v-vVf: -:. M Sfc -r w ■ wn ZEHA IM DOH STEV. 7 JULIJ 1938 LETO IX. Pri zobozdravniku. «Gospod doktor, tako se boj ini «Le pomirite se, gospa, ne bo me bolelo.» I I i «Kaj to, ampak slišala sem, da ste zelo dragi.» Vlomilčeva žena. «Kje si se nocoj vso noč potepal? \ časopisih ni omenjen prav noben vlom. Z združenimi močmi. «Ali je gospod učitelj opazil, da sem ti pomagal pri nalogi?» «Mislim, da je, očka. Rekel je, (Ia toliko napak nisem mogel sam napraviti!» jemal mladi lepi umetnici sladkor iz ust. Pri tej točki je pokleknilo lepo dekle pred leva in krotitelj je zakli-cal proti občinstvu: «Gospoda, ta dama drži med zobmi košček sladkorja, ki ga .ji bo lev vzel iz ust. Dva tisoč dinarjev dobi, kdor bi se odločil za kaj takega!» Glas iz občinstva: «Dobro, ampak odstranite najprej tega leva!» Oboje. «Gre torej za to, gospod, direktor — ],m--hotel bi--torej ...» «No, povejte že vendar, kaj želite! Ali hočete mojo hčerko ali posojilo.» «Oboje!» Pred sodnijo. Sodnik: «Torej priznate, da ste imenovali tožitelja pijanca, razbojnika m potepuha?» Obtoženec: «Da, gospod sodnik, res je.» Sodnik: «Ali priznate, da ste ga imenovali tudi smrdljivega, garjavega psa? Obtoženec: «Ne, to sem mu pa od razburjenja pozabil reči.» * Nekoč so se pogovarjali v neki družin o nerodnih položajih. Ade'.a je povedala tole: . . «Nekoč sem bila povabljena k neki družini. Čez teden dni spet. Ko sem stonila drugič v hišo, sem opaz'la domačega sinčka. Postavil se je pred mene, me dolgo gledal in nazadnje skomignil z rameni ter rekel: «Ne vem - meni je pa prav všeč!» Neredna upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je /V Qgl.rtg. J. Br.15244/13.BIL Nedavno je prijel v mesto velili cirkus. Imeli so tudi leva v kletki. Najbolj razburljiv prizor je bil, ko je lev SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako prijeten je občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro spočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode Soir de Paris" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom ,.Soir de Paris" Bourjois. Bolniki so povsod. Zato je nujno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim i,, oni kom. Tudi pri večkratni upor'1» ne nastopi navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro od', ajalno sredstvo Darli. 1 Dobi se v vseh lekarnah — Reg. 25.801/37. Želja vsake praktične gospodinje je, da si kuhanje olajša in da je poceni. Vli^^"^ To dandanes ni vec težko doseči, omisliti si je samo treba štedilnik «In-umph». štedilnik «Triumph» .je okusen, ekonomičen in poceni. BOURJOIS ★ Soir de Paris* Tudi prav. Učitelj: «Boris, kaj si predstavljaš pod visečim mostom?» Učenec: «Vodo. gospod učitelj!» Ponos vse ke mamice je njeno dete, ki potrebuje lep praktičen voziček. Tega dobite pri nas preti ugodnim plačilnim pogo|em. Šivalni streii - motorno in na-vadne koleso - igrače. Naroč- nice popust. S,REBOLJ & DRUG LJUBLJANA Miklošičeva cesta LILAS CREME za podnevi in ponoči "" ■ ■■■ _ .1 • ______l! A n nnUi airovnc) in m ,e idealno sredstvo za nego kože in obraza. ^^ ČE SE HOČETE OBVAROVATI solncnih peg, up rauiw« y«--'» - nreizkušeno in znano ČE HOČETE ODVRNITI škodljivi vpliv zraka in vetra, raDite samo v LILAS DE CREME. Prava samo iz lekarne MR. L. GAYER, ZAGREB, Ilica /9. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ® käko hA) IH vtDtM Kako pijemo limonado in maiinovec? Če nam ponudi gospodinja limonade ali pa malinovca v kozarčku z žličko vred, pomešamo pijačo, potlej pa vzamemo žličko iz kozarca in jo odložimo na podstavek. Nikoli ne smemo nesti kozarca k ustom, ne da bi poprej odstranili žličko. Ta varstvena znanka na steklenici DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH kovinastih predmetov, ogledal in oken priznano najboljše sredstvo Sidol katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRÀ, OHRANI, DES1NPICIRA pazite na varstveno znamko i Kaj Vam kazi obraz? Črne pike so tako v življenju, kakor na polti neprijetne. Proč z njimi! Danes izpregovorimo o pikah, ki vam kazijo polt, zakaj teh se laže znebite kakor črnih pik v življenju. Najprej si povejmo, kaj so prav za prav te črne pike. To je majhna plast tolšče z rjavim končkom v razširjenih znojnicah. Predvsem morate uporabljati milo, ker to desinficira povrhnico (kožo). Da pa ne prenesete bacilov, ne uporabljajte nikoli umivalne krpe, temveč vedno Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Puder desetkrat finejši in lažji, kakor je bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik in kj ga sedaj izvaja Tokalon. Roke, s katero nesemo kozarec k ustom, ne smemo opirati ne na komolec, ne na podlaket. Tudi glasno cmo-kati in srkati ne smemo. Dokler imamo v ustih še jed, ne smemo piti. Preden nesemo kozarec k ustom, si s servieto obrišemo ustnice. Grdo je, če kdo kozarec prav močno nagne, da bi izsrebal še zadnjo kapljico, in potem glasno postavi kozarec na mizo. Ženska kaj takega sploh ne sme nikoli storiti. Dame naj ne pijejo v dolgih požirkih, temveč vedno samo po malem. Če se nam zaleti pijača v sapnik, kar se pa ne more zgoditi, če dovolj previdno pijemo, gre-mora pogostokrat počivati. L. Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote Rezultat tega ie popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža in brez vsakega bleska. samo košček vate, s katerim vsako mesto namilite, potem pa vato izmenjajte. Ali pa delajte takole: Držite obraz nekaj minut nad paro, da se koža omehča. Potem iztisnite črne pike, toda ne s prsti ali celo z nohti, tudi ne s pinceto. Ovijte si oba kazalca nekolikokiat s tenko gazo in lahno stiskajte mesto, kjer je črna pika. Če se ne da iztisniti, jo rajši pustite. Ženske si pogosto iztiskajo tudi take pike, ki prav trdno sedijo; ko jih iztisnejo, ostane luknjica v koži ali pa rdeča pika, ki jo je zelo težko odpraviti. Potem ovijte koničasto leseno paličico z vato in jo namočite v. citronov sok, ako je vaša koža preveč suha, ali pa v 90 odstotni špirit, ako imate mastno kožo. Z namočeno paličico se lahno dotikajte izpraznjenih znojnic, da se zacelijo in desinficirajo. parfum forvil paris Tu v tej prelepi pokrajini boste uživali prijetne dni dopusta il) se veselili svojega življenja! Ali pa ne napočijo za žensko tudi dnevi, ko je razdražljiva in otožna? Gotovo — ampak ona se zna življenju tudi z nasmeškom upirati. Ona je tudi ob takih dneh vedra, brezskrbna in živahna kakor vedno, olia ve. da se na novodobno Camelio-higieno lahko zanese Camelia, idealna reformna damska obveza, kaže odslej ženski pot, kako si lahko prihrani nepotrebne nadlež-uosti. Številne plasti najfinejše voljne Camelia vate omogočajo. c|a dobro pije, da obleko varuje in da diskretno uničuje. Pas Camelia olajšuje nošnjo! Odklanjajte pa ponaredbe, zakaj samo Camelia je ( a-melia! Populär 10 komadov Din 22 lMlt Special 6 „ Din 10'-Pas iz sukanca Din 20 - to^ -^jm Pas iz svile ozek Din 20'- Wg^tt^ UM*" * Pas iz svile širok Din 2<5"- Pas iz svile trote Din 26'- ^^ Ideal na reformna domska obvezo Pazite na modri ovoj, v katerega je škatla zavita, zakaj samo «Camelia» je «Camelia». Kje se dobiva, sporoči, če je treba: Rave d. d., Zagreb. 7udl Vi QJJto phidoMa (Up tm in dß^ikto, o&čacLo.uanjje. ako uporabljate CREME MOUSON katera s svojimi delujočimi sestavinami prodira globoko v kožo, jo očisti, odstranjuje gube, popravlja in pomlaja. V najkrajšem času izgine groba, hrapava in nečista polt. A za ohranjenje Vaše kože uporabljajte samo novi PUDER CREME MOUSON ki daje Vaši koži nežno gladkost in tako zaželen breskvin videz. Nežen je kakor dah, a prekrasne njegove barve zlivajo se s kožo tako, da se njegov zaščitni sloj vobče ne zapazi in da ne dajete vtisa «napudranosti» nego pri-rodne lepote. Creme Mouson Puder mala škatla din 11—, srednja din 18—, velika din 28—. Od 1. do 31. julija Vam daje Vaš dobavljač pri nakupu velike škatle pudra Mouson eno originalno tubo Creme Mouson za dan ali Cold Creme Mouson za noč brezplačno, da jo preizkusite. Izkoristite takoj to edinstveno priliko! Ljudje naj se ne ženijo ne zaradi lepote in ne zaradi denarja Zakaj se prav za prav ljudje ženijo? Ali iz prevelike ljubezni, pa jih zato navdaja ena sama velika želja, da bi bili stalno skupaj z ljubljenim bitjem? Ali je lepota, ki vzbudi v moškem to močno čustvo ljubezni? Res je, da lep obraz in lepa postava mikata, toda če je ta lepota dekleta samo vnanja, ga prav tako hitro tudi nehata mikati! Instinktivno čutimo tragiko zakona, ko vidimo moškega, kadar pelje pred oltar nekaj drobnega, rožnatega, ki je otrok, igračka, in ne nekaj zrelega, resnega, dostojanstvenega, ki mu bo resna žena in tovarišica in dobra mati njegovih otrok. Kako strašna praznota zazija med njima, ko^ se mož naveliča občudovati njeno lepoto in mu je duša lačna. Nič drugače se ne godi ženskam, katere se poročijo z moškimi, ki so lepi kakor «bogovi»! Kdor se ženi samo zaradi lepote, igro prav gotovo izgubi. Lepota je minljiva. Čas ne prizanese nobeni. Najlepše zlate kodre izpremeni v sive in puste lase. Najlepša lica uvenejo. In kaj naj še mika potem, ako je bila njena lepota samo telesna? Ali pa zaradi denarja. Zakonska sreča se ne prodaja v trgovini. Zakonska sreča je ena izmed sreč, ki se ne morejo dobiti za denar. Toda marsikdo tega ne verjame. V denarju vidijo vse. Morda so taki ljudje, ki hočejo z ženo še denar, drugače ustvarjeni in ne čutijo potrebe po idealnem čustvenem življenju. Zaradi denarja se ljudje poročajo z ljudmi, ki bi bili lahko njihovi starši. Zaradi njega se poročajo z osebami, ki so jim zoprne in jih že en sam njih dotik strese do groze. Sklepanje porok tam, kjer niso dani pogoji, da bo rodbina lahko dostojno živela, je z ozirom na otroke, ki morajo trpeti zaradi lahkomiselnosti staršev, naravnost zločinska. Nihče se ne poroči tako mlad in tako neizkušen, da bi ne mogel vsega tega dobro preudariti. Edina stvar na svetu, zaradi katere se splača poročiti, je tovarištvo. Edina stvar, ki je resnična, pristna in ki jamči za srečno skupno življenje. Tovarištvo druži zakonca še v petdesetih letih njunega skupnega življenja. Niti en dan nista bila naveličana drug drugega. Za srečen zakon lepota ni prav nič potrebna. Samo dobra morata biti oba in soglašati morata. Njun okus se ne sme preveč razlikovati in enakega mišljenja morata biti. Biti si morata dobra prijatelja. Ni je tudi večje nevarnosti za zakon kakor ženina slaba volja. Če je žena sprejela moža opoldne s čemernim obrazom ali pa mu je še hitro kaj rekla, kar mu ni bilo po volji, bo zvečer, ko bo prenehal delati, premišljal, ali bi šel domov ali ne. Ali moremo zameriti takemu možu, če zavije v gostilno? Tam ga vsaj vsi prisrčno sprejmejo. Saj se res dostikrat zgodi, da ženo tarejo skrbi ali pa ji morda ni dobro, včasih je tudi mož sam kriv njene slabe volje, toda žena bi se morala vselej brzdati in biti prijazna. Mnogo zakonov bi bilo srečnejših, ko bi ljudje tudi toliko ne poniževali drug drugega. S tem škodijo najbolj samim sebi. Žalostno je, da mladim ljudem nič ni za prijateljstvo. Uverjeni so, da bo njihov zakon najsrečnejši na svetu, saj si mislijo, da bodo živeli od večne ljubezni. Pusti in prazni ljudje so nesreča vsakega zakona. Prav tako razsipni oziroma neekonomični in malo dobri po srcu. Moški naj bi rajši gledali namesto na denar na lastnosti svoje neveste. Če ona ni zmožna nobenega pravega pogovora, če je njeno govorjenje prazno, mož ne bo srečen, če mu prinese v hišo tudi milijone. Denar se porabi, ljubezen mine in na ognjišču ostaneta samo pepel in kes. I/ cU/kii 1000 otokov Ljubim svoje knjige , . . Edino knjige povračajo ljubezen, knjige človeka vedno tolažijo, neprestano čakajo, da bi storile kaj dobrega. Nič ni prijetnejšega kakor počivati in brati lepo knjigo, ki te vodi po čudežnih svetovih in ti razkazuje neizčrpne zaklade. Naj je kdo še tako reven — dokler čita, je bogat. Ljudje in njih dela minejo, kamenitni spomeniki razpadejo v prah, samo misel je neminljiva, večna. Palača brez knjig je revna, bajta s knjigami je bogata! Še nikoli nisem našel boljših in zvestejših prijateljev, kakor so knjige. Še vedno me pozdravljata Robinzon in Repoštev in vse druge lepe knjige pravljic in povesti. Vsn moja mladost se vrača. Kako lepo, kako neizrečeno lepo je bilo, ko sem bil — še otrok in sem na poletnih travnikih sanjal o knjigah. Če bi mi več brali — bi bili boljši ljudje! Življenje brez knjig ni življenje, dan brez knjige — pa tudi če je samo pesem ali pravljica — je izgubljen. Nobeno darilo ni bolj dragoceno kakor lepa knjiga. Po čokoladi ne ostane nič, cvetice ovene — knjiga pa ostane in mi pripoveduje o tistem, ki mi jo je podaril. Toda knjige, ki si si jih sam pridobil, te najbolj veselijo. Kdor ne najde časa za čitanje, je površen, zakaj nihče ni tako moder, tako bogat, tako dober, da bi mu kn jiga ne mogla ničesar več povedati. Vrnil sem se domov iz daljnih dežel, domov k svojim knjigam. Zunaj dežuje. Čitam in sem srečen. B. ob sinji, sončni gladini Adrije, na Rabu in na Hva-ru, ob pravljičnem obrežju Dubrovnika, ob fjordu Kotora se je že davno pričela kopalna sezona. Pomnite, da morajo biti vse Vaše kopalne potrebščine, obrežna pidžama, kopalni plašč itd. Indanthren pobarvane! Če ne, Vam oblede barve na soncu in na zraku. Indanthren pa je odporen kakor nobeno drugo blago proti soncu, pesku in morju, ki iz jed a jo barvo. Ampak pazite, prosim, na znano Indanthren varstveno znamko! taae uawcuice tu btalLe! f Po trdem delu je vsakdo potreben oddiha. Saj je še sam ljubi Bog po šestih dnevih dela izpregel in si privoščil dan počitka. Gospodinja in mati, ki vse leto ne pozna praznikov in nedelj, ker mora tiste dni prav tako kuhati, pomivati, oskrbovati otroke in moža, naj si poleti privošči primeren oddih. S končanim šolskim letom se je znebila velikega bremena, saj zdaj ji ne bo treba več priganjati otrok k učenju in jih nadzorovati, ali so spisali naloge ali ne. Seveda bodo mnoge izmed vas dejale, da si ne morejo privoščiti letovišča, ker ne živijo v dobrih gmotnih razmerah. A saj ni potrebno, da gremo na letovišče, na morje ali v lepe planinske kraje. Potrebni smo predvsem oddiha. Tega si lahko tudi doma privoščimo. Gospodinja si naj za štirinajst dni najame postrežnico, da ji bo pomagala opravljati težja dela, sama naj vsako popoldne po kosilu malo leže ali pa naj hodi z otroki na izprehode. Morda ji tudi otroci že lahko pomagajo pri delu, da se bo sama malo odpočila. Lepega oddiha si pa ne moremo misliti brez lepe knjige. Nič lepšega ni na svetu ko to, da se v vročih poletnih dneh zlekneš v dišeči travi in v senci prebiraš lepo knjigo. Na vsakdanje skrbi pozabiš, telo se ti odpočije in duh poživi. Založba «Evalit« vam pošlje na željo brezplačno svoj katalog, kjer si lahko za majhen denar izberete lepo, poučno, zabavno in zanimivo čtivo. Kakor vsako leto, tako vas prosimo tudi letos, da ne pozabite v počitnicah opozoriti svoje prijateljice in nove znanke na naš list. Hvaležni vam bomo za vsako naročnico, ki nam jo pridobite. Z željo, da bi si res vse naše naročnice privoščile vsaj štirinajst dni prijetnih počitnic, vas lepo pozdravljamo. Uredništvo. Ciril Böhm Prrisilp Fotoklub Ljubljana riuane ^Hce- (Nadaljevanje.) Ozrl se je proti Jožičinemu domu, bridko mu je postalo v duši. Obšel ga je besen srd na ljudi; zadnje case skoraj ni mislil nanje, kakor da jih več ni. Zdaj je vso krivdo za svojo nesrečo valil le na vaščane. I o-padel bi bil karkoli in jih tepel kakor modrase. Ali pa bi jim zažgal vas. Nato bi ga ubili. Blazina misel, da se je ves stresnil pred njo, ko mu je živa stopila pred oči. Kaj bi imel od tega? Ako že hoče umreti ... Ni domislil do konca. Zgrozil se je, kakor da se mu je smrt s svojimi ledenimi prsti že dotaknila lica. Obrisal si je pot s čela, nato je skočil v klanec in se z omahujočimi koraki napotil proti kovačnici. Stopil je v sobo in prižgal luč. Prestrašil se je lastne sence, ki je visela na steni. Žolčljivo, grenko se je nasmehnil. Stoje sredi sobe se je gledal na steni, kakor da se vidi v zrcalu. Nato se je ozrl še po drugih sencah, ki so se premikale v trepetajoči luči. Bile so brez oblike. Toda zdelo se mu je, da je v njih iznova oživel spomin na Katrico. Ne, tu ni bilo več njenih oči, toda bilo je nekaj drugega, neumljivega. Spominjalo ga je na tisto, kar se je bilo zgodilo. Stal je nekaj časa. kakor da napeto prisluškuje svoji notranjosti in gleda neke daljne podobe. Verjel je, da Katrica še vedno stoji med njim in med Jožico. Se prejšnji dan bi bil nejevoljno odgnal tako misel kot neumno, a tedaj se ga je oprijela kakor robida. Sesedel se je na stol, bil je brez moči. Zagrebel je obraz v dlani, rad bi se bil razjokal. Toda ni bilo solz. Suho, zamolklo ječanje mu je prihajalo iz prsi in mu potresalo telo. Čez nekaj časa se je dvignil. Ječanje ga je olajšalo, postaralo ga je, bil je ves izpremenjen v obraz, Toda oči so se mu lesketale kakor človeku, ki mu je nenadoma vse jasno in ve, kaj naj stori. Ali naj odide po svetu in začne novo življenje? Kako? Ne bi našel miru. Glas bi prišel za njim. In če bi tudi ne prišel, bi ga strašila že sama misel, da je to mogoče. Misli so se mu porajale kakor iskre ob požaru in se mu v žarečem klobcu vrtele pred očmi. .. Blazen nasmeh se mu je porodil na obrazu. Stopil je po stopnicah v vežo. Z mirnostjo, kakor da to dela pri največji zavesti, je nametal v kot za vrata slame, vej in polen. Porinil je zapah. Nato je podrgnil vžigalico, gledal nekaj časa v plamenček in jo spustil na tla. Da, včasih so mu prihajale najčudovitejše, blazne domislice. Pri vojakih se je bil ustrelil v nogo, da se je rešil bojne črte in prišel v bolnišnico; pri tem niti z očesom ni bil trenil... Ko je stal na vrhu stopnic in se ozrl nazaj v vežo, kjer se je porajal ogenj, se mu je nenadoma stožilo po življenju. Občutek brezmejnega, nagonskega strahu mu je povzročal krče v udih. Begal je iz kota v kot, nalašč obujal spomine, da se je premagal. Nato je sedel na skrinjo, sklenil roke, uprl pogled v tla in čakal... Iz kovačnice se je začel viti dim. Izprva so bili to tenki, sukljajo-či se trakovi, ki so se na vrhuncih kro-tovičili kakor volna. Trakovi so se družili v meglene ploskve. Te so silile skozi vse špranje vrat in se kopičile v dimaste oblake. Ti so se dvigali po vsej čelni strani poslopja in ovijali streho z vedno gostejšim plaščem. Svetloba, ki je rasla v notranjosti, je čimdalje sil-neje sikala izpod vrat. Padala je na sredo klanca in tam trepetala. Vedno bolj žarka se je usipala skozi spodnja okna na vrt. Izprva je gomazela na travi kakor zlati hrošči, nato je splezala po deblih, obvisela v vejah kakor zlata pajčevina. Po spodnjem klancu se je pri zi bal človek, ki je bil zapoznel prišel iz trga. Ustavil se je in zagledal prikazen. Nato se je zdrl in tekel med hišami. «Gori! Gori!» Svetloba se je odtrgala od zemlje in od dreves, švignila navzgor, zletela v temo in jo preklala. Bila je kakor svetla perut, ki je rasla do zvezd. Dosegla je uro na zvoniku. Polnoč. Obvestila je zvonove in po-zlačeni knz. Psi, ki so se Oglašali le še zdaj pa zdaj, so opazili svetlobo. Ali mar vzhaja mesec? Zalajali so iznova. Nato se jim je lajež izpremenil v zategilo, nepretrgano tuljenje. V luči, ki je objemala zvonik, se je prikazala človeška tenja. Udarilo je plat zvona. Glas se je zamolklo odbil v noči, padel na hiše. Trkal je na vrata, na okna, dramil speče ljudi. Ljudje so se prebujali, preplašeni odpirali oči in prisluškovali. «Kaj se je zgodilo?» so se vpraševali. «Ali mar gorif Kje gori?» Pod okni je tekel nekdo, ki je bil kakor posast — v beli spodnji obleki, čevlje si je bil nataknil kar na bose noge. i 4 • «Kovačnica gori!» je zarjul ob slednji hisi, nato je tekel dalje. Ljudje so se zgrozili. Kovačnica je stala blizu vasi. Bila je že dolgo suša, les je žejen zijal. Trepetajoče roke niso mogle najti vžigalic, ne obleke. Okna so se odpirala in zapirala. Topotanje korakov po klancu ni ponehalo. Zdelo se je, da bobneče utriplje zemlja. «Gorje, vse bo zgorelo!» «Kje so moje hlače? Bog pomagaj!» Na gredah so zaklokotale kokoši. Črno noč je razklala rdečkasta svetloba, sijala je čez vso vas. «Ali imate škafe?» «Le kdo nam je to naredil?» «Lovre!» «Kdo si bo zažigal streho nad glavo?» Po vseh klancih so hiteli ljudje. Ogenj se je bil komaj rodil, že je dobil strašne glasove. Prasketal je, cvilil in se jokal. Bilo je, kakor da se je rodil v notranjosti kovačnice velikanski ptič s tisočerimi svetlimi perutnicami, ki si besno lomi pot v svobodo. Ferjan je imel strašne sanje, telo se mu je kopalo v potu. Prebudil se je v grozi, planil pokonci in za-strmel v okno. Svetloba je padala prav do njegove postelje. Zgrabil je za palico in z njo potrkal v strop. Poklical je sina. «Filip! Gori!» V spodnji obleki in bos je planil na klanec. Pred kovačnico je že našel ljudi. S seboj so bili prinesli gorjače, sekire, krampe, škafe in vedra. Nekateri so postajali in gledali v ogenj, drugi so begali tja pa sem. Niso si znali svetovati, kaj naj storijo. Gorenja okna, ki so bila majhna in zamrežena, so bila v dimu. Skozi okno, ki je zijalo nad vrati, je bilo videti plamene. Gorele so. stopnice. Noč je bila na srečo mirna, skoraj brez vetra. Razgreti zrak je delal sapo le okoli pogorišča. Ta je zaganjal dim zdaj na levo, zdaj na desno. Veje bližnjih dreves so se obupno krivile v vročini. Navzočni so se molče umaknili Ferjanu. Bil je grozen v pisanih gatah in v rešetkasti srajci, pravkar prebujen, ves zmeden od začudenja in strahu. Strmel je nekaj trenutkov. Spočetka ga je obšla misel: kaj mu mar za kovačnico, saj tako rekoč ni več njegova. Toda zavest, da je to poslopje del hiše, dediščina po njegovem očetu, ga je bridko zgrabila za srce. Zdrznil se je iz strmenja in se z odločnim pogledom ozrl okoli sebe. Saj je bil poln klanec ljudi. Stali so tudi pod drevesi. Prihajali so vedno novi. Zvon še ni nehal klicati: birn, bim, bim ... Psi so tulili. «Škafe in vedra!» je zakričal. «Vode, vode! Prinašajte jo iz mlake! Pogumni naprej! Sem, sem! Naglo!» Ljudje so se zganili, kakor da so pričakovali tega glasu. V hipu so se razleteli na vse strani... Sredi vasi je stala mlaka, odsev svetlobe se je igral na njeni gladini. Od nje pa do kovačnice se je vlekla vrsta ljudi. Roke so se jim zibale zdaj na desno, zdaj na levo, podajali so si posode z zelenkasto, umazano vodo. Iocla mlaka je bila skoraj izsušena. «Moj Bog, vode ne bo!» «Če nastane veter, smo izgubljeni.» Mislili so le na svoje hiše. Plameni, ki so lizali vrata, so bili pogašeni. Vroči les je cvrčal in se kadil. Svetle perutnice svetlobe, ki so padale skozi okna, so neumorno teple drevesa, ljudi in zeleno travo. «Sem vode! Obvarujte streho!» Les je grozeče pokal. Plameni so se bili razširili iz veže v kovačnico. Vreče oglja, orodje, kovaški meh. vse je gorelo. Šipe so pokale. Skozi nastale odprtine in skozi mreže se je valil dim. «Po lestve!» «Kje so beti? Razbijte železje v oknih!» Ferjan je mahal z rokama, kakor da hoče zleteti v zrak. Bela brada, porasle prsi, roke. vse mu je bilo črno od pepela. Plat zvona je utihnil. Nikogar več ni bilo, ki bi ne vedel, kaj se godi v vasi. Zapeli so petelini, prevarila jih je svetloba. Tuljenje psov skoraj ves čas ni ponehalo. Nekateri ljudje, ki niso našli opravka, so s prekrižanimi rokami stali pod drevesi in težko dihali. «Kje je pa Lovre?» se je oglasil nekdo. «Saj res, Lovre! Nekdo je moral zažgati od znotraj, saj so vrata zapahnjena.« Ljudje so se spogledali. Neka grozna možnost jim je prebujala mrščavico po telesu. «Bog nebeški! Morda pa je res notri!» «Glejte ga!» je zavpila neka ženska s cvilečim glasom. «Vidite ga! Ali ga res niste videli?» Da, res. Za križi enega izmed gorenjih oken se je bila skozi dim prikazala človeška tenja. Za trenutek, nato je izginila, ni je bilo več. «Glejte ga! Notri je!» Ljudje so onemeli. Roke so jim zastale, imeli so široko odprte oči. Obhajali so jih občutki prepade-nosti in groze. Tedaj niso mislili na Lovreta, ki so ga še vedno mrzili v svojem srcu. Niso se vpraševali po vzrokih nekega neumljivega dejanja. V gorečem poslopju je bil človek, ki ga je bilo treba rešiti. «On je zažgal!» «Umoriti se hoče.» «Saj je zblaznel.» Ferjanu so bile za trenutek zastale roke. Neka misel ga je bila obšla le za hip in mu grenka kanila v srce. Odgnal jo je s silo. «Postavite lestve!» je v zamolklem kriku prišlo iz njega. «Razbijte vrata! Vode! Vode!» Vročina je bila čimdalje večja. Ljudje se niso upali v bližino ognja. «Ali niste slišali? Prinesite lestve, hudiči! Vlomite vrata! Ali naj mar sam...» Ferjan se je udaril po širokih prsih, da je zabobnelo. ^ i Tedaj je eden izmed mož priskočil k vratom, ki se jih je bil iznova oprijel ogenj. Dvignil je velik, železen bet in udaril prvič, drugič... dokler se vrata niso razsula pod udarcem. Skozi odprtino je buhnil dim, za njim plameni. «Vode!» Debeli curki so pljusknili v vežo. Mož je vstopil. V naslednjem trenutku ga je na pol oslepelega vrglo na prosto. «Stopnice so že zgorele.» Nastal je trenutek molka. «Po lestvi na okno! Naglo, dokler se ne vžge pod!» «Če Lovreta ni že zadušilo.» Nekdo je plezal po lestvi. Da bi se ubranil dima. si je z roko zakrival oči. «Vode skozi spodnja okna. da se ogenj ne prime lestve!» Ljudje so trepetali v divji napetosti. Misel na ogenj se je umikala misli na človeka. «Vrag!» je zakričal fant, ki je stal na lestvi. «Tu so vendar križi.» «Pokliči ga! Morda se bo oglasil.» «Lovre! Lovre! Ničesar ni videti, vse je v dimu... Tu so vendar križi...» Voda je brez prestanka romala od mlake, a bilo je je vedno manj. Prišel je župnik; bil je v črni suknji in razoglav. Ko je zvedel, da je v nevarnosti človeško življenje, je sklenil roke in šepeta je molil. «Razbijte križe! Nesite mu bet!» Fant je zdrčal po lestvi navzdol. «To je pekel. Ni mogoče px-estajati.» «Čakajte, da poizkusim jaz! Hudiča, saj sem bil v vojni.» V Rdečelasec je splezal po lestvi, v roki je nosil velik bet.-Slišati je bilo težke, divje udarce. Vseh oči so bile uprte v dim, iz katerega se je zdaj pa zdaj odgrinjala črna postava. Šipe so žvenketale, železo se je upogibalo in lomilo. Na tla so padali drobci ometa in kamenja. «Pol strehe je že v ognju. Glejte!» Iz stoterih perutnic je nastala ena sama, velika perut svetlobe. Padala je preko sadovnjakov daleč na polje. «Pokliči ga! Ali ga mar ne vidiš?» «O, hoj!» Bet je s treskom priletel na tla. Skozi razbito okno je za trenutek potegnila sapa. Dim se je razklal in bušil v stran. «Vidim ga. Leži.» Ljudje so se vznemirili. Obšlo jih je olajšanje; morda še ni mrtev. Hkrati se jih je oprijemala nestrpnost in mrzlična napetost. (Nadaljevanje prihodnjič.) Vera Gogala: ija je bila kakor zamaknjena v svojo srečo. «Kar na jok mi gre», je rekla možu. «Tako ljubezen čutim v sebi. To presega meje, ki jih vzdrže moja čustva. Od ljubezni bi jokala, ali ni to malo smešno? Pa je vendar res, Žarko. Tako rada bi, da bi tudi ti mogel tako krasno čutiti.» Žarko se je prizanesljivo nasmehnil kakor otroku, ki navdušeno čeblja in kateremu ne more slediti. Otroška fantazija in otroško navdušenje je kraljestvo, kamor ne more odrasel človek. Lijo je užalostil njegov nasmeh. «Utrujam te s svojimi izbruhi, dragi. Glej, ženi, ljubeči ženi je ljubezen vsa vsebina. življenja. Vse drugo takrat izgubi na važnosti. Mislim, da moškemu pomeni ljubezen le sladek dodatek in da ga izpopolnjuje in da ...» «Ne, kar tako skromni pa nismo mi moški», je veselo vskočil Žarko. «Ti mala učena ženica! Res je nekaj resnice na tem, da prava ljubezen moža ne sme vkleniti, da bi pozabil na svoje delo in bi se lahkomiselno ognil vsem bojem samoohranitve. Toda ali ni ljubezen ravno v moževem delu, v odgovornosti, ki jo čuti in se je veselo zaveda? Tudi mož je ves prežet od ljubezni, le časa ni, draga, in možnosti, da bi se mogel toliko osebno posvečati ženi, kolikor bi vam ženicam bilo prijetno in dovolj. Torej po tvojem te ne ljubim globoko? Pripravljen sem na pritožbe. Kar prični!» Udobno se je razleknil v naslanjaču in se s smehljajem zazrl v ženin obraz. Vedno jo je znal razorožiti s kakšno resnično izjavo. Potem je bila pomirjena in je uvidela, da ima Žarko pač prav. Celo smešna se je zdela sama sebi, ker ga je trapila z malenkostmi. Toda želela si je vedno iznova onih malih srčnih prizorčkov, ki naj bi dokazovali moževo zaljubljenost in njeno premoč nad njim. Želela si je tistih dragih izjav, besed in sladkih imen, ki naj bi jo z njimi obsipal ob vsaki priliki in ki naj bi po njenem prepričevalno dokazovala nenaveličanost njegove ljubezni. Žarko pa je mislil, da so dejanja večji dokazi in da je tiha vztrajna ljubezen lepša. Pred poroko ji je priznal, da je imel poprej dekle, zaradi katerega je delal neumnosti. Ni ga izpraševala. Zadostovala ji je ta izjava in zdelo se ji je, da ta ljubezen ni mogla biti lepa. Tudi je ni preteklost prav nič zanimala, ker je bila vsa prežeta od sedanjosti. Minila je prva zamaknjenost, oglušujoča in slepilna. Lija se je jasno zavedala svoje ljubezni in sreče. Toda obenem se je pričela bati zanjo. Toliko je slišala in čitala o na-sitljivosti po prvih mesecih. Take naveličanosti nista čutila ne Lija, ne Žarko, toda pojavljala se je v toliko in toliko zakonih in ljubeznih. Nevarnost? Kdaj? V kavarni je sedela z Žarkom in njegovim prijateljem. Žarko je bil vesel in dovtipen. Z njo je bil običajno resen in nežen. Takega je ljubila nadvse. Videla je, da ga je prijatelj oprezno opozoril in Žarku se je čelo pomračilo. Toda lahno, da je ni vznemirilo. «Tempora mutantur!» je odgovoril in listal dalje. Črv pa je že glodal v Lijinem srcu. Žarko je ostal ves večer resen in malo raztresen. Lija je to ugotovila in že je bil sum v njej. Še tisti večer se je dotaknila previdno in nežno tiste dobe pred njo. Odgovarjal ji je na vprašanja, čutila je jasno, da mu je mučno. Ona pa je z nekako naslado vrtala po preteklosti in si kovala bolečino okrog srca. In ko ji je končno povedal, da se sramuje tiste ljubezni, ki ga je poniževala in delala slabega, je umolknila in premišljala. «In jaz?» je vprašala v tišino in ga pogledala z očmi, ki so prosile pravega odgovora. «Ljubim te!» je rekel in zapri oči. Poiskal je njeno roko in jo poljubil. Razumela je spoštovanje, čutila je ljubezen in bila je srečna. Toda njena sreča je bila ogrenjena. Včasih je bila zelo trudna in podobna otroku, ki si želi v naročje. Žarko je to vselej opazil in jo je razvajal z majhnimi pozornostmi. Vedno se mu pa ni bilo mogoče posvetiti samo njej. Takrat je tožila in se tiho kujala. Grdo je vstala v njenem srcu zavist, ki je kazila ljubezen, in sovražnost do tiste žene je rasla. «Zaradi nje si trpel in delal norosti, zame pa nimaš časa», je krivično mislila in pozneje tudi govorila. Žarko je osupnil in skoraj mu je brio žal, da je bil odkritosrčen. Ali bi hotela, Lija, da ti doprinašam žrtve, ki niso potrebne? Ali bi bila srečna, če bi te ljubil na tak način, kakor sem njo? Torej me le nisi razumela.» Utihnil je. Za hip se je sramovala, toda sovražnost je iznova vstala. S čutno slastjo se je zagrebala v ljubosumje preteklosti. V njej so gorela vsa premišljevanja, vse duševne predstave v urah bridkosti, s katerimi si je utrujala srce in zaupanje. Tisto ženo je ljubil, noro jo je ljubil in nič mu ni bilo pretežko zanjo. Kako močno je moralo biti to čustvo, ki je prisililo tega resnega, premišljenega moža, da se je tako razvnel in pozabljal razum. Za njo, Lijo, pa bi ne bil zmožen storiti niti ene neumnosti. Vselej bi ga ustavil ponos, vselej bi govoril razum. V njej je gorelo. «Lija, čemu hrepeniš po taki ljubezni? Zavedaj se, da si ljubljena. To naj ti zadostuje. Ali bi bila srečna, če bi se zavedala, da se sramujem ljubezni do tebe, da se čutim ponižanega in oblatenega v svojih čustvih do tebe, da se zaničujem in pljujem na svoj ponos, na moža v sebi, ki se plazi za žensko, razumeš, za žensko in ne za ljubljeno ženo? Torej sem ti dovolj povedal. Prosim te pa, da ne omenjaš več tiste dobe. Ti otrok nespametni, kako se po nepotrebnem mučiš. Čemu vse to?» «Žarko, nikdar mi ni dovolj tvoje ljubezni. Več bi hotela, vedno več. Zato take misli. Kadar te ni, tedaj premišljujem in tuhtam in misli mi nehote zaidejo na napačno pot. Vem, da ni prav, pa ne morem drugače. Prisili me, da bom drugače mislila o tebi! Prisili me! Daj mi pravega močnega zaupanja, daj mi dokazov, da me res ljubiš, da si samo moj, povezan v vseh svojih mislih z mojimi. Hotela bi, da zavzemam vse tvoje bitje, da sem ti nenadomestljiva in potrebna kakor zrak in sonce. Hotela bi . ..» «Lija, miška ti lakomna! Pretirana si! In čemu se sploh primerjaš z drugimi? Preskromna si v samozavesti. Lahko bi si bila že do danes ustvarila pravo mnenje o mojih čustvih do tebe. Ti preziraš moja dejanja in čakaš le besed. Zakaj te le moram vedno iznova prepričevati, da te imam rad, resnično rad, iz vsega srca in da sem srečen pri tebi. In ker ti je nebo prejasno in sonce prevroče, iščeš in iz-takneš oblake, ki jih ni. Delaš mi neosnovane očitke, ki jih ne zaslužim, vračaš me v preteklost, namesto da bi se trudila, da mi nikdar več v življenju ne pride v misel. S tem me teptaš in razgaljaš mojo nekdanjo slabost, ki se je sramujem. Izrabljaš prilike, ko sem slabo razpoložen in utrujen, bolan od skrbi, ki ti jih prikrivam, in me mučiš z resnico, ki sem ti jo nekoč v dobri veri povedal. S tem mi le priskutiš resnico, Lija, da se je ogibam, in to je slabo. Čutim, da bi ti ne bil smel takrat vsega tako preprosto in odkrito povedati. Ti me bolestno ljubiš in tega bi ne hotel. Rad te imam, revše, in nočem tvojih muk.» «Nočem tvojega pomilovanja, Žarko. Želim le tebe, samo tebe in tvojo veliko ljubezen. Trudim se, da bi bila dobra in plemenita, pa me grize zavist do tiste ženske. In takrat sem kakor obsedena. Poboljšala se bom. Pomagaj mi, prisili me do tega!» Lija je bila vsa skrušena nad svojim ravnanjem. Prav tako hitro si je tudi odpuščala take prizore, in Žarko je to vedel. Ze se je začel nezavestno bati pred njenimi žalostnimi očmi, pobešeno glavo in posedanjem v kotu. Takrat je vedel, da je bolestno ljubosumje v njej, da preži in primerja vsako njegovo kretnjo in besedo, in čutil se je nesvobodnega, opazovanega, naravnost okornega. Zaslutil je z vso resnostjo, da je ljubosumje v Liji že od vsega početka, v vsem njenem skromnem ljubečem bitju. Ker ni imela povoda v sedanjosti, je posegala v preteklost in našla v njej, s čimer si je mogla trpinčiti srce. Tudi s šalo je poizkusil. «Dobro bi bilo, Lija, da si pre-skrbiva tako ploščo. Gramofon bi hitro in brez solz povedal, kaj ti je na duši. Tako pogosto pričneš s to pesmijo.» Toda Lija se je ujezila. Pesem bi se izlila v isto melodijo, toda z drugim začetkom, a Žarko ji je zabranil z dolgim poljubom. Sčasoma ga je pa začelo utrujati to vedno zagovarjanje svojih čustev in često je utihnil in se ukvarjal s svojimi mislimi. Ljubil je Lifo še prav tako kakor včasih in smilila se mu je, toda razvnela ga je v sličnih prizorih do skrajnosti in potrpežljivo prenašanje in razumevanje njenega bolestnega nagnjenja se mu je zdelo najvišji dokaz njegove ljubezni. In če se je včasih vrnil pozneje iz urada ali če je zvečer zašel brez domenka v kako družbo, se je ljubosumje v majhnih odtenkih pričelo obračati iz preteklosti v sedanjost. «Kje si bil, čemu si šel, zakaj mi nisi povedal?» je tako tipajoče in nežno prihajalo iz Li-finih malih ustec, da se ni mogel razjeziti, toda Žarko je jasno slutil v daljavi se bližajočega zmaja, ljubosumnost, nezaupanje, ki žre in uničuje velike ljubezni. «Uboga Lija! Ko bi ti le vedela, kako brezpomembni so moji izhodi, moje zamude, ki se jim ne morem ogniti, kako je tvoje ljubosumje neutemeljeno in krivično! Le kako bi ti za vselej izgnal iz tvoje plavolase razmišljajoče glavice te mračne sence, da bi se spet smejala kakor včasih, da bi bila spet tista mala otroška Lija, ki je hotela jokati od ljubezni in sreče!» Ni bilo prav, da ji tega ni rekel. Žarko se je nagonsko ogibal vsakega pogovora o tej ranljivi točki. Bil je prav tako občutljiv in Lija je včasih zašla v očitke, ki so sekali in mejili na prostaštvo. Bila je kakor mlada neukročena tigrovka, ki je grizla in napadala, a se je po porazu v kesu zvila Žarku k prsim in ga ljubkovala v solzah in trpljenju. Toda poboljšala se ni. Vsaj ne za trajno. «Ti mi nekaj prikrivaš, Žarko!» Vsa je spet drhtela od sumnje. «Čemu si prej tako hitel na pošto, kar bi bil mogel urediti že po uradnih urah?» Spomnila se je, da je grda in napadljiva, in pričela je nežno prositi. Toda Žarko ni bil več svoboden. Takrat je naglo izgubil vso prožnost v besedah in smehljaj mu je okorel na ustnicah. Predobro je poznal te začetke. Privadil se je tudi že majhnim zvija-cicam, majhnim lažem, ki so ga izprva poniževale, toda prinesle so mir v zakon in sporazum je ostal v njegovi duši. Bil je ženi slej ko prej zvest, toda za vsak korak I1 |'e težko dajal pojasnila in čutil je, da ne zasluži tega varuštva nad seboj. Bil je prepošten in ponosen in ljubil je Lijo, bal se je za njeno ljubezen, ker je počasi zašla v napačno smer, ki jo vodi nezaupanje. Toda prisilila ga je k majhnim lažem, s svojim žalostnim in od sumnje zbeganim pogledom ga je tirala do površnih ali izmišljenih razlag in uvidel je, da je tako mirneje v zakonu. Toda v njegovem srcu ni bilo zadovoljstva nad tako rešitvijo. Hotel se je vrniti k resnici in pogodil je slabo. Končalo se je s solzami, za katere je bil Žarko vselej zelo občutljiv. Lija mu je s svojim ravnanjem naravnost prepovedala, da bi bil odkrit. Priskutila mu je resnico, česar se je Žarko že od početka njunega zakona tako bal. «Taka sem, ker te ljubim, Žarko», se je zagovarjala in mu izkušala dopovedati svoje gorje. On pa je že ni več poslušal, gledal je njena otroška usta in jih poželel. Zmedla se je ob njegovem pogledu, napačno je razumela njegovo raztresenost. V hipu ji je planila nova misel v glavo: «Ne posluša me, na drugo misli!» In zdaj je kovala to misel in ji iskala podlage. Če je bil nenavadno živahen in nežen z njo, je v tej ljubeznivosti slutila podkupnino in odškodnino za morebitna nedovoljena nagnjenja do druge žene. Tedaj ga je zavrnila, da je osupnil in se umaknil. Grenko se ji je zajedla misel v srce: «Preslepiti me hoče in uspavati moje budno ljubosumje in zato je tako nežen.» Žarko pa je postal resen in kljubovalen. A ker jo je ljubil, ji je odpustil. Nekoč je po kosilu odšel proti navadi nekoliko prej. Omenil je nekako v zadregi, da se drevi kasneje vrne. Lija je čudno vztrepetala. Zagonetno jo je pogledal. Liji se je zdelo, da se je porogljivo nasmehnil. «Kam je šel tako zgodaj? In drevi? Čemu brez pojasnila?» Vse popoldne je bila strašno nemirna. Da bi vohunila za njim? Tega še ni storila. Zgrozila se je ob tej misli. Tako prostaška je. Torej tako daleč je že prišlo, da hoče nadzirati njegova pota? Do solz jo je dirnilo to spoznanje. In vendar se je oblekla in šla. Trepetala je. In če zasledi tisto strašno? Čakala ga je nekoliko skrita pred uradnim poslopjem. Videla ga je, ko je stopil na stopnišče pred glavnim vhodom. Omahovala je. Ponos in poštenje sta neusmiljeno grajala. Toda gnalo jo je k temu, kakor blazna zahteva po gotovosti jo je držalo v kleščah ljubosumja. V primerni razdalji je šla za možem. Pred palačo je obstal in izvlekel majhen zavitek iz žepa. Zadovoljno se je nasmehnil in krenil dalje. Lija je gorela. Nevidna sila jo je tiščala za njim in sunkoma je dihala. Na nebu so se gostili oblaki in močan veter je zavel. Stopil je v cvetličarno in se vrnil s šopkom v roki, Lija je zaprla oči. Torej tudi cvetlice! Strašno. In zdaj bo odkritje! Telo ji je trudno odrevenelo. Kakor pred najhujšim udarcem. Šla je za njim in stresal jo je mraz. Ko bi on slutil, kako je z njo, kaj se godi v njenem srcu. Na pol glasno je pričela šepetati njegovo ime kakor v molitvi do edine svete ljubezni. Žarko pa je hodil preko cest in ulic, lahkotno in prožno in se včasih za hip ustavil pred kako izložbo. «Čemu vse to?» se je izčrpno vprašala Lija. Ali sem ga preveč ljubila? Ali se je naveliča! moje vdanosti? Ob besedi «vdanost» jo je prevzelo čudno občutje. Ali si mu bila res vdana in dobra? Ali nisi morda najneznosnejša ženska s to svojo ljubeznijo, ko ga trpinčiš do mozga in mu v izbruhih čustva izsesavaš lahkotnost in prostost ljubezni? Trpela je, sovražila sebe in njega in vroče zrla za njim. Prve velike kaplje so potemnile asfalt. Lija jih ni čutila. Žarko pa je pospešil korake in zavil v znano ulico. Lija se je zmedeno ozrla na vse strani in smešno razočarana obstala. Njuna ulica! Žarko je šel dalje in izginil v domači veži. Lija je strmela, strmela. Potem je zaihtela, stekla naprej in se smehljala, smejala, v solzah in šepetu. «Lija, ali ti je všeč?» Lija drhti in drži med prsti prekrasno zapestnico. Ves obraz skrije med živordeče rože in joče od sreče in kesanja. «Jaz sem pa pozabila na najino prvo obletnico, Žarko. Ti zlati, dragi!» Zunaj je nevihta ponehala. Sonce je zableščalo po strehah. Lija je pokazala skozi okno. «Kako krasna mavrica !» «Po nevihti, Lija!» «Da. Po nevihti!» Pritisnila je lice k njegovemu in zaprla oči'. Končno! Končno! Zdaj je vse dobro. Za vselej. Jules Claretie: 1/A-3W trok je ves bled ležal v svoji beli posteljici in z očmi, od vročice povečanimi, srepo zrl predse kakor bolniki, ki že opazijo marsikaj, česar drugi ne vidijo. Mati otrokova si je ob vznožju grizla prste, da bi ne zakričala, oče, delavec, je trudoma zadrževal v očeh solze, ki so mu žgale veke. Zunaj pa je vstajal jasen, lep julijski dan in kukal v tesno sobico pariške ____ Ulice Opatinj, kjer je umiral mali Francek, otrok Jakoba Legranda in Magdalene, njegove žene. Deček je imel osem let. Ves je bi! plavolas in rožnat, živahen in vesel kakor vrabček — ni še tri tedne tega. Toda napadla ga je mrzlica. Nekoč, popoldne, so ga privedli iz šole, glavo je imel težko in roke zelo vroče. Potem je obležal. Včasih, kadar se mu je bledlo, se je ozrl na svoje skrbno povoščene čeveljčke, ki jih je bila mamica postavila na pručico v kotu, in dejal: «Zdaj jih pa kar lahko darujete sosedovemu Julčku, čeveljčke vašega Francka! Saj jih ne bom več obul. Fran- cek ne bo več hodil v šolo ... Nikoli več!» * Minulo noč se bolničku sicer ni bledlo, toda že dva dni je zdravnika vznemirjala neka čudna otrokova pobitost, ki je bila zelo podobna otopelosti, kakor da se je bil deček že pri osmih letih naveličal življenja. Bil je truden, molčeč, žalosten. Suho glavico je brezbrižno prekladal po blazini, zaužiti ni hotel ničesar, na ubogih shujšanih ustnicah ni bilo več smehljaja in zbegane oči, ki so videle bogvekaj, so nekaj iskale, daleč, prav daleč nekje ... «Morda tam zgoraj,» je v skrbeh pomislila Magdalena. Kadar so mu ponujali čaja, sirupa ali malo juhe, se niti zmenil ni. Vse po vrsti je odklonil. «Ali hočeš kaj drugega, Francek?» «Ne, nič nočem!» «Treba ga je na vsak način potegniti iz te otopelosti,» je rekel zdravnik. «Ne vem, kaj bo sicer z njim. Vidva sta mu oče in mati, dobro poznata otroka .. . Poiščita nekaj, kar bi moglo poživiti to telesce in poklicati nazaj na zemljo duha, ki se že podi za oblaki.. .» In je odšel. * Seveda sta ga dobro poznala, svojega ubogega Francka! In dobro sta vedela, kako je bil njun malček vesel, kadar je ob nedeljah napravil s starši kratek izlet v oko- lico in se potem vračal v Pariz na očetovih ramah, ves pokrit s cvetočim glogom. Ali pa kadar so šli na Elizejske poljane gledat hudomušnega Gašperčka ... Jakob Le-grand je kupil Francku knjižico s podobicami, pozlačene vojake, bobenček. Hišic, živalc in palčkov nebroj mu je izrezal iz papirja in jih razpostavil po bolničkovi posteljici, da bi mu z njimi izvabil le žarek smeha iz bolnih oči. Toda vse je bilo zaman. «Ali hočeš rajši pištolo, keglje ... lok?» Francek, kako smo nekoč v Bulonjskem gozdu srečali pravega, pravcatega generala? Če boš pridno popil čaj, ti bom jutri kupil zaresnega generala, veš, takega z zlatimi našitki na kapi in srebrnimi naramniki... Ali ga hočeš, generala?» «Ne,» je odgovoril otrok z izsušenim, vročinskim glasom. «Ali hočeš raje pištolo, keglje ... lok?» «Ne, očka ...» Obljubil mu je pajaca, kakršnega imajo gosposki otroci, balončke, vlak. Drobni otrokov glasek pa je na vse odgovarjal samo: «Ne, ne, ne ...» «Česa si vendar želiš, Francek?» ga je vprašala mati. «Nekaj bi pa le rad imel.. . No, povej mamici, svoji mamici, po tiho ji povej!» Zdajci se je otrok dvignil na posteljici, stegnil proti nečemu nevidnemu svoje suhe ročice in odgovoril z gorečim glasom, na pol proseče, na pol zaukazujoče: «Bum-Buma bi rad!» Bum-Buma ! Uboga Magdalena je osupla pogledala moža. Kaj je rekel zdaj malček? Mar se mu je spet pričelo blesti, revčku? Bum-Buma ! Da bi le vedela, kaj to pomeni! Kar bala se je teh dveh besedic, ki ju je otrok poslej neprestano ponavljal z neko bolestno trmoglavostjo, kakor da se dolgo ni upal z njima na dan, zdaj se ju pa krčevito in trdovratno oprijemlje kakor poslednje rešilne bilke: «Da, Bum-Buma! Bum-Buma! Bum-Buma hočem!» Mati je nervozno prijela moževo roko in mu dejala kakor iz uma: «Kaj vendar to pomeni, Jakob? Fantek je izgubljen.» Toda očetu se je v raskavem delavskem obrazu nenadoma zablisnil skoro srečen in obenem dvomeč smehljaj, smehljaj obsojenca, ki zagleda možnost osvobojenja. tanko sliši, kako se je deček zvonko, navdušeno, veselo zasmejal, razposajeno zakrohotal vselej, kadar je med odmorom stopil v areno klovn, lepi klovn, ves pošit s srebrom in z velikim, zlatim, bleščečim, pisanim metuljem na hrbtu svojega črnega trikoja. Kadar se je ta klovn prekopicnil po žaganju, kadar je prisolil bučno klofuto svojemu po-hlevnejšemu drugu ali brcnil katerega od strežnikov, ki so pripravljali orodje za prihodnjo točko, ali pa kadar je celo minuto stal na glavi sredi arene, trd ko polenovka, ali pa cel kup klobukov zmetal pod strop in jih drugega za drugim ulovil na svojo plešasto glavo, takrat se je vsak pot čudovito smešno nakremžil in po vsakteri svojih umetnij in vragolij zmagoslavno vzkliknil: Bum-Bum! Tega Bum-Buma, cirkuškega klovna, ki je znal tako zabavati, je torej hotel videti bolni Francek — pa ga ubož-ček ne bo mogel videti, ker je tako ves obnemogel in slaboten v svoji beli posteljici... Zvečer je Jakob Legrand prinesel otroku klovna iz svetle svile, vsega pošitega z zlàtimi bleskami. Kupil ga je zelo drago v neki gosposki trgovini, za štiri svoje dnevne mezde. Toda dal bi jih bil rad dvajset, trideset, dal bi bil zaslužek celega leta, če bi le mogel priklicati z njim smehljaj na blede bolničkove ustnice. Otrok je za trenutek pogledal igračko, ki se je vsa blestela na beli rjuhi, nato pa je žalostno dejal: «To ni Bum-Bum... Jaz hočem videti Bum-Buma!» Ah, če bi ga oče Jakob mogel zaviti v odeje, odnesti v cirkus, mu pokazati klovna, ki se prekopicuje pod ble- stečim lestencem, in mu reči: «Poglej, Francek!» * Pa se je Jakob le domislil prave. Šel je v cirkus in tam vprašal za klovnov naslov. Od razburjenja so mu klecala kolena, ko je kmalu nato počasi stopal po stopnicah, vo-dečih k umetnikovemu stanovanju na Montmartru. Drzno je bilo to, pa saj umetniki večkrat hodijo prepevat in igrat h gospodi, v salone. Morda bo znameniti klovn le uslišal ponižno delavčevo prošnjo in se šel pokazat njegovemu Francku. Kako ga bodo neki sprejeli pri Bum-Bumu? Sicer pa to ni bil več Bum-Bum. Bil je le gospod Moreno. Prijazno je sprejel Jakoba v svoji elegantni delavnici, polni knjig, slik in vencev s pisanimi trakovi. Jakob je gledal, ker ni spoznal klovna, in je nerodno obračal klobuk v roki. Gospod Moreno je čakal. Zdajci se je oče opravičil. Da je čudna njegova prošnja ... Čisto nenavadna zares ... da mu je hudo ... ker tako moti gospoda ... ki naj mu vse to blagovoli oprostiti. Saj gre za malčka ... za srčkanega, bolnega malčka, gospod ... Za brihtnega fantička ... Vedno je prvi v razredu ... samo v računstvu ne ... to mu nič prav ne gre ... Ker je tak sanjač naš mali... da, sanjač ... Zato, vidite ... zato ... Jakob se je obotavljal, jecljal. Potem je zbral ves pogum: «Zato vas tudi hoče videti... in samo na vas misli . . . kakor zvezda ste mu, ki bi jo malček rad neprestano gledal...» Ko je končal, je bil zelo bled in velike kaplje so mu stale na čelu. Niti pogledati se ni upal klovna, ki ni odvrnil oči od delavca. Kaj neki poreče Bum-Bum? Ali ga ne bo odslovil, ga smatral za blazneža, mu pokazal vrata? «Kje pa stanujete?» je vprašal Bum-Bum. «Oh, prav blizu, v Ulici Opatinj!» «Kar pojdiva!» je dejal gospod Moreno. «Da bi vaš deček rad videl Bum-Buma, pravite? No, bo pa videl Bum-Buma !» * Odprla so se vrata pred klovnom in Jakob Legrand je veselo zaklical svojemu sinčku: «Francek, zdaj sem ga pripeljal, tvojega Bum-Buma!» Otroku je veselje zažarelo na licu. Oprl se je na mamico, se dvignil v posteljici in bistro pogledal tujega gospoda v črni salonski suknji, ki je stal poleg očeta in se dobrodušno smehljal bolničku. Ko so mu pa rekli: «Glej, to je Bum-Bum!» je fantek žalosten omahnil nazaj na blazine, se spet srepo zagledal s svojimi velikimi, modrimi očmi nekam v daljavo in nenehoma iskal tam onstran sten tesne sobice blesketajoče se našitke Bum-Bumove in njegovega zlatega metulja ... «Ne,» je še zašepetal otrok z glasom, ki ni bil več vročičen, ampak samo žalosten, «ne, to ni bil Bum-Bum!» Klovn, ki je stal pri dečkovi posteljici, je globoko, zelo resno in neskončno nežno pogledal bolničku v obraz. Potem je dvignil glavo, se ozrl na prestrašenega očeta in strto mater ter smehljaje se dejal: «Deček ima prav, to res ni bil Bum-Bum!» In je odšel. «Ne bom ga več videl, ne bom ga videl nikdar več, Bum-Buma!» je zdaj ponavljal otrok, čigar drobni glasek je že govoril angelčkom. «Bum-Bum je morda tam daleč, daleč, kamor kmalu pojde tudi Francek.» * Nenadoma — ni še minilo pol ure, odkar je bil klovn izginil — so se vrata hrupno odprla in na pragu se je pojavil v svojem črnem, s srebrnimi bleskami pošitem tri-koju, z rumenim čopom na plešasti glavi, z zlatim metuljem na prsih in na hrbtu, s široko odprtimi, smejočimi se usti in z dobrodušnimi, napudranimi lici — Bum-Bum, pravi Bum-Bum iz cirkusa, Bum-Bum malega Francka! Dečku na beli posteljici je kar živo veselje zažarelo v bolnih očeh, zasmejal se je in zajokal, srečen, rešen. S suhimi ročicami je tolkel po odeji, veselo vzklikal klovnu in ga ves iz sebe od radosti pozdravljal: «Joj, Bum-Bum! To je zdaj moj Bum-Bum! 2ivio Bum- Bum! Zdravo, Bum-Bum! Dober dan, Bum-Bum!» * Ko se je tisti dan spet oglasil zdravnik, je našel ob bol-ničkovi postelji klovna z napudranim obrazom, ki je še vedno zabaval dečka, mešal košček sladkorja v skodelici s čajem in pripovedoval: «Veš, Francek, če ne boš hotel popiti čaja, se tvoj Bum-Bum ne povrne več!» In otrok je rad pil. «Kajne, kako je čajček dober?» «Zelo dober, hvala, Bum-Bum!» «Doktor,» je klovn dejal zdravniku, «ne bodite ljubosumni ... Zdi se mi namreč, da mu moje spakovanje ravno toliko pomaga kakor vaša zdravila!» Oče in mati sta jokala, to pot od veselja, od samega veselja. In vse dotlej, dokler Francek ni sam zlezel iz postelje, se je vsak dan pred stanovanjem delavca Jakoba Legran-da v Ulici Opatinj na Montmartru ustavila kočija. Iz nje je stopil moški, tesno zavit v površnik z zavihanim ovratnikom, spodaj pa napravljen kakor za cirkus, hudomušni obraz ves napudran in namazan. * «Koliko sem vam pa dolžan, gospod Moreno?» je vprašal Jakob mojstra klovna tisti dan, ko je malček prvikrat šel iz hiše. «Mislim namreč, da sem vam res nekaj dolžan.» Klovn je pomolil roditeljema svoji široki, orjaški, a tako blagi dlani. «Samo roko mi stisnita», je odgovoril. Nato je nežno poljubil dečka na obe lici, ki sta že spet postali rožnati, in dejal: «In pa dovoljenje mi dajte, prosim, da napišem na svoje posetnice: BUM-BUM, DOKTOR - AKROBAT, HIŠNI ZDRAVNIK MALEGA FRANCKA!» Prevedel P. Karlin. Ferri ta Jimenez: V Cac6de>iM> UritoUa ivel je mogočen kralj. Iz kraljestev, ki si jih je bil osvojil, je ustanovil veliko državo. Bil je slaven vojskovodja. Imel je dosti dobrih lastnosti, a tudi eno, ki ga je kazita: bil je nepopustljiv in ničesar ni dopustil, kar ni bilo po njegovi volji. Njegova volja je bila močna in stroga. Zato so se ga vsi ljudje bali in nikogar ni bilo, ki bi ga bil ljubil. Zaradi tega je postal mračen. Okoli ust so se mu zarezale globoke, okrutne črte in na njegovem čelu je gnezdila jeza. Zgodilo pa se je, da je mračni kralj srečal na svojih bojnih pohodih dekle, ki si jo je zaželel za ženo. Ko se je vrnil domov, je dal pozvedovati po njej, in ko so mu povedali, da imajo to dekle vsi ljudje radi zaradi njene prijaznosti in dobrot, se je odločil, da si jo pridobi. On je njo že videl, ona pa njega ne, ker je imel obraz skrit pod železnim šlemom. Nekega dne je kralj sporočil dekletu, naj pride na njegov dvor, da bo tam postala njegova žena. Nadel si je kraljevska oblačila in si položil krono na glavo, kajti hotel je bili dekletu všeč. Ko pa je stopil pred ogledalo, da bi videl samega sebe, se je prestrašil. Kajti iz ogledala je strmel vanj mračen, krut obraz in samemu sebi je moral priznati, da to ni obraz, s kakršni m bi si mogel mlado dekle pridobiti. Poizkusil se je smehljati in prijazno gledati, toda to se mu ni posrečilo. Že je drhtel ob misli, da se bo zdel dekletu strašen in zoprn, tedaj pa se je nečesa spomnil. Poslal je po čarovnika, ki je prebival na njegovem dvoru, in mu dejal: «Poslušaj, veliki umetnik! Ustvari mi krinko iz tako tankega voska, da se bo lahko prilagodila vsaki črti mojega obraza. S svojimi čarobnimi barvami preslikaj krinko tako, da mi bo dala prijazen in mladosten videz. Pritrdi to krinko tako spretno na inoj obraz, da mi je nikoli ne bo treba sneti. Napravi krinko tako prikupno, kakor je le mogoče, in dal ti bom zanjo vsako ceno, ki jo boš zahteval.» «To že lahko storim, kraljevski gospodar,» je dejal čarovnik vladarju, »toda le z enim pogojem. Svoj obraz moraš položiti v iste črte, ki jih bom napravil na krinki — ali pa se bo krinka pokvarila. Če se to zgodi, je ne bo več mogoče popraviti. Ali sprejmeš moj predlog?» Vladar je imel močno voljo, toda tako zelo si še ni ničesar želel, kakor to, da bi dekle postalo njegova žena. «Sprejmem!» je odločno vzkliknil. «Zdaj mi povej le še to, kaj bom moral delati, da bom krinko ohranil nepoškodovano.» «Da bo ostala krinka nepoškodovana, boš moral opravljati dobra dela!» je odvrnil čarovnik. «Poizkusi, da boš svoje kraljestvo tudi osrečeval, ne samo večal. Kadar boš jezen, ostani miren, dokler se ti jeza ne poleže. Zidaj šole namesto utrdb, bolnišnice namesto bojnih ladij. Bodi z vsemi ljudmi dober!» Potem mu je čarovnik napravil krinko, in ko si jo je kralj nadel, bi ne bil mogel nihče uganiti, da krinka ne kaže kraljevega obraza. Lepo dekle je prišlo v palačo in ko je videlo prijaznega in mladostnega kralja, se je takoj odločilo, da mu postane žena. Meseci, leta so minila. Čeprav je bila krinka pogosto v nevarnosti, da se pokvari, je kralj le držal besedo, ki jo je bil nekoč dal čarovniku. Nihče ni mogel uganiti, da je to, kar dela kralja prijaznega in mladostnega, le krinka. Ljudje so drug drugemu šepetali: «Mlada kraljica ga je tako zelo izpreme-nila.» kM fir\ Ml mlmkJa Moške je treba vzeti takšne, kakršni so Za vsako žensko pomeni moški, ki ga ljubi, nevarno vprašanje. Pametna in preudarna ženska pa bo skušala to vprašanje rešiti tako, da bo upoštevala stvarnost. Sama sebi bo rekla: «On je takšen in takšen. Svoje napake ima, toda ker ga že ljubim takšnega, kakršen je, moram misliti na to, kako se mu bom najbolje prilagodila.j Ženske z velikimi zahtevami se pa nikoli ne zadovolje s stvarnostjo, ker so v svoji naivnosti prepričane, da bodo znale izpremeniti naravo moškega. Ženska, ki hoče gospodovati, si nikoli ne misli: «On je takšen in takšen. Kako bi ga mogla osrečiti?» Pač pa ši misli: «Kako bi ga mogla tako izpremeniti, da bi me osrečil?» Ker ga ljubi, ga hoče imeti takšnega, da bo podoben sliki, ki si jo je v svojih sanjah ustvarila o idealnem moškem. Preganja ga, kritizira in muči. Očita mu to, kar bi s prizanesljivim nasmeškom prenesla pri vsakem drugem možu. In kaj vam bo takšna ženska rekla, če ji boste to očitali? Da je prav to njeno vedenje najboljši dokaz, kako močna je njena ljubezen. Če je z drugimi bolj potrpežljiva, je to le dokaz njenc-ravnodušnosti do drugih moških. Ker se je odločila, da bo ostala zvesta enemu samemu moškemu, je samo po sebi ra- Vendar pa kralj ni bil čisto srečen. Če se je kraljica blaženo smehljala njegovi dobroti in popustljivosti, si je zmerom želel, da bi je ne bil nikoli prevaral s svojo krinko. In naposled te krinke ni mogel več prenašati. Poklical je čarovnika in mu ukazal, naj mu krinko sname. «Če storim to, kraljevski gospodar,» je ugovarjal čarovnik, «ne bom mogel nikoli več ustvariti nove krinke! Potem boš moral vse svoje žive dni nositi svoj pravi obraz.» «Bolje je tako, kakor pa da bi še nadalje sleparil nebeško bitje. Da, bolje je, da me več ne ljubi, kakor pa da bi se moral za vso srečo zahvaljevati prevari!» Tedaj je res vzel čarovnik krinko s kraljevega obraza, in kralj je stopil s tesnobo v srcu k ogledalu. In glej, ko je zdaj zagledal svoj obraz v njem, so se mu zaiskrile oči in okoli ustnic mu je zaigral nasmešek sreče. Kajti, hudobne, trde in grde črte so izginile z njegovega obraza. Ljubezen in dobrote, ki jih je izkazal v letih svoje sreče, so iz-premenile njegov obraz v živo podobo čarodejne krinke. In ko se je brez krinke približal mladi kraljici, ni ona videla ničesar drugega kakor že davno znane obrazne črte kralja, ki ga je ljubila. zumljivo, da je v njem našla svojo izpolnitev in da pač skuša popraviti na njem to, kar se z njenimi željami in sanjami ne strinja. Ošteva ga, da bi ga poboljšala. In ker se tako briga zanj, je v vsakem oziru znatno napredoval... Morda je vse to resnica, toda nesreča je v tem, da večina moških ne mara «napredovati» in da se značaji ne dajo gnesti kakor ilovka. Vsak moški je produkt prirojenih nagnjenj svoje družine, vzgoje in še raznih osebnih izkušenj. Morda si da počasi izkoreniniti kakšno slabost, zlasti od osebe, ki uporabi pri svojem prizadevanju skrajno opreznost in nežno prilagodljivost. Ženska bi ga morala hrabriti z izpodbudami in z uvidevnostjo, kakor kipar moči ilovko, ki bi postala sicer pod njegovimi prsti trda. Direktna in brezobzirna kritika pa izziva v moškem odpor. Ženska, ki bi morala biti moškemu utelešena ljubezen, bitje, ki bi se mu hotel v svojih slabih trenutkih zaupati in se k njemu zateči, postane zanj samo živa grožnja, živ predpis. Tudi živa krivica, če takšen moški vidi, da ona sama ni boljša od njega ali da vsaj ne skuša postati. V začetku, dokler je še resnično zaljubljen vanjo, bo njeno nasilno izpreobračanje nekako prenašal in se bo resnično trudil, da se poboljša. Pozneje pa, ko bo spet zapadel v svoje stare navade, ki so izraz njegove narave, bo morda preklinjal žensko, če ga bo od njih odvračala. Naposled bo zašel morda celo tako daleč, da bo iz dna duše sovražil tisto, ki mu je vzela najdražjo dobrino: zaupanje v samega sebe. K 8020. Elegantna poletna obleka iz najmodernejšega pe-sir obar onega čipkastega tila. a od domislek je široka krog in krog nabrana tunika, ki je obenem z ozkim spodnjim krilom všita o široki pašni del. Do matu zapeta bluza pa je piišita pod gornji rob tega pašnega dela. Pas je iz ozkega traku. Ob vratu je pripet šopek cvetic. Blaga potrebujemo (za velikost I) 4.50 m, če je 94 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikosti I za 22 dinarjeD. K 7979. Mladostna poletna obleka iz svetlega vzorčastega blaga. Krilo je štiridelno in zvončasto. Prednji del bluze je zavezan v petljo, prav tako tudi na pol dolga rokava. Životek in kri lo sta spojena s široko pašno progo. Tudi ta proga se na hrbtu zaveže v petljo. Blaga potrebujemo (za velikost la) 3.50 m, če je 92 cm široko, ali pa 4.?5 m, če je 76 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikosti la za 22 dinarjev. K 8016. Pikčasta obleka, primerna za gospe srednjih let. Krilo je sestavljeno iz šestih Pol in je v spodnji polovici Položeno v dobro zalikane gu-be- Žep na krilu je vstavljen, na bluzi pa le nakazan. Temni vstavek životka ima ob vratu zarezo, skozi katero je potegnjena petlja. Blaga potrebujemo (za velikost III) 4 m, če je SO cm široko, ali pa 3.60 m, če 3 V n2 Cm široko- Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 1, 11 in III po 22 dinarjev. 08110406030709110505080810100907050508071105100910100606080505050610101006060508071009060607061006061006090610090509060806090604110504080307080404100504041111080810 PRILJUBLJENI MODELI K 7950. Športna obleka iz koruzno-rumenega platna. Životek in krilo sta spojena s široko pašno progo. Desni prednji del životka, pašna proga in prednja pola krila so urezani iz cela. Ob vsaki stranski poli pustimo odprtino za žep. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.60 m, če je 80 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 1 in II po 20 dinarjev. K 8022. Poletna obleka iz vzorčastega krepa z ovratnikom v obliki šala. Ži-votek kakor tudi na pol dolgi rokavi so položeni v počezne gubice. Izmed petih krilnih pol sta ozki prednji poli urezani zvončasto in podaljšani do ovratne izreze. Obleka se zapenja na gumbe in zanke. Blaga potrebujemo (za velikost III) 3.35 m, če je 92 cm široko, ali pa 435 m, če je 76 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi d velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. K 7921. Ljubka poletna obleka iz drobnovzorčaste umetne svile. Žabo m manšeti so iz belega pikeja in nazobčani. Tudi prednji del bluze, ki se zapenja na gumbnice in gumbe, je bel m ob Dratu nazobčan. Žaboju vdelamo gumbnice, da ga lahko pripnemo na bluzo in tako lahko hitreje izmenjamo. Krilo je sestavljeno iz treh pol in pri-šito k životku. Usnjeni pas je ozek. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.60 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj tedaj uporabljajte Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki z učinkovitim oleatom in rednim čiščenjem odstrani zobni k amen. SARGOV KALODONT Proti zobnemu kamnu (Irobuosti o tem velikem življenjskem trenutku. «Koliko vam je bilo let, ko ste šli n.a prvi sestanek z mladeničem?» je bilo prvo vprašanje. Statistika prve ljubezni dokazuje, da hodijo deklice takoie okoli petnajstega leta prvič na iz prehod z mladeniči, ne mnogo starejšimi od njih samih. Okolnost, da se je večina deklet 01110-žila približno v 24. letu, dokazuje, da je od prvega nežnega poljuba do poročne tančice minilo celih deset let. «Koliko let vam je bilo, ko ste dobili prvi poljub?» vprašuje časopis in 50.000 žen in deklet odgovarja, da so sladko omamo prvega poljubčka doživele med 15. in 16. letom. Vedno iznova se poudarja, da pisateljice na prvi poljub ne morejo pozabiti, čeprav so poznejša doživetja ta prvi močni dojem zameglila. Najlepši je pač prvi, plašni poljub v vrtni liladnici, v kotu tihe ulice ali pri klavirju. Neverjetno veliko število žen je vedelo skoraj na minuto natanko eas, kraj in okolnosti, ko so dobile prvi Poljub. «Ob katerem dnevnem ali nočnem času ste dobili prvi poljub?» vprašuje angleški časopis svoje zveste čitatelfice dalje. Nekaj je danes gotovo: nekoliko neroden, neotesan, ampak sicer neod vraten zvodnik je poljub, poljub «za lahki noč». Nič manj ko osem odstotkov deklet je dobilo prvi poljub, ko so se vračala domov, preden so se za njimi zaprla hišna vrata. Osem izmed sto deklet je dobilo svoj prvi, skrivni vroči poljub med polnočjg in šesto uro zjutraj. Zdi se, kakor da je ljubezen med poldnem in šesto uro zvečer zaspala. Samo sedmina vseh prvih poljubov spada namreč v ta trezni in za poljube leni dnevni čas. Ob šestih, ko se v Angliji zapirajo pisarne, začenjajo zveneti strune ljubezni in statistika kaže, da se «krivulja poljubov» začenja od tega časa zelo dvigati. 76 odstotkov vseh prvih poljubov spada v čas med šesto uro zvečer in polnočjo. Potem začne krivulja poljubov naglo padati. «Koliko ponudb zu zakon ste dobili? Vsako dekle dobi poprečno po tri ponudbe. Ali so to resno mišljene ponudbe ali ne, kdo bi hotel o tem odločati? Kje ste dobili ponudbe za zakon?» Najmanj doma v sobi. Narava, toplice, morje so odnesli zmago. Tudi samotni izprehodi po gozdu so ugodni za to. Eno dekle je dobilo ponudbo, ko se je peljalo na kolesu po zaprašeni cesti. «Koliko vam je bilo let, ko ste se omo-žili?» Poprečna starost porok je 24 let, pri 25 letih je že manj upanja, toda potem se to upanje dvigne spet pri 28 letih. Tako pravi statistika na osnovi odgovorov 50.000 angleških žen. B. POZABILA SEM . . . Ali se še spominjaš, kolikokrat so te v šoli vprašali, kje imaš domačo nalogo, pa si nekaj časa skomigala z rameni, brskala med knjigami in potem rekla: «Nalogo sem napisala, toda zvezek sem pozabila doma . ..» Roko na srce! Ali si kdaj domačo nalogo res naredila, kadar si se izgovorila, da si jo samo doma pozabila? Učiteljica, ki ljudi pozna, najbrž nikoli ni verjela tvojemu pozabljanju ... Vidiš, zdajle si se spomnila, da si včeraj pozabila prijateljici čestitati za rojstni dan. Razen tega si bila za včeraj zgovorjena z gospo Korenovo, prijateljico tvoje matere, da se bosta dobili na trgu, pa si med nakupovanjem in mešetarjenjem za tri glave solate nanjo pozabila in šla potem kar naravnost domov. Ko si se popoldne spomnila, si ji telefonirala, da si bila bolna in da nisi šla na trg, toda če te je prijateljica morda videla od daleč ali pa če j'i je kdo drug rekel, da si bila tam, si mora pač misliti svoje. In še huje je z rojstnim dnevom, kajti tu vsi izgovori nič ne zaležejo. Ne ostane nič drugega, kakor da se sramuješ in da malo pomisliš, kako je prav za prav s pozabljanjem. Zakaj ti spomin tako nagaja? Kaj bi rekla o kakšni osebi, ki bi se tako vedla kakor tvoj spomin? Ne, danes je dan velikega čiščenja, danes pusti vse pjškave izgovore in natoči sama sebi čistega vina. Ali si morda že kdaj v življenju pozabila na svoj rojstni dan? Ali si kdaj v tistih lepih dneh, ko si bila še zaljubljena do ušes, pozabila na sestanek z njim, ki ti je toliko pomenil? O ne, ves dan si mislila nanj in v duhu že videla, kako bo na sestanku, kako te bo poljubil in šel s teboj z roko v roki. In potem si sedla četrt ure prezgodaj na tramvaj in izstopila dve postaji prej, kakor bi bila morala, samo da se ne bi osmešila, če bi prezgodaj prišla na sestanek. Mnogo se sliši o ljudeh, ki pozabijo plačati, a malo o ljudeh, ki bi pozabili plačilo terjati. In darilo, ki si ga na obisku dobila, pa si ga pri odhodu pozabila vzeti s seboj... res, to ni bilo samo nerodno, ampak dvakrat nerodno, kajti če je bil darovalec količkaj globoko misleč človek in se je spoznal v tvojih mislih, je moral vedeti, da se je s svojim darilom zmotil... Česa naj nas nauče taka spoznanja? Zanesljivo so na svetu prijetne in neprijetne reči in da naš spomin rad izkaže našim skrivnim nagnjenjem 111 ne-nagnjenjem majhne usluge. Sploh je ta spomin kakor slabo vzgojen otrok, ki usmerja svoje misli le na prijetnosti m zakrije vse slabo. In nam, ki to vemo, ne ostane me drugega, kakor da se še v poznih letih lotimo vzgoje tega zanemarjenega otroka. Če ne' gre drugače, si vzemimo majhno beležnico, kjer zapišimo vse, česar ne smemo pozabiti. In sami sebe moramo kaznovati, če potem le se kaj pozabimo. . . Če si pozabila pisati prijateljici za god, si za kazen naloži, da boš pisala pet prijaznih pisem ljudem, ki ti 111 dosti do njih ali kaj podobnega, neprijetnega. Verjemi mi, da po nekaterih takih kaznih ne boš ničesar več pozabila. Samo stroga moraš biti sama s seboj! C-:'^cf) pW kß-hldm popola)- ^ Drugi dan zjutraj se je imela hčerka poročiti. Zvečer jo je mati poklicala k sebi, in ko sta bili sami, ji je govorila: «Hčerka moja, zavedaj se, da se s tvojo poroko konča tvoje brezskrbno življenje. Napočil bo čas resnejšega in važnejšega udejstvovanja v življenju. Tvoj oče in jaz sva te ljubila, razvajala. Želela sva ti napraviti življenje lepo in lahko. Toda od svojega moža ne smeš pričakovati, da ti bo uglajal pot! Zdaj se boš osamosvojila. Tvoja usoda je v tvojih rokah in bo taka, kakor si jo boš sama napravila. Doživela boš razočaranja in boš zelo presenečena, ko boš spoznala, da življenje v zakonu ni tisto, kar pričakuje vsako dekle. Nobeno dekle ne verjame, da bo njeno zakonsko življenje podobno drugim zakonom. Uverjena je, da bo njeno čisto drugačno, polno romantike, polno smeha in veselja, da bo moževa ljubezen enaka do konca njunih dni. Kako pa je v njeni duši, ko spozna, da moževa ljubezen po poroki ni več tako topla, kakor je bila prej. Vedno več sej ima zvečer in vedno pogosteje prihaja zvečer pozno domov. Kadar bi šla ona rada zvečer kam, želi on ostati doma. Ljubezni dobi samo še toliko, kolikor si je pribori. Posledica tega so očitki, prepiri, solze in tožbe. Ti veš, da te ni nihče bolj ljubil kakor jaz in da ni bil nihče srečnejši od mene, ker si me ljubila ti, hčerka moja. Toda s tvojo poroko se bo odtrgal trak od mojega predpasnika, za katerega si se držala toliko let! Zdaj ne sme biti več mati tista, ki jo boš ti najrajši imela. Nič več se ne boš mo- gla obračati k nji po nasvete, njej ne boš smela potožiti. Če hočeš biti srečna in želiš, da bo srečen tudi tvoj mož, potem se moraš poizkusiti odtrgati od svoje matere. Mož je na ženino mater vedno ljubosumen. On hoče biti pri svoji ženi prvi. On lioče biti njen orakelj. In če vidi, da je ženi njena mati še vedno več kakor on, če mora neprestano poslušati, kaj je njena mati rekla, kako njena mati misli, mu postane neznosno. Če hočeš, da nas bo tvoj mož rad imel, da se bomo dobro razumeli, ne govori z njim preveč o svoji materi in o očetu. Zanimaj se za starše svojega moža. Glej, da si pridobiš njih srca tako^ kakor si si prizadevala, da pridobiš srce svojega moža. Vsaka mati je žalostna, ko se ji sin poroči. Ljubosumna je na njegovo ženo, ker se boji, da ji bo odtujila sina. Kij pa vidi, da se to ni zgodilo, da je z njegovo ženo dobila še ljubečo hčerko, je ganjena in bi od same hvaležnosti najrajši pokleknila pred mlado ženo, ki ji ni odtujila sina. In še to, ljuba moja: ne pozabi nikdar, da nisi vzela moža-angela. Prizanašaj njegovim napakam, kakor bo, upam, 011 tvojim. Zavedaj se, da sta ljubezen in obzirnost dva najvažnejša pogoja za srečno skupno življenje. Ne očitaj mu njegovih napak in ne spominjaj ga na neprijetne dogodke v življenju. Ne ugovarjaj, ne uveljavljaj se nasilno. Bodi dobra in modra in rajši molči, kakor da bi se zagovarjala! Za tiste besede, ki jih ne boš izgovorila, ti ne bo treba nikdar biti žal, za tiste pa, ki jih boš izrekla v jezi, užaljenosti, pa se boš bridko ke- sala. Bodi velikodušna in pusti, da ima tvoj mož vselej zadnjo besedo. V tem bo tvoja sreča!» Žena petdesetih let «Življenje se začenja s štiridesetimi leti», je v zadnjem času znana krilatica. Torej so ljudje s petdesetimi leti nekako v prvem cvetju in zato se žena v tej dobi še ne sme čutiti staro, zrelo za počitek. Potrudi naj se le, da bo njena vnanjost prikupna. V prvi mladosti je dekle zmerom na kakšen način prikupno; mladost in željo po življenju izdaja njen slednji gib, njen slednji pogled __ zato ji ni treba dosti truda, da bo pravilno negovala svojo vnanjost. Če pa je prišla žena na mejo petdesetih let, se mora že ravnati po drugih navodilih. To se pravi, da se mora dobro in primerno oblačiti, negovati telo in napraviti iz sebe vse, kar se še narediti da. Največkrat ima žena petdesetih let že dorasle otroke, ki skrbe že sami zase. Tako ima dosti več prostega časa, kakor ga je prej imela, in tudi drugače je verjetno v takšnem položaju, da si lahko dovoli marsikaj, česar si prej ni mogla. Žena petdesetih let mora gledati, da se bo približala tistemu življenju, ki je zanjo najbolj primerno in ji najbolj ustreza. Napačno je, če se jezi zaradi tisočerih malenkosti in neprijetnosti v življenju. Dogodki, ki so jo morda v mladosti spravili iz tira, morajo dobiti zdaj zanjo čisto drugačno, čisto novo lice. Tudi neprijetnosti je treba sprejeti na svoje rame, toda z zavestjo, da so le nekaj prehodnega in da človek prav v najtežavnejšem položaju lahko pokaže, koliko je vreden. Iz takšnega odnosa do življenja nastane šele prava življenjska ubranost, ki deluje na vso okolico dobrodejno in napravi iz zrele žene središče večjega ali manjšega kroga ljudi. Pri obleki naj žena v petdesetih letih izbere za domačo uporabo temne barve, torej temnozeleno, temnosinjo — tudi sinja barva se ji utegne dobro podajati — medtem ko naj se črnine ogib-lje, ker naredi obrazne črte po nepotrebnem pretrde. Kakor je lahko črnina pri mladi ženski prikupna in vabljiva, tako malo je primerna za zrelo žensko. Če že morate nositi črno obleko, jo omilite vsaj z belino ali pa s kakšnimi pestrimi okraski. Za večerne obleke so prav primerne pastelne barve. Ni treba jemati zmerom samo temnih barv; tudi mirne svetlejše barve ne motijo ubranosti med obrazom in obleko, samo da niso preveč kričeče. Mehka, pridušena barva lahko učinkuje pri ženi petdesetih let zelo prikupno. Četrturna dnevna telovadba je najboljše, kar si lahko žena v teli letili privošči, kajti gibčnost telesa je lastnost, ki jo mora imeti vsaka ženska čim dalje. Ker ima vsaka življenjska doba svoje čare, bi si morala reči tudi vsaka žena petdesetih let, da se mora potrudili, da bo dala tem čarom pravi izraz. EU D K miß ;o prava polepševalna sredstva ! Nič novega ni, kar hočemo povedati. Ponavljamo se, pa vendar bomo marsikateri čitateljici gotovo ustregli. Naj se odpeljemo za daljši ali krajši čas, vselej moramo svoje stanovanje predvsem zavarovati pred vlomom. To dandanes ni tako lahko in zanesljivo, zakaj današnji vlomilci in tatovi so v svoji nelepi stroki zelo skrbno izvežbani in poučeni. Vzlic temu pa je vendarle dobra ključavnica precejšnja zaščita. Glavno je, da nas zavest «storili smo, kar smo mogli» pomirja. Nikdar ne smemo pozabiti obnoviti zavarovanja zoper vlom. O tem, kaj naj vzamemo s seboj, ne bomo debatirali. To ve najbolje vsaka žena sama iz izkušnje. Pripominjamo samo: dobro knjigo, časopise in revije, ki jih pred odhodom nismo utegnili precitati. Dobro je vzeti s seboj kake praktične knjige, zlasti take, ki nam dajejo dobre nasvete za ročna dela. Volno, prejo, kvačko, pletilke. Ročno delo je ženi najboljše razvedrilo. Zdaj pa stanovanje! Zoper molje smo se zavarovali, kolikor smo mogli. Ne pozabimo pa tudi na mravlje, zavarujmo se proti njim, ne puščajmo nikjer nič sladkega. A MILA ELIDA MILOJ^Wr^ Ze deset let ljubljenec vsake lepe zene na vocitnice Na pošti smo seveda prijavili izpre-membo naslova. V upravi časopisov tudi. Cvetlice smo odnesli iz stanovanja in jih predali oskrbi dobre sosede ali sorodnikov. Če imate kanarčka, a ga ne vzamete s seboj, ga dajte ptičarju ali komu drugemu, ki ga bo oskrboval. Mačka in pes delata že več preglavic. Tu morate pa sami premisliti, kaj z njima. Zaprite vodovod, plin in izklopite električni tok. V jedilni shrambi ne puščajte ostankov živil in jedi, ki se kvarijo in onečiščajo zrak. Ako ostane mož sam v stanovanju, ne izpreminjajte stanovanja tako, da bi bilo kakor ječa. Ne zgrinjajte preprog, ne odstranjujte okenskih zastorov in vsega, kar dela stanovanje udobno in prijetno. Pravico do kulturnega bivanja prav za prav odsotnost žene še zvišuje, saj mož itak izgubi udobnost, ki mu jo sicer pripravlja žena. Seveda nekaj je le treba ukreniti glede moževega gospodarjenja, če nočemo, da bi po po-vratku našle na lakiranem ali polira-nem pohištvu kolobarje od vroče posode, prežgane prtiče in druge znane radosti, ki kažejo sledove moževe spret- nosti. Vse se da urediti, če pravočasno na to mislimo. Preden odidemo, se nekoliko z delom podvizajmo, da nam bodo počitnice mirne, da nas ne bo skrbelo, kaj se godi doma. Za izpričevalo dobro knjigo! Malone po vseh državah se že dve leti propagira geslo «Za dobro izpričevalo dobro knjigo». Brez dvoma je to idealizem, četudi je posredovalec trgovec. Eden glavnih nagibov za to akcijo je želja, da se odpravi predsodek, ki je prešel v navado, namreč, da se knjige kupujejo otrokom samo o božiču. V rodbinah, v katerih se daje knjiga otroku v roko samo pod božičnim drevescem, še niso tako daleč, da bi videli v knjigi neogibno potrebnega prijatelja vsakdanjega življenja, ampak smatrajo knjigo še zmerom za priložnosten lu-ksus. Knjiga, duševna hrana, mora biti vsakdanji kruh, ne pa majoneza. Ne pozabite torej na knjigo za svojega otroka! Tudi če ne bo imel dobrega izpričevala, mu dajte dobro knjigo. Da, v tem primeru mu jo dajte še tolikanj prej, da mu zrahljate dušo kakor vrtnar prst, pa vas bo prihodnjič razveselil z lepim izpričevalom. B. Otroci in slabo vreme Marsikatera mati se boji iti na letovišče samo zaradi otrok. Potrebna je oddiha, zdravnik ji svetuje, naj vsaj z» štirinajst dni odide k morju ali na Gorenjsko, da se reši vsakdanjih skrbi in si okrepi zrahljano zdravje. Toda kani z otroki? Izročiti jih nima komu, pa saj bi tudi ne bila niti uro mirna, ko bi jih ne imela okoli sebe, če jih pa vzame s seboj, bo imela še manj miru ko doma. Toda ta strah je neupravičen, pametna mati bo znala tako zaposliti otroke, da ji ne bodo v napotje. Da, kadar je lepo vreme, je še, toda kadar dežuje, takrat je križ! Doma se otroci zamotijo z igračami in imajo tudi več prostora, če so napoti v kuhinji, jih mati pošlje na hodnik ali pa v sobo. V letovišču je pa navadno vsa družina stisnjena v eno sobo, saj ne dovoljujejo razmere, da bi najeli več sob. Tudi igrač navadno ne jemljemo s seboj, saj je v kovčegti komaj dovolj prostora za obleko in perilo. Ob deževnem vremenu so pa vsi ljudje bolj nerazpoloženi, zlasti še v letovišču. Praktična mati si bo znala tudi v tem primeru pomagati, da bo deževen dan minil prijetno in brez posebnih družinskih katastrof. P r e d v s e in je ti- e-ba otroka zaposliti! Če so otroci prepuščeni popolnoma samim sebi, se dolgočasijo in začnejo sitnariti. Mati lahko pripoveduje otrokom pravljice in pripovedke, ob pustem deževnem dnevu je kaj prijetno sedeti v krogu okoli mamice in poslušati. Predolgo tudi to ne sme trajati, zakaj otroci ljubijo izpre-inembo. Potem je treba seči po raznih igrah, kakor so domine, špana, tombola, črni Peter in druge igre s kvartarni. Nekaj časa bo otroke igra zanimala, potem se bodo pa začeli prepirati, zakaj deževno vreme jih spravi v razdražljivo razpoloženje. Treba je spet poiskati kaj novega. Na primer skrivanje predmetov. Eden izmed otrok gre pred vrata, drugi medtem v sobi skrijejo gumb ali kaj podobnega, kar mora oni potem najti. Da pa otrok laže najde skriti predmet, vsi prepevajo ali pa igrajo na orglice. Če je otrok blizu skritega predmeta, igrajo glasneje, čim bolj se oddaljuje, tem tiše igrajo, in to toliko časa, dokler ne najde skritega predmeta. Ta igra pripravi otroke v dobro voljo. Vsi se smejejo in gledajo z razigranimi očmi okoli sebe in že ne mislijo več na to, da zunaj li je dež. Prav zabavna igra je tudi tale: enemu izmed otrok zave-žemo oči, ostali pa v krogu plešejo okoli njega, dokler ne reče «Stoj!». Ko obstanejo, se dotakne enega s palico, in tisti mora nekaj reči, lahko tudi z izpreme-njenhn glasom — otrok ga pa mora po glasu prepoznati. Če ugane, stopi v krog. onemu pa zavežejo oči in mora dalje ugibati. Če imamo na razpolago veliko sobo, recimo gostilniško, se gredo otroci lahko «škarjice brusiti» ali «kamenčke skrivati». Ako pa lahko dobimo tablo, zavežemo otrokom oči in morajo z zavezanimi očmi risati ali pisati na tablo, kar je. zelo zabavno. Najbolje ie. da se v takih primerili zbere čim več otrok, potem so igre mnogo bolj zabavne. Morda poznajo tudi otroci kako novo igro, da bo več ìzpre-inembe. Vsaka mati naj poizkusi tako zaposliti otroke ob deževnem dnevu. Prvič jih bo najbrže morala sama navajati k raznim igram, prihodnjič si bodo pa otroci že sami pomagali in bo treba poseči samo takrat v mes, ko se začnejo kaj prepirati ali ko so se že naveličali ene in iste igre. Ne samo otroci, tudi mati se bo razveselila ob takih igrah, ili deževen dan ne bo več pust in dolgočasen. (abc) Zakoj dajemo otrokom sad|e? Matere navadno pozabljajo dajati otrokom sadje, ko so še dojenčki. Pri tem se ne zavedajo, da se zaradi ne-dostatka sadja veča nagnjenje k angleški bolezni (rahitis). Angleška bolezen je namreč posledica nedostatka vitamina C, ki ga je največ v sadju. Toda sadje je treba dajati pravilno pripravljeno in v pravilni množini, ki je primerna starosti otroka. Sadje moramo izbirati po letnem času. vselej pa dajati prednost svežemu pred posušenim ali konserviranim. Predvsem moramo imeti za otroke sveže sadje in tako, ki ima največ vitamina C; tako sadje je po vrednosti v temle redu: grozdje, jabolka, pomaranče, citrone in banane. Sadje začenjamo dajati že otroku, ko mu je šest tednov, in sicer v obliki sadnih sokov, ki jih dobimo, ako surovo sadje strgamo in tlačimo ter pri-denemo malo sladkorja. Spočetka dajemo otroku vsakokrat le prav malo [OTtGEU KRAVJI sadja. Začenjamo s polovico kavne žličke vsak drugi dan. potem vsak dan, čez štirinajst dni dajemo polno kavno žličko vsak dan in nato pridajamo postopoma vsakih 14 dni k prvotni količini po eno kavno žličko. Otroški organizem moramo namreč polagoma navajati na sadje; če bi dali otroku preveč sadja naenkrat, bi bil otrokov organizem v nevarnosti, otrok bi trpel na driski, bi hujšal in sploh slabo uspeval. Če se torej pojavi driska, moramo količino sadja takoj zmanjšati. Sadni sok moramo (lajati v presledkih med dojenjem, torej ne tik pred dojenjem ali po dojenju. Tako dajemo otroku sadni sok vse do šestega meseca. Od .šestega meseca dalje mu začnemo dajati namesto sadnega soka nastrgano sveže surovo sadje, pomešano s keksi. Najbolje je, če dajemo to ob desetih dopoldne in nadomestimo s tem eno dojenje. Brž ko dobi otrok mlečne zobe, mu dajemo celo sadje in ga naučimo jesti sadje z olupkom vred. Seveda ga pa moramo skrbno umiti. Sad je dajemo torej otrokom posebno zato, ker ima mnogo vitaminov, zlasti v itamin C, ki blagodejno vpliva na razvoj otroka in ker z njim pomnožimo jedilni list. VIU di'. Jarka Hromadkova. Boleče noge t romboza, krčne žile. otekle in boleče noge — vse to so poklicne bolezni. Gospodinje, trgovke, trgovske pomočnice, asistentke zdravnikov, vse ženske, ki jih poklic sili, da po več ur na dan stojijo, imajo bolj ali manj občutljive noge. Pri lioji se kri pravilno pretaka po žilah in se ni bati takih obolenj. Če pa po več ur na dan stojimo, se kri ne more več pravilno pretakati, temveč zastaja, stene žil se razširijo, kri se strdi, in tako dobimo boleče noge. Vsem tem boleznim se lahko ognemo, če posvečamo zdravju potrebno skrb. l'o delu pojdimo najprej na izprehod. Če nas noge od stojenja še tako bolijo, se moramo vendarle premagati in napraviti vsak dan daljši izprehod. Dobro je, da pri tem hitro stopamo, da kri živalineje kroži po ožilju. Preden ležemo v posteljo, si napravimo menjalno kopel, to se pravi: najprej okopamo noge do kolen v precej vroči vodi, ki smo ji dodali dve žlici soli. Preden začnemo s kopanjem, smo si že pripravili vedro z mrzlo vodo. Najprej držimo noge v vroči vocìi kakih deset minut, potem pa še v mrzli vodi tudi deset minut. Ženska, ki ima posebno občutljive in boleče noge, pa naj hitreje menjava kopeli, 11. pr. tri minute v topli, tri minute v mrzli vodi. Vsa kopel naj traja pol ure. Potemtakem lahko desetkrat izpremeni temperaturo kopeli. Če se topla voda medtem ohladi, moramo zmerom spet doliti vroče vode. Po kopeli si noge dobro zbrišemo s frotirko in jih masiramo pet do deset minut od spodaj navzgor. Z dlanmi gladimo nogo od stopala do nad kolena. Ko ležemo v posteljo, položimo noge na blazino. Zaradi višje lege nog se kri laže pretaka in ne zastaja. S takim ravnanjem se lahko obvarujemo krčnih žil in tromboze in še marsikatere podobne nadloge. Ženske, ki pa že imajo krčne žile, bodisi od nosečnosti, bodisi od poklicnega stojenja, naj si noge čez dan povijajo. Prav dobre so tudi gumaste nogavice. (a. b. c.) Vsaka žena si lahko najde toliko časa, kolikor ga rabi za pravilno nego. Toda pri tem odločuje uporaba kreme, za katero ve, da neguje in polepša kožo. Žena, ki hoče biti pravilno negovana, jemlje za podnevi Elida kremo Ideal. Ta krema je posebno učinkovita, ker vsebuje Hamamelis in Vam daje občutek, da ste vedno lepi in dobro negovani. ELIDA0 IDEAL PLJENJE ZEN Učiteljica - veleposlanik Zedinjene države so zaprosile v Moskvi za agrement za gospo Cecilijo Broyevo, 48letno soprogo uradnika ameriške konzularne službe. Ona bo naslednica Jos. Edvarda Davisa, ki je nedavno zapustil svoje veleposlaniško mesto v Moskvi. Kandidaturo gospe Bro-yeve podpirajo voditelji ameriškega senata in parlamenta. Zedinjene države, ki imajo doslej že dva ženska poslanika, bodo imele torej prvega veleposlanika v ženski osebi; to bo prva žena na vsem svetu, ki je postala veleposlanik. ženska poslanika Zedinjenih držav sta že v Oslu in na Danskem. Gi>soa Broyeva je bila učiteljica na osnovni šoli in socialna delavka. V wa-shingtonskem političnem svetu je dobro znana; nekaj let je živela tudi v Evropi, kjer je proučevala mednarodne odnošaje, ko je spremljala svojega moža. Njen mož deluje sedaj v Bruslju, kjer študira tudi troje njunih otrok. To je zopet en dokaz več, da žene po svojih sposobnostih ne zaostajajo tako zelo za moškimi. B. Ker mu ni rodila sina . . . Moti se, kdor misli, da smo že preživeli vse stare predsodke. Res živimo v stoletju moderne tehnike, napredka na vseh področjih in podobnih lepih značnic, a življenje samo nam pogostokrat pokaže, da smo še za deveto goro... V okolici Prištine je živel kmet Feta Isljamovič s svojo mlado ženo. Dobro sta se razumela in lepo živela drug z drugim. Ko je žena povedala možu, da pričakuje veselega dogodka, je bil ves srečen in se je pri sosedih pohvalil, češ, kmalu bom imel sina. Da bi utegnilo priti novo bitje kot deklica na svet, še pomislil ni. In ko mu je žena nekoč dejala, da mora biti tudi na deklico pripravljen, jo je grozeče pogledal in dejal, da te sramote ne bi prenesel... Ko mu je žena pred nekaj dnevi rodila hčerko, je pripovedoval svojim sosedom, da ne mara več živeti in da bo napravil vsemu konec. Tem grožnjam ni nihče pripisoval važnosti. Tem bolj je vse pretreslo njegovo krvavo dejanje. Nekaj dni nato je s sekiro smrtno ranil ženo in se potlej obesil. Žena je še živa v bolnišnici, on pa je bil takoj mrtev. (Konec. Posebno poglavje o opremi tujske sobe je pa umivalnik. Gospodinja na kmetih se mora pogostokrat zadovoljiti z majhno umivalno skledo, ki služi vsej družini, ali pa se hodi na vodnjak umivat. Letoviščar pa je vajen mestnega udobja, kopalnice in podobnih dobrot. Tega gospodinja ne sme pozabiti. Umi-valna miza ali pa umivalnik naj bo predvsem dovolj velik. Umivalna skleda naj bo velika in čista in naj ima v premeru najmanj 60—70 cm. K umival-ni skledi postavimo dva vrča vode in vedro, kamor gost lahko zliva umazano vodo. Na polico umivalnika postavimo kozarec za umivanje zob, podstavek za milo in dve brisači. Brisači naj bosta dovolj veliki in iz mehkega blaga, ki rado pije vodo. Z milom in zobno kremo se gost sam oskrbi. Umivalnik vsak dan dobro zbrišemo, vrči in vedro kakor tudi kozarec za zobe in ostalo orodje naj bo zmerom skrbno osnaženo. Zvečer pregleda gospodinja sobo, ali je povsod dovolj vode, prav tako pa tudi po kosilu, zakaj marsikateri letoviščar si bo hotel tudi med dnevom umiti roke in bo nejevoljen, če ne bo imel vode v sobi. Služinčad moramo navaditi, da gosta vljudno pozdravi, da liho zapira vrata, tiho hodi po hodnikih in tako dalje. Mestni ljudje prihajajo na kmete, da se spočijejo, in tako je razumljivo, da jih ropot in loputanje z vrati spravlja v slabo voljo. A tudi domače otroke je treba opominjati. da ne bodo tik pod oknom tu j- večii tek Vam bo prinesel tudi večjo moč. Še večji tek pa se zbuja sedaj Vaši koži. Kopljite in sončite se, toda krepite svojo kožo z aktivnim kolesterinom Solea kreme in čudili se boste. minili Iflilcrin kmruL Odločilen pa morda tudi usoden je v življenju dojenčka tisti trenutek, ko mu materino mleko več ne zadostuje in mu je treba dodatka, ki naj bo krepak, lahko prebavljiv predvsem pa naraven. Vse te lastnosti združuje Žikin specialni sterilizirani zdrob za dojenčke in bolnike kar sta priznale tudi otroški kliniki v Ljubljani in Zagrebu s tem, da hranita z njim svoje dojenčke. Ko dete nekoliko doraste, mu dajajte Rženo sladno kavo Ziko Ta vsebuje mnogo zdravilnega in redilnega rženega s'ada in dete Vam bo po njej uspevalo, da bo vesel|e. Žikin otroški zdrob in Žiko dobite v vsaki specerijski trgovini. ske sobe razgrajali ali pa z otroško vsiljivostjo nadlegovali gosta. Stranišče naj bo zmerom snažno. Gospodinja naj pazi, da bo na stranišču dovolj papirja, da bo okno stalno odprto in deska očiščena. Vhod v hišo naj bo pospravljen in dvorišče pred hišo pometeno. Gospodinja, ki se bo ravnala po naših navodilih. bo svojo sobo lahko oddala boljšim jospodtnjstvo Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z vra-ničnimi žličniki (63). 2. Pečen krompir (290). Zelenjadna prikuha. 3. Kavni puding. Zvečer: špinača s trdo kuhanimi jajci. Kompot. Torek. Opoldne: 1. Parmezanova juha z rižem (46). 2. Stufato (147). Koruzni žličniki (277). Pesa. Zvečer : Marelični cmoki. Sreda. Opoldne: I. Korenja juha (29). 2. Pariški zrezki. Stročji fižol z drob-tinami. 3. Sadje. Zvečer: Jajca z zeleno papriko. Češnjev kompot. četrtek. O p o 1 d il e : I. Telečja obara. Ajdovi žganci. 2. Borovnice. Zvečer: Mesene klobase. Krompir v kosih. Kumarčna solata. Petek. Opoldne: I. Grahova juha. 2. Pre-slaninjena tača. riba. Pečen krompir. Cve- gostom in bo zanjo tudi lahko več zahtevala kakor pa gospodinja, ki ne more nuditi letoviščarju tolikšnih udobnosti. Prav tako bo skrbna gospodinja s snažno služkinjo lahko dobila pri odhodu letoviščarja primerno napitnino, medtem ko ne bo hotel gost ničesar odriniti, če mu služkinja ni dovolj vestno stregla. o redilno, otroci to radi uživaio, in k ar le glavno, ni drago. Kadar kekse kuou e -, zahteva) iz-rečno Bizjakove kekse priznane kakovosti. Če že imaš kekse na zalogi, hrani ilh v zaprti pločevinasti škatl', prav tako tudi moko iz keksov, ce ti je kaj Ostane, da se ohrani kol kor mogoče dolgo sveža. še bolje pa zvečer v mraku. Čebulo poberemo z vrta in jo denemo sušit. Jesensko repo, poljsko solato, špinačo in zimsko solato nasejemo. Krompirju od-ščipnemo odvečne poganjke in listje, da se gomolji lepše razvijajo. Na cvetlični gredi cepimo vrtnice, odcvetelo grmičevje obrežemo, dveletne sadike pa pikiramo. V sadovnjaku ne smemo pozabiti avgusta meseca podpreti jabolk in hrušk. Sobne rastline pridno zalivamo, astre presadimo v lončke, da bomo imeli za Vse svete dovolj lepega cvetja. Najvažneje je pa, da vrtnarica pridno pleve, zakaj plevel je največji škodljivec povrtnine. mm* primer za 25 kokoši srednjetežke pasme boljši trije petelini kakor dva, ker drug drugega motita in se preganjata. Kakšno starost lahko učaka kokoši? Najvišja starost, ki jo je učakala kokoš, je, kakor je pred nedavnim pisalo neko angleško perutninarsko glasilo, 19 in pol leta. Ta kokoš je vse svoje življenje pridno nesla in izvalila svoje zadnje mladiče mesec dni, preden je poginila. Ti zadnji kakor tudi vsi prejšnji mladiči so se razvili v krepke, zdrave živali, ki so tudi dobro nesle. (Nadaljevanje.) Moje bele kokoši imajo sem pa tja kakšno črno pero, kaj je tega krivo? Da dobe kokoši peresa, kakršnih nima tista p a srna, tega je največkrat krivo križanje z drugimi pasmami, tudi če se je dogodilo morda že pred več rodovi. Malone vse pasme so nastale ali j>a bile izboljšane s križanjem. Takšne napake se ne dajo popraviti; takšne živali seveda niso primerne za pleme. Posamezna peresa lahko sicer izruvamo, toda kadar se kokoš goli. ji največkrat spet iznova poženejo. Za koliko kokoši zadostuje en petelin? Mnenja o tem so različna. Nepotrebni petelini so vsekakor v škodo, ker jih moramo samo krmiti, koristi pa nimamo od njih nobene. Na splošno se pa lahko reče, da zadostuje en petelin pri lahkih pasmah za 15, pri srednjih za iO in pri težkih za 8 kokoši. Če imajo kokoši malo prostora, je treba več petelinov kakor tam, kjer ga imajo dosti, ker se petelin zelo rad zredi in poleni. Pripomnimo naj še, da so na POŽELJENA IN OBOŽEVANA Uporaba Odo-ro-na je stalna navada modrih žena kakor čiščenje zob. Njin pojava postane vsled tega brezhibna, zakaj čisto neškodljivi Odo-ro-no daje svežost in varuje ob'eko. Že po enem samem večeru plesanja obleka la^ko veliko izgubi od svojega sijaja, če ne uporabljate Odo-ro-na. Odo-ro-no se proizvaja v dveh jako-stih: „Regulär" (rdeči), enkratna uporaba varuje 3 do 7 dai, in ,.Instant" (brezbarvni) za občutljivo kožo, zadostuje za 2 do 3 dni. Steklenice s praktično gobico na zam šku se dobivajo v vseh i strokovnih trgovinah ODOROPO Najlepši okras sobe je knjižna omara MISTERIJ žene, ki se z lepo in okusno vezanimi knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigovezn:ca JOŽE ŽABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko «padajočih del. Lastni črtalni stroj. > Nobene gube. nobene brazde v 45 letu. Gladka jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke To eo magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo. ko spite Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši Gube in brazde so kakor izbrisane Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna) da napravite svojo kožo svežo in jasno da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnage kože Pomladile se za deset let in ostanite mladi' Napravite konec ohlapnim mišicam lica Rešite se uvenele polti Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dp' liške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kože Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne NIKDAR NE POSTARA Naročnina za Hat B krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev B.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna Številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broSiranih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. D«»»« broširanih rndhinukih knjig Din 87.—. Vaiava Din (K),— KokopUl »e ne vračajo. Izhaja vaakega 1. v meaecu. Odgovorna urednica Rija PodkrajSkova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-82. Tisk DelniSke tiikarae d.d. y Ljubljani. Predstavnik: Irai' Onenik t Ljubljani. Besedo it m I ajo naši odjemalci! (f)iU ud- ' a rr I -f f^rriX^-* iü^ rtTTJZZ-^- Zahtevajte naš brezplačni katalog in kupujte s polnim zaupanjem. Ako blago ne ustreza, ga zamenjamo ali vrnemo denar.