kr. redov 0 5 0,5 občni izdatki 27,8 27,8 skupaj 1. poglavje 170,7 156,2 2. pokojnine 1.016.C * 997,2 invalidnine 103.4 103,4 3. državni dolgovi 1.019,£ 76*7,9 4. pravosodno ministrstvo 359,4 3,54.4 5. prosvetno' 870.0 837,9 6. zunanje ministrstvo 146.6 121,4 7. notranje ministrstvo: ministrstvo in uradi 222.0 200,7 orožništvo 316,2 316,5 8. finančno ministrstvo: ministrstvo in uradi 303,6 ‘297,8 monopoli 323.6 366,3 Drž. hip. banka , 24,8 " • -■ 21.0 Poštna hranilnica 18,9;/ .: J4,4 Belje in Topolšica i 62,0 62,0 sladk. tov. Čukarica 28,5 36.1 9. vojno ministrstvo 2.459.3' • 2.309.3 10. gradbeno ministrstvo 173,8 154,6 11. prometno ministrstvo: ministrstvo in uradi 30.0 ; ' ‘ 32.0 gradba železnic 208,8 ■ 177;9 •> uprava železnic -1:898,9 1.856,3 rečna plovba 92.4 91,4 12. pošte 379.3 369.3 13. kmetijsko ministrstvo 110.2 95 6 14. min. za .trg. m ind. 45.3 45.0 15. gozdovi 92.2 71.2 rudniki 199,2 194.8 16. soc. politika in nar. zdravje ‘219.9 199.7 17. telesna vzgoja 12.7 11.7 18. proračunske rezerve 40.0 40.0 skupno 10.949.0 10 323,5 Novi proračun je torej za 625,4 milijona din večji, kakor pa je bil lansid odobreni proračun. Iziava financ, ministra Po predložitvi proračunskega predloga predsedniku narodne skupščine dr. Čiriču je sprejel finančni minister Letica novinarje ter jim podal daljšo izjavo o novem proračunu. Iz njegove izjave posnemamo: Novi proračunski predlog je za (525 milijonov din večji od lanskega. Povečajo se naslednji izdatki za (vse v milijonih din): državne in kmetske dolgove 251 anuitetno službo železnic 30 vojsko 150 kmetijstvo in živinorejo 13 pokojnine 18 iz finančnega zakona preneseni izdatki 50 izdatke drž. podjetij 83 ministrstvo za soc. politiko 27 Novi proračun je večji, toda tudi gospodarske razmere so se zboljšale ter bo večji proračun tudi bolj zadovoljil potrebe države- Od 251 milijonov za drž. in kmetske dolgove se bo prvo leto porabilo za anuitetno in amortizacijsko službo kmetskih dolgov 50 milijonov. Finančni minister meni, da bo velik del teh državnih obveznosti prišel v drž. blagajno v obliki starih dolžnih davkov do 1. 1932., ker se bodo mogli s temi obveznicami v njih nominalni vrednosti odplačevati dolgovi, i V drugi izjavi je dejal finančni minister, da se državni izdatki niso povečali v tej meri, kakor pa se more pričakovati na podlagi zboljšanja gospodarskih razmer. Vse, kar ni neobhodno potrebno, se je odložilo na boljše čase. Vendar pa so tu potrebne neke meje in nekateri izdatki so se morali povečati. V splošnem pa je mogoče novi proračun označiti takole: Predvsem se vidi, da so se skušali spraviti izdatki v sklad z dohodki. Nadalje so povečani izdatki za anuitetno službo ter za gradbo novih železnic. Povečani so bili tudi izdatki za kmetske dolgove. Znatno so povečani izdatki za državno obrambo. Pri osebnih izdatkih so povečani izdatki za 800 učiteljev in 100 suplentov. Tudi za nove bolnišnice in nove zdravnike so zagotovljeni potrebni krediti. Drugi poviški so posledica že izvedenih razširjenj državnih uradov. Povišek znnaniega ministrstva je samo proračunski, ne pa tudi blagajniški. Končno je še finančni minister naglasil, da je proračun uravnovešen in da je tudi realen. Predlog finančnega zakona ne vsebuje nobenega določila, s katerim bi se reševala vefia vprašanja. (Upamo. da bo ostal finančni zakon do konca takšen.) V njem so le določbe. ki služiio boljšemu izvaja-,nju drž, proračuna, ter v duhu zakona o državnem računovodstvu. Podrobnejše podatke pa bo dal finančni minister o novem proračunu pred narodno skupščino. jona din. Najbolj so se v primeri z lanskim letom zmanjšali izdatki za državne dolgove (za 44*9 mili-ona), za drž. železnice (za 33 milijonov). Povišali pa so se izdatki: za vojsko (za 27'7), za invalidske podpore (za 6*0), pošte (za 2‘1), rudnike (1*5) in oddelka za gradnjo novih železnic (za nad 1 milijon din). Od 1. aprila do 30. septembra so znašali vsi državni dohodki 4.826 8 milijona din, vsi izdatki pa 4.1261 milijona din, da znaša višek dohodkov 700*7 milijona din. Lani je bil v istem času dosežen samo višek 594*0 milijona din. — Kljub temu pa so bili letos državni izdatki za približno 43 milijonov din več ko lani. Dejanski višek pa je nekoliko manjši ter znaša dejansko samo 577 milijonov din, ker do konca septembra še ni bilo plačanih, že dospelih državnih obveznosti za 123*6 milijona din. Povečanje drž. dohodkov v septembru Državni dohodki v septembru so znašali skupno 918*6 milijona din, dočim so dosegli v lanskem septembru samo 842*5 milijona. Letos so se torej povečali za 76*13 milijona. Kako so se gibali jiosa-mezni državni dohodki, je razvid po iz naslednjih številk: september 1935 1936 v milijonih din Neposredni davki: občni 111*3 129*2 posebni 48*9 55*7 izredni 11*4 11*8 Posredni davki: trošarine 78*9 83*5 takse 95*2 99*8 carine 61**2 67*8 Monopoli 168*4 169*2 Razni majhni doh. 9*5 4*2 Uprava drž. žel. 167*4 202*0 Pošte 39*3 33*5 Rudniki 19*0 21*1 Državni izdatki pa so se v septembru zmanjšali Skupno so se v septembru dr žnvni izdatki znižali za 72*2 mili S LO VEKIA - TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18. 37-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih arah. OCARINJENJE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. 1. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rckurzi — carinsko tarifne informacije itd. „TRIGL4V« INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE I. OLUP, LJUBLJANA STARI TRG 2 POD TRANČO 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svoje Izdelke' po najntžjih cenah in najnovejših krojih Trgovci znaten popust1 Monopolski dohodki Po uradnih podatkih so znašali monopolski dohodki od 1. aprila do 30. septembra 1936 skupno 964*7 milijona din, za 18*7 milijona din manj ko v istem času lani. Kako so se gibali dohodki monopola letos ' " ?i i ■ Sobota* dne 5. decembra: 12.00: Plošče12.‘45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 18.00: Za delopust — 18.40: Današnji denarni problem (dr. Jože Mihelak) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: Miklavžev večer za otroke — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Miklavžev spored za odrasle: Glasba vsake vrste, vmes zvočna igra »Hudičev kabaret«. Oba dela večera vodi Jože Zupan. VELETRGOVINA kolonij aln e in Špecerijske J robe JVe Uubllana GROM Zaloga sveže pra-f žene kave* mletih dišav in rudninske vode. Točna Ir solidna postrežba! Zahtevalte cenik! Carinsko-posredniSki in spediciiski bureau d. z o. z. LJUBLJANA Kolodvorska ulica Slov. 41 Naslov brzojavkam: „GROM“ Telelon interurban štev. 2454 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne informacije brezplačno d. z o. r. LJUBLJANA Tyr3eva cesta £1. 67 © Trgovci, prodajajte domače blago! % jyj Zg Jp 5 ** Vam daje dober in 19 fW d iŠ C & & stalen zaslužek! Zaloga: Kmetijska družba v Ljubljani 0 BOSCH- SERVICE TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA / :.y-n-.,-f Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) tor vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi J. KRALJIC, LJUBLJA1A GOSPOSVETSKA C. 15 - Tel. 25-55 Trgovci! Naročajte »Trgovski li$n KNJIGOVEZNICA je, da nakupujete blago za plašče, suknje, obleke in manufakturo sploh pri tvrdki d| Splošno kleparstvo $ leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave ^ vodovodne inštalacije Slomškova ulica 4 TELEFON 29-33 Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) najpopolnejšega sredstva za pleskanje, imate brez vsakega rizika velik in stalen zaslužek. Pišite glavnemu zastopniku: Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik O. Mibaiek, vsi v Ljubljani.