Poštnina plačana v gotovini Leto DL, St, jI. ( wytaviiuiv o. ujuoijaau, cuuiiljev& Ulica a. — Telefon St. »122, 3123, 8124, 3125, 8126. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ftt.ll. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hlSl dr. Baum-erartnerja. „jutro" xvn„ it. 183 a) Ljubljana, ponedeljek 10. avgusta l93i Ponedeljska izdaja »življenje in svet44 Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica TsJetoa 81*3122. 3123, 3124, 3125 tn 8128. vsav ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka nllca 11. Telefoi St. 244a Celje: Strossmayerjevs uL L TeL 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. ZBOR P0B0KNIK0V JUGOSLOVENSKE MISLI Sijajen potek fcanovinske konSerence JNS - Govori voditeljev jugoslovenskih nacionalistov Ljubljana, 9. avgusta Danes dopoldne se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice banovmska konferenca -INS. prva po kongresu reorganizirane stranke. Današnja banovmska konferenca, ki je trajala nad dobre tri ure, je bila impozantna v dvojnem pomenu: prišli so najuglednejši člani vodstva stranke iz vseh krajev države, na drugi strani pa ?o se tudi vse naše sreske organizacije širom dravske banovine odzvale pozivu svojega predeči ni št v a in poslale svoje zastopnike v prav velikem številu. tako da jc bila dvorana nabito polna. Navzočih je bilo 441 delegatov, ki so zastopali prav vse sreze naše banovine. Kar je posebno pomembno: večina delegatov je bila iz kmečkih in obrtniških vrst, a poleg njih sta tudi delavstvo in inteligenca zavzeli častno mesto. Bil je to zbor neodvisnih samostojnih ljudi, ki neustrašno stojijo v organiziranih vrstah jugoslovenske demokracije. Od vodstva stranke so bili prisotni: prvi podpredsednik stranke senator g. Jo-vo Banjanin. II. podpredsednik g. Juraj Demetrovič, bivši minister, generalni tajnik JNS, senator dr. Albert Kramer. člani izvršnega odbora posl. dr. Kosta Komanudi. Rudolf Giunio, senatorja dr. Grga Andjeli-novid in Ivan Puoelj, predsednik kluba JNS posl. dr. Vas a Jovanovič. podpredsednik senata dr. MiroslavPloj, nadalje narodni poslanci gg. Iv. Mohorič. Ivan Prekor-šek, splitski poslanec inž. Manfred Paštro-vič, Rajko Turk. Rudolf Pleskovič, Milan Mravlje, Albin Koman Avgust Lukačič, dr. Anton Novačan. Dalje sta bila navzoča predsednik banovinskega odbora JNS dr. Janko Rajar, poslovodeči podpredsednik dr. Ot.mar Pirkmajer. Banovinska konferenca j« potekla v borbenem razpoloženju m r krasnem soglasju med vodstvom ki delegati. Ugledni govorniki so govorili delegatom h srca in so želi viharno priznanje. Delegati so se razhajali potrjeni v vos strugo nevtralna Komunike o sklepih francoske vlade glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno Pariz, 9. avgusta. AA. Snoči se jc vršila seja ministrskega sveta, k; je trajala od 16. do 20. ure Zvečer je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Zunanji minister Delbos je na seji vlade poročal o zunanjem političnem položaju, zlasti o dogodkih v Španiji Pri tem je opozoril na sklepe, ki so bili sprejeti % poslednjih dneh glede nevmešavanja v španske notranje zadeve. Izhajajoč s stališča, da se je treba izogniti mednarodnim zaplctljajem ne glede na to, da gre za zakonito vlado prijateljskega naroda, je francoska vlada 25 julija sklenila prepovedati izvoz vojnega materijala v Španijo in je pri tem pustila edino možnost, da dobavlja španccm civilna letala. Ko je zvedela, za neke dogodke v zvezi z dobavami vojnega materijala uporniški vojski iz inozemstva, je 1. avgusta nujno in neposredno pozvala vse zainteresirane države, da bi se dosegel sporazum za enotno proceduro glede nevmešavanja v španske notranje zadeve. Obenem si je pridržala pravico do svobodnega postopanja, dokler se ne sklene sporazum, ki ga je predlagala. Zasledovala je pazno nadaljnji potek dogodkov in je vedno bolj prihajala do spoznanja, da bi moglo tekmovanje drugih narodov v podpiranju španske vlade ali upornikov resno ogroziti mir. Francoska vlada je 5. in 6. avgusta s pomočjo angleške vlade podvzela nov korak in predložila vsem zainteresiranim državam načrt sporazuma, ki vsebuje točna določila in omogoča izdatno izvajanje skupnih obveznosti. Načelni odgovori so bili skoraj vsi enako povoljni, tako glede na poziv z dne 1. avgusta kakor tudi glede na načrt za sporazum. Na podlagi tega sc more pričakovati, da se bo to vprašanje končno uspešno uredilo. Spričo teh okoliščin je franco-| ska vlada sklenila ukiniti ves izvoz v Španijo, čeprav se je v ostalem tudi sedanji izvoz omejeval na dobave v smislu sklepa ministrskega sveta z dne 25. julija. Vlada je prepričana, da bo njeno postopanje omogočilo končno sklenitev sporazuma v smislu predlogov, ki jih je predložila posameznim zainteresiranim državam, in v interesu miru. Glede na kampanjo z lažnimi vestmi, je ministrski svet pooblastil pravosodnega ministra, da nemudoma uvede strogo preiskavo. o|i v Španiji Državljanska vojna se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in menjajoče se sredo obeh nasprotnih strank Vladna ofenziva proti Balearom Madrid, 9. avgusta, d. Po uradnih podatkih je v Madridu 4000 aretirancev, med njimi 11 generalov, ki bodo šele po vzpostavitvi reda postavljeni pred vojno sodišče. Madrid, 9. avgusta, d. O vojaških operacijah je bilo snoči izdano naslednje poročilo: Vladne čete so na Alto de Leonu zavzele važne postojanke upornikov. \a fronti pri Guadarrami so posamezne akcije znatno zbolj:ale položaj vladnih čet. Obkolje-vanje Saragosse napreduje Na jugu je pred sednik parlamenta Barrio obiskal postojanke vladnih čet, pri čemer se je lahko osebno prepričal o njihovi izborni disciplini in ugodnem položaju. London, 9. avgusia. d Po vesteh iz Španije so vladne čete zavzele včeraj otok Iviza. ki spada k Baiearskemu otočju. Prihod vladnega brodovja je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Ekspedicija, ki jo je poslala vlada na Baleare, obstoja iz 11 hidroplanov. treh podmornic, dveh rušilcev, oboroženega trgovskega parnika. ter 13.500 mož pehote Iz Port Mahona na otoku Mallorci poročajo da je bilo ustreljenih 150 ljudi, ki so skušali vprizoriti vstajo proti vladi. Kupujte domače blago! Kralj Edvard v Jugoslaviji Prispel je včeraj popoldne na Jesenice ter je po pozdravu z Nj. Vis. knezom Pavlom nadaljeval svojo pot preko Ljubljane na Jadran London, 9. avgusta, d. Kralj Edvard VIII. je včeraj popoldne odpotoval iz Londona z letalom ter je prispel ob 16.33 na letališče St. Inglebert v Calai-su, kjer je po kratkem odmoru ob 17.25 vstopil v orient-ekspres. Kralj potuje ineognito kot vojvoda Lancasterski. Salzburg, 9. avgusia. g. Dopoldne je prispel semkaj angleški kralj Edvard "VTII. Spremljalo ga je več moških in ženskih članov angleške visoke aristokracije. Kralj si je ogledal mesto, ob 12.55 pa je z vlakom odpotoval v Jugoslavijo. Kranj, 9. avgusta. AA. Danes ob 17.55 je stopil na našo zemljo na Jesenicah Nj. Vel. Edvard VIII., kralj Velike Britanije, v spremstvu svoje suite. Na postaji ga je pričakoval in prisrčno pozdravil Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle. Nato sta Nj. Vel. kralj Edvard in Nj. Vis. knez Pavle nadaljevala pot z dvornim vlakom do Kranja. Tu sta oba izstopila in se odpeljala z avtomobilom v letno rezidenco kneza-namestnika, kjer je Nj. Vis. kralj Edvard ostal nekaj časa v rodbinskem krogu Nj. Vis. kneza-namestnika. Nato je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle spremil Nj. Vel. kralja Edvarda nazaj v Kranj, kjer se je od njega prisrčno poslovil. Dvorni vlak je zatem z Nj. Vel. kraljem Edvardom nadaljeval svojo vožnjo na naše Primorje. Ljubljana, 9. avgusta. Nocoj ob 20-30 je potoval skozi Ljubljano angleški fcraij Edvard s svojo suita Visokega gosta ao pričakovali na kolodvoru komandant dravske divizije divizijski general P. Nedeljkovič, bam dravske banovine dr. Natlačen, upravnik policije Keraevam, šef železniške vojne delegacije polkovnik Nedeljkovič in še mnogi dragi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Nj. Vel. kralj Edvard je po peimrnutnem postanku nadaljeval z našim dvornim vlakom pot v ZagTeto. Sprejem angleškega kralja na Jesenicah Jesenice, 9. avgusta Pred zatonom ene najlepših nedelj, kar smo jih bili letos deležni, je Gorenjska danes doživela svoje veliko senzacijo: Nj. Vel. angleški kralj Edvard VIIL je na t>vo-ji poti na poletni oddih ob sinjem Jadranu pasiral njene kraje cd Podrošciee preko Jesenic in Kranja proti Ljubljani. 0 naših oblastvih, ki jim je pripadla deli-katna naloga, da poskrbe za nemoteno, neženirano vožnjo britanskega vladarja po naših železniških progah, lahko rečemo, da so to nalogo izvršile na najfinejši, naj-diskretnejši način. Dan in ura prihoda na j-odličnejšega gosta sta ostala, kar se razume. širši javnosti prikrita, a od peščice zaupnih uradnikov, železničarjev in novinarjev, ki jim je bila zaupana ta skrivnosti, se je glas kmalu prenesel tudi med ostalo občinstvo, ki je z živahnim zanimanjem ugibalo najrazličnejše kombinacije o tem, kako in kod bo angleški kralj prišel v Jugoslavijo. Jutranji vlaki so v najvažnejših turističnih izhodiščih Gorenjske odložili velike trume izletnikov, ki so pohiteli, da izkoristijo najlepši dan. Onim, ki so ^ v dopoldanskih urah vozili čez Jesenice, je padlo v oči, da je kmalu po prihodu jutranjega ljubljanskega brzca prispela z Bleda garnitura dvornega vlaka, o kateri so radovedneži kmalu uganili, da je namenjena velikemu gostu in Londona. S popoldanskimi vlaki so začeli prihajati na Jesenice zastopniki tiska, fotore-porterji in drugi poklicni radoznalci ' ii Beograda in iz ostalih državnih središč. Ze davno preden je prišel beljaški brcec, se je na peronu razmahnil živahen vrvež, ki je zgovorno pričal, da se pripravlja izreden dogodek. Okrog 17.45 je z Bleda prihitel v svojem avtomobilu Nj. Vie. knez namestnik Pavle, da pozdravi svojega visokorodnega prijatelja. Ljudje, ki »o se zbrali na peronu in pred postajo, so opaizili, da je šofer Nj. Vis. kneza. Pavla takoj nato odpeljal po cesti proti Lseeam, dočim je knez-namestnik sam odhitel po podzemskem stopnišču na beljaške tire Kmalu za njim se je v svojem avtomobilu pripeljal odpravnik poslov angleškega poslaništva na našem dvoru Balfour, ki se trenutno mudi na Bledu, za njim pa še kraljevi adjutant polkovnik "Radovic. Čeprav n3 kolodvoru ni bilo opaziti kakšnih posebnih varnostnih priprav — na prehodih ni bilo videti noben Si uniformiranih straž — so se vendar novinarji zaman prizadevali, da bi bili pripuSčeni na del perona, kjer se je imel ustaviti avstrijski brzi vlak. Zato se je v zadnjih minutah tem bolj živahno razvijala debata o tem, aH s* kralj pripelje z običajnim rednim brzcem ali pa potuje že iz Avstrije s svojo posebno garnituro. Ko je ob 17.55 — brez vsakršne zamude — končno privozil vlak, se je ves kolodvor zagrnil v minute okamenelega zadržanega nestrpnega pričakovanja. Na tračnicah je stalo ta čas več garnitur, da je bil razgled preko perona zastrt in še v zadnjem hipu so novinarji ugibali o tem, ali se morda angleški kralj vendarle ne pripelje zdaj zdaj s svojim posebnim vlakom. Ob 18.20, pet minut pred odhodom rednega ljubljanskega brzovlaka pa je z beljaških tirov krenila na progo dvorna garnitura, sestavljena iz luksuznega dela našega kraljevskega dvornega vlaka in nekateri najsrečnejši izmed potnikov, ki so se zadržali ta hip na spodnjem deta perona, so vode* povedati, da so za trenutek opazffl britanskega vladarja pri oknu in da je na njihove spontane ovacije narahlo zamahnil % roko. Sicer pa Jesenice same niso imele prilike, da bi visokemu gostu na kakršenkoli način izkazale svojo ljubezen in radost nad njegovim prihodom. Kto je dvorni vlak odhitel v prve sence vefiera, ae Js po kolodvoru razneaet glas, da ao tatii samo štirje, ki so utegnili vladarja največjega imperija sveta videti od biizu: neki fotoreporter, ki mu je na skrivnosten način uspelo, da se je vendarle pretihotapil na beljaški peron, a menda vendarle nI mogel napraviti nobenega posnetka neki detektiv, neki orožnik in neki železničar, ki ga je usoda zanesla v neposredno bližino kraljevega voza. Nj. Vel. kraljica na Bledu Blcd-Lesce, 9. avgusta. A A. Davi ob 9. je pripela Nj. Vel. kraljica Marija na postajo Bled-Lesce, kjer so jo sprejeli Nj. Vel. kralj Peier II. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, kraljevi namestnik dr. Perovič, predsednik vla.d% in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, dvorna dama ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Iz Lesc se je Nj. Vel. kraljica odpeljala s spremstvom v grad Suvobor na Bledu. Ljubljana, 9. avgusta. Davi ob 6-30 je potovala iE Zagreba preko Ljubijane Nj. Vel. kraljica Marija. Sprejemu na postaji so prisostvovali bam dramske banovine A*. Marko Natlačen, upravnik policije Kerše-van in direktor ljubljanske železniške direkcije Fatur. Dvomi Mri preskokih čez konja. Članska vrsta na drogu in bradi!« pa je bila deležna še prav posebnega priznan ia za težke in vratolomne vaje. Ve>s snored prireditve ie potekal brez zastoja. Pri štafeti pa je članska štafeta komaj nadkrilila narašča jmike. Žžupno starešinstvo sta zastopala br. dr. Pipenbaber in žtiprua mačelnica s. Vazzazo-va, tehnični odbor pa br Lubej- Po javni telovadb" se ie razvila narodna veselica, ki so jo posetili gg- senator Benjamin, minister Demetrovjč. dT. Kramer. dr. Andljelitno vič in mnogi drugi odličnnki. Za d^bro razpoloženje je skrbela vrla godba v-Sloge« Naj bo ta praznik nova pobuda k še vztrajne j šemu sokolskerou delu in napredku za lepše dni naše mlade Jugoslavije. Uspel sokolski nastop na Laverci Popoldne se je vršila na Laverci prosla-la petletnice t. mik-ajšnjega Sokola. Akorav. no jc Sokol še mlad, spada med najagilnej-še postojanke na deželi teir so ponaša z lepim Sokolskim domov, števil™m članstvom, zlasti pa tudi z vztrajnim in uspešni »n so-koituun delom Njegov zaslužni starost a br. Ogrin sme z zadovoljitvi;m zreti na plodove svojega požirtvovainc-ga diela in svoje ne. utrudljive vztrajnosti. Javna telovadba na lepem prostoru je ob strumnem sodelovanju godbe Sokola I. pokazala izvrstno izvežbanost vseh sokolskih ode'kov in številno občinstvo ni štedi.o s prisrčno pohvalo. Znani neznani zlikovci so sicer v svoji besni strasti vdrli ponoči v shrambo za orodie in raz-sekali neka j predmetov in porezali tudi usnje s telovadne koze — toda ta čin pokvarjenceo je razpoloženje le še dvignil in brhke Sokoli ce so tudi na pokvarjenem orodju s posebno eleganco izvajale svoje vežbe- Javni! telovadbi so prisostvovali tudi senator Beniaman. bivši ministri dr. Krcmer. De rnitrovic in dr. Angjeliinovič, zastopniki sokolske župe in mnogo drugih odličnih gostov Ko je ob zaključku celotno članstvo nastopilo in zapelo hrrrono sokolskih legij, je občinstvo burno aklamiralo sokolske vrste. Starata br. Ogrin jc v kratkem lepem govoru pozdravil odlične goste. Odgovoril mu je minister n r. senator dr AngjeliTO-vič, ki je proslavljal čistko naciona'no sokolsko delo. pri katerem bi se moralo združiti vse. kar v našem narodu jugoslovensko čuti. Njegove s pravim sokolskim duhom prežete besede so napravile najgloblji vt:sk ter so izzvale burno priitrjevamie- Po javni te1ovadbi se je vršila na vrtu pri Ogirinu zabava, ki je bila odlično obl iskan_a in je potekla v naijlepšem razpoloženju. Psfi pnilskem mostu se je vdrla zemlja Včeraj so Duikičevi zaposljenci pripravila vse po'rebno, da bi mogli v nedeljo nemoteno opraviti dela, ki jiifo je odred.i'o vodstvo za razširjenje timega parka. Zlasti so računali na vstaviitev tira, ki ga bodo rabili za odcepek na prulsko nabrežje, odkoder bodo konji izvozili za regulacijo bliižne Janežičeve ceste 4000 (ne 400 kakor je menil tiskarski škrat v nedeljskem »Juitru«) ku bičnih metrov materiala. Ta skupina ddav cev ie strme opazi la, da je v teku noči t;|l_ nrulskega mosta ki je močno podprt radi be-oniirnmega podstavka. zdrknil velik kom plefcs obrežnega sveta v strugo Ljubljanice. Z njim vred se ie zrušila že tlakovana ploščad v izmeri kakih 15 metrov v dolžini-Velika teža od zadnjega deževja zrahljane-ga in morda preveč izpodjkopane«ja nabrežja je pritisnila na kamen i to ploščad, ki je tod podložena na mehko ilovico, da je gladko zlezla precei v strugo. Celo močne tračnice, položeme za dovažairie kamenja, so se "krivile in jih bodo morali nanovo vstaviti. Skoda je znatna. aribor preko nedelje Maribor, 9. avgusta Zaključni dan Mariborskega tedna Ogromen naval občinstva na prireditve Mariborskega tedna včeraj in danes na zaključni dan je zgovorno pričal o tem, kako se je Mariborski teden utrdil. Snoči in danes je razstavišče nalikovalo mravljišču ljudi. Danes na zaključni dan ni bilo nič manj kakor 16 najrazličnejših prireditev, pretežno športnih, o katerih poročamo na drugem mestu. Zjutraj ob 7. so se začele na radvanjskem strelišču lovsko-strelske tekme, ki so trajale ves dan. Ogromno zanimanje je bilo za mednarodno krožno moto-ciklistično dirko, ki je bi'a zamišljena kot doslej največja tovrstna motociklistična prireditev v Mariboru. Mariborčani so navzlic ugodnemu vremenu ostali pretežno v Mariboru, da prisostvujejo zaključnim prireditvam na Mariborskem tednu. Domačija je zgorela V Starem Logu pri Pragerskem je nastal ogenj v hi?i posestnika Antona Rozmana in vso zgradbo upepelil. Posestnik trpi škode okoli 20.000 dinarjev, ki je le delno krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zlobna roka Nenadna smrt Mizarski mojster 681etni Pavel Gerlič iz Spodnjega Radvanja se je sinoči napotil pro ti Št. Ilju, da bi pregleael neko stavbo. Med potjo pa mu je postalo slabo in je obležal na robu ceste, kjer ga je našel neki moški in ga spravil v bližno gostilno, kjer je prenočil. Ko je davi hotel Gerlič nadaljevati pot v Št. IIj, mu je znova postalo slabo. Zato je gostilničarju naročil naj pokliče mariborske reševalce, da bi ga prepeljali nazaj v Maribor. Šel je še na stranišče, kjer pa se je zgrudil. Medtem so prispeli mariborski reševalci, toda prišli so zaman, ker je Gerlič že umrl, zadet od kapi. Avtomobilska nesreča v Košakih Ko je davi okoli pol 9. šla 701etna po-sestnica Jožefa Očkerlova od Sv. Jakoba v Maribor, jo je dohitela na odcepu ceste Maribor—Sv. Lenart v Košakih huda nesreča. V trenutku, ko je nameravala prekoračiti cestc, je pridrvel neki osebni avto, in jo podrl na tla. Očkerlova je obležala s smrt-nonevarnimi poškodbami na glavi, hrbtu in rokah. Poklicani mariborski reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se Očkerlova bori s smrtjo. Napad z nožem Davi okoli 2. so neznani ponočnjaki napadli pred Žoherjevo gostilno na Tržaški cesti 181etnega delavca Pavla Dvoršaka od Sv. Martina pri Vurbergu in mu je eden izmed njih prizadejal z nožem hudo rano v levo nogo. Dvoršaka so reševalci spravili v bolnišnico. Sumljive! pod ključem Danes je bila mariborska policija zelo zaposlena zlasti zaradi mnogih sumljivih tipov, ki so prispeli v Maribor na zaključni dan Mariborskega tedna. Večje število so , jih polovili in pridržali ter jih bodo jutri j izpustili, ko bo nevarnost za tuje žepe od-i stranjena. Nevaren vlomilec prijet Po izpustu iz ječe je poiskal zakopani plen v oblik; osmih tisočakov Kamnik, 9. avgusta. Pred poldrugim mesecem je bilo pri posestniku Janezu Podbrežniku v Podvezi pri Lučah vlomljeno v stanovanje. Vlomilec je razbil šipo na oknu, se splazil v aebo in prebrskal omaro, iz katere je vzel zlato moško verižico, zlat poročni prstan, nove hlače, žensko zlato ovraitmico in 86 dinarjev drobiža Gomjegrajski orožniki so osumili tatvine nekega brezposelnega delavca in o tem obvestili kamniške orožnike Te dni pa je prišla iz Gornjega grada v Kamnik orožniška patrola in opozorila naše orožnike na nekega precej elegantno oblečenega mladeniča, ki se mora zadrževati v Kamniku. To je 26-letni Ivan Be-zovšek i7 Gornjega grada, ki je bil pred leti zaradi večjih in manja'h vlomov in^ait-vin obsojen na dve in pol leta robiie Med drugim je ukradel nekemu posestniku 8000 Din, o katerih ie pri obravnavi trdil, da jih je pognal v veseli družbi. Letos v maju je bil izpuščen iz ječe devet mesecev pred iztekom kazni. Orožniki so izvedeli, da je menlal tisočak, čeprav ni bi! nikjer v službi. Po njegovem načinu življenja bi se dalo sklepati, da razpolaga s precejšnjo vsoto denarja, zaito so ga neprestano opazovali- Pred dnevi je neopažemo izginil v Maribor, v sredo pa se jc pojavil v Kamniku. Ko so bili v Kamniku poučeni o obisku sumljivega gosta, so takoj šli na zasledovanje. Mestni nadstražniik Pogačar ga je iztaknil v neki hiši. kjer se je pogajal za prenočišče. Pri njem ni našel ničesar sumljivega, Bezovšek pa mu je sam rekel, da ima svoje reči spravljene na drugem kraju- To pa je mend'1 izjavil samo z namenom. da je na poti lahko zbegal stražniku. Imel je pa smolo, da je na begu padel v roke orožniku in je taiko romal na orožni- ško postajo, kjer »o mu bemeljtirto izprašali vesrt in izvedeti marsikaj zanimivega. Tako so ugotovili, da so hlače, ki jih je imel na sebi, ukradene v Podveži Po dolgem obotavljanju je aretiran: Bezovšek priznal, da je vlomil pri posestniku Podbrežniku v Podveži. Ukradeni prstan je dal nekemu dalmatinskemu bratcu v zameno za orglice in usnjat pas, ostalo pa ima še sorav-ijeno doma v Gornjem gradu. Povedal je nadalje, da ukradenih osmih tisočakov pred tremi leti nii zapravil, temveč jih je dal v steklenico in zakopal v zemljo. Ko jc v maju prišel i:z zapora, je našel stek'"n:co nedotaknjeno in v nje- ves denar, s katerim se je omogočil udobno in brezskrbno življemje v prvih tednih. Poleg tega p* mu žilica mi dala miru in je še vedno, izku- šal na lahek način si prisvajartri tujo lastnino. Iz Gornjega grada j« krenil peš do Črnivca, kjer sii je pri posestniku Puslo-siunšku izposodil kolo, 6es da pojde samo v N.ainnik Ln se še isrti dan vrne. Ko ga p. t clni m bilo nazaj, si je lastnik kolesa že mislil, da ga ne bo več videl- Bezovšek je dal kolo v Kamniku v popravilo in je naročil, da ga po a-vt busu pošljejo na njegov naslov v Gornji grad. Pri Bezovšku so našli zalogo čooičev in barv. o katerih pravi, da jih je kupil v Mariboru, češ da je postal v zaporu navdušen slikar. Najbrž pa juh je uk-adel v krki trgovini Kaže, da inaa na vesti še več gTehov, ki bodo gotovo vsi prišli na dan. Letos ho manj hmelja Včeraj je bil v Žalcu lepo obiskan hmeljarski tabor Zblec, 9 avgusta V Roblekovi dvorani v Žalcu je bM da nes dopoldne vsako.tetni tabor hmeljarjev ki ga je skjcalo Hmeljarsko diuštvo za dravsko banovino Po pozdravnih be-edah društvenega predsednika g. Lorberja je društveni dolgoletni poslovodja g Petri-č?k poročal o stanju hmetjskih n" sad: v. Prečit al je zadnja hmeljska poroč a iz inozemstva in Vojvodne. V žatr š "em hmeljakem okolišu je povzročila toča 29 julija ogromno škodo Množ na hmejake tetine v Nemčiji bo še odvisna od vremena. Prav tako tudi v Angliji V Nemčiji znaša uradno določena cena za prvovr ten hmelj 6 mark, za sradnji hme'-j 4 marke, za slabši hmelj pa 3.40 mar^e za kg. Na Poljskem, v Franciji, Begi j i in Vojvodini, zlasti pa v Ameriki bo le ošnji pri;deil?k hmelja manjši kakor lani. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino priporeča hrr.e"jarje!m lepo obiranje, pravilno sušenje, strogo sortiranje, pravočasno basa nje in zavarovanje hmetja. Hmeljarji naj bodo pravični nasproti ob'Talcem hm?'ja S' afi naj merijo po 28 litrov. Začetek obiranja letos ni bi.1 doočen. G. Petriček je poročal- da fo ponekod že začel: obiranje, drugod pa b?do začeti objrati po 15. avgustu, k°T začet ik obiranja zavisi od zrelosti hme ja Priznanje je treba izreči savinjskim hm~'jarjem. ki so letos v obi^m meri škropili hm-tjske rastline. Hmeljski obiralci bodo prejama i letos kakor lani po 150 Din od škafa s hrano, brez hrane pa po 2 Din. Preds dnik g- Lorber je priporočal, naj hmeljarji ne vržejo takej vsega hme'ja narnkrat na trg. naj ne ponujajo rvojega blaga, marveč naj malo počakajo, da se bodo cene ustalile. Na svetov nem trgu bo letos ir.anj hmetja kakor lani. Savinjski hmelj bo letos odlične kakovost', množina pa bo m3.njša od lanske. Nade na po voljne cene so letos velike Obupno dejanje v duševni zmedenosti Celje, 9. avgusta Davi so našli na železniški progi v Pe-čovniku pri Celju razmesarjeno truplo. Trup je ležal ob tračnicah desnega tira vsmeri proge Laško—Celje, glava pa je biLa odrezana in so jo dobili dva metra daleč od trupa- Kinalu so ugotovili, da je mrtvec 291etni, v Mariboru rojeni in pri g. Čuku v Celju nameščeni trgovski pomočnik Franc Pukl. Pri njem so našli med drugim dozo za cigarete, legitimacijo e fotosrafiio in neke papirje. Čuk ie bil povsod označil datum svoje smrti 9. 8. in pristavil križec. Poleg njega sta ležali pollitrska steklenica vina in klobasa. Pukl je bil očitno okrog 4. zjutraj, ko se je bližal iz Celja brzi vlak, položil glavo na tračnice. Na pozor išče krvaveča dotrodka sta prispela zjutraj meftni zdravstveni referent g-dr. Poduečan in vodja kriminalnega oddelka celjske policije g. Zavec Truplo so prepeljali v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Pukl je dobil pred dvema tednoma pri kopanju solnčarico. Od takrat so se pojavljali pri niem znaki duševne zmedenosti, v kateri je nesrečnež naposled izvršil samomor. Tatu so finčali Zagoneten zločin blizu Zagreba Zagreb, 9. avgusta. Ptri Remecincu so našli kmetje v turšoici nedaleč od železniške proge proti Karlovcu razmesarjeno truplo okrog 45 let sCarega neznanca, ki mu je manjkalo desno uho in lice je imel čisto zdrobljeno. Spočetka so mislili, da je neznanec morda pijan hodil ob progi, pa ga je lokomotiva, prijela in vrgla na mjiivo. Orožniki iz Brezovice so začeli takoj preiskavo im so ugolovud, da je železniška nesreča izključena in da je neznanec umiri za poškodbami, ki jiifn je dobil s topim. tTdrm predmetem. O tem so obvesti1! sTcsko načelstvo v Zagrebu in zagrebško okrožno so. d:šče. ki je poslalo na lice mesta komisrtjo. Ta je potrdiila orožniško ugotovitev, da je bil neznanec ubil. Nasproti orožnikom je več vaščanov izjavilo, da je tiri dni pred tem neznan moški ves krvav posltopail zunaj po polju in se plašno fknivail pred vaščani. Verjetno je. da je neznanec kak potepuh in tat. Morda so ga kmetje zasačili pri tatvini in pretepli, pu-ttm pa se je ves krvav potikal okrog, dokler ni onemogel in se skril v iturščici. Mo-•oče pa je tudi, da so ga kmetje linčalii in mrtvega vrgli na njivo in da zdaj samo zaradi! t.-gia govore, da so videli krvavega ho-d:ti ekrog. da bi zabrisal'! sled. Hitro oboroževanje Nizozemske Razvoj mednarodne politike s svojimi hudimi udarci za ugled Društva narodov je močno vznemiril tudi holandske državnike, zlasti pa vojaške kroge te srečne države. Nizozemska je bila spričo svoje politike stroge nevtralnosti obvarovana skoraj celo stoletje pred vojnimi viharji in če je kdo v Evropi iskreno sprejel ter se oklenil svetlih načel Društva narodov, potem so bili to gotovo Holandci. Po svetovni vojni je zato nastal med njimi zelo močen pokret, ki je čisto resno zahteval, naj stopi Nizozemska na čelo splošne razorožitve s tem, da sama kot prva izvede svojo popolno razorožitev. Predlog so posebno toplo zagovarjali levičarji vseh nians Večina v parlamenta je sicer odklonila te radikalne razorožitvene predloge, vendar pa je sprejela nov zakon o ustrojstvu vojske, s katerim se je število vojakov znižalo na 20.000 vojaška služba pa na pol leta pri pehoti in na eno leto pri artiljeriji in drugih specialnih četah. Poleg tega so bili črtani skoraj vsi krediti za nabavo novega vojnega materiala. Tako so današnje prilike zajele nizozemsko vojsko s starim orožjem, nesodobnimi topovi in zastarelim letalskim parkom. Prav tako niso bile tekom zadnjih desetih let skoraj nič spopolnjene obmejne in obalne utrdbe, ki danes daleč več ne odgovarjajo moderni oboroževalni tehniki. Izučeni in vznemirjeni po zadnjih dogodkih poskušajo sedaj tudi Holandci z mrzlično naglico popraviti to. kar so zamudil v zadnjih desetih letih. S posebno vnemo so se vrgli na utrjevanje meje proti Nemčiji, ker so jih nemalo preplašila odkritja ameriškega novinarja Movvrerja o načrtih von Eppa za vpad nemške vojske v Nizozem sko. da bi po vzorcu pohoda preko Belgij iz 1 1914 obšla francoske in belgije1 -utrdbe ter napadla obe državi za hrbtr vzdolž Rokavskega kanala. Danes so na d lu najboljši holandst-i - pravijo, da tu francoski - vojaški fortifikacijsk^ stroka njaki, da spopojnijo obrambo holandski mej, ki jih ni več mogoče zaščititi samo s sicer dobro preizkušeno strategijo umetnega poplavljenja velikih predelov države. Nič manj pozornosti pa ne posvečajo holandski vojaški krogi modernizaciji oborožitve holandske vojske. Parlament je dovolil v ta namen 50 milijonov holandskih goldinarjev (poldrugo milijardo dinarjev) izrednih kreditov, ki bodo uporabljeni prvenstveno za nabavo novega artilerijskega parka, za motorizacijo artiljerije in protiletalske obrambe ter za nabavo novih angleških lovskih letal, ki naj služijo za obrambo pred zračnimi bombarderji. Izredno visoki krediti so namenjeni za obrambo proti 'ankon, in oklopnim avtomobilom ter bodo razpolagali v tem po?ledu Holandci v kratkem z orožjem, po priliki tako jakim kakor ga ima Anglija, ki je danes na ten polju najbolj popolno preskrbljena. To je pripisati okoliščini, da se boje Holandci zaradi posebne geografske strukture svoje države predvsem nepričakovanega vpada velikih motoriziranih odredov tankov in oklopnih avtomobilov ter motoriz'ran'h pehotnih in kavalerijskih oddelkov, ki bi imeli spričo nizozemskega ravnega terena ter odličnih cest zelo prikladno polje za čim efektnejšo akcijo. Poleg tega pripravlja nizozemska vlada sedaj tudi novelo zakona o ustrojstvu vojske. ki bo predvidela povišanje števila aktivne vojske ter podaljšanje roka obvezne vojaške službe. leta in leta javno izražali željo, da se pro-sluli »triogal« pri cerkvi, kjer se nahajata vrt in kapucinski hlev, odstrani in 6e iia tej centralni točki studenške občine uredi trg, ki to ljudstvu v korist in kraju v okras. Tudi ostri ovinek ob vhodu v Slomškovo ulico, kjer so se pripetile že nesreče, bi izginil, brezposelnim pa bi se z regulacijo nudil v&aj nekaj časa zaslužek pri javnem delu. Samostanski hlevi pa vsekakor spadajo drugam, ne ob na i bolj prometno cesto'- Najbolj odločilno je na delno pozitivni sklep vplivala novica, ki je bila od zastopnika oblasti pri občinski seji uradno potrjena da namerava magdalenska župnija zidati novo cerkev, ki bo stala približno 8 milijonov Din in so zanjo načrti že oblastveno odobreni. Visoki znesek za stavbne namene bodo morali doprinesti, (v kolikor že niso zbrani) oni farani, ki spadajo k župniji sv. Magdalene. Ker občina Studenci v območju sedanje župnije sv Magdalene največja davkoplačevalka, se efekt nove zgradbe z ozirom na izdatke davkoplačevalcev lahko izračuna, zlasti ker se rado poudarja, da Studenčani za projektirano župnijsko cerkev pri sv. Magdaleni še nieo prav nič pr.-spevali. Čemu tudi? Kdor hoče opraviti svoje verske dolžnosti, jih lahko opravi doma pri sv. Jožefu. Ker je zdaj Jožetova cerkev zunaj in znotraj renovirana in so kapu<-ini izjavili, da ljud-stva z župnijo ne l>odo obremenili, ti z ozirom na prejšnje kazalo pristati na lastno župnijsko pisarno, če res ne bodo otroški previsoki. Ker je oblastno potrjeno, da nova cerkev pri Magdaleni stane 8 milijonov Din, je trditev. da se z ustanovitvijo i^.e fare ščitijo Studenčani pred velikimi p.ačili. resnična in jo morajo tudi vsi nasprotniki samostojne župnije vpoltevati. Ker je oblast od večine odbora predlagano ljudsko glasovanje odklonila, se ie Vi večina v toliko vdala, da se vsaj pogojno skuša doseči najbolj sprejemljiva rešitev. Ker je zastopnik viri je oblasti tudi zagotovil, daee bo s samostojno župnijo mogla prav uspešno zagovarjati tudi samostojnost občine (proti inkorporaclii z Mariborom!) so odborniki svoje stališče do ustanovitve župnije revidirali in se vsaj deloma vdali želji oblasti. S tem pa ni rečeno da so »izdali interese« večine, kakor ti to radi nekateri zdaj raztrobili. Slej ko prej se bo delavska občina Studenci borila za zaščito interesov delavskih sloiev in ne bo dopustila, da bi kdorkoli izkoriščal one sloje, ki s svojim delom največ pripomorejo k obči blaginji, v resnici pa^so gmotno na najslabšem. Glavni razlog za četrtkov sklep pa je bil poudarjen s tem^ da Studenčani za magdalensko cerkev nočejo ničesar prispevati, če imajo staro cerke-v sredi občine. S 150-000 Din pa se to dal največji madež v centru odstraniti v splošno zadovoljstvo vseh. Občan. estfe Na Plitvička jezera je prišla skupina angleških geografov, ki pripadajo društvu The Le P!ay Soeiety v Londonu. Zasedli so v-3s hotel Koziak ki je tik nad enako imenovanim jezerom. Pokrajina jim izredno ugaja in mnogi trdijo, da kaj tako čudovitega, kakor je ta niz jezerskih biserov s svojimi slapovi tu sredi divjega Krasa, še nikdar niso videli. To je že peta skupina gori navedenega društva, ki je prišla v zadnjih letih v Jugoslavijo. Letošnja šteje 30 članov in vodi jo profesor A. Moodie iz Porthmutha. Kakor prejšnjim skupinam tako je tudi sedanji dodeljen v pomoč g. Pavel Kunaver iz Ljubljane. Ti angleški geografi bodo letos ostali na Plitvicah tri tedne. Z izjemo redkih dni počitka so ves čas na poti. Podrobno raziskujejo vse čudovite pojave Plitvickih jezer in njihove okolice, med drugim tudi naselja, ki so v narodopisnem in ekonomskem ožini izredno zanimiva. Izjavljajo, da bodo prišli sem kakor tudi v Slovenijo, katere lepote ne morejo pozabiti. _ Prav bi bilo, da bi oblastvo posvečalo tem obiskom več pažnje. ker nam samo koristijo. To niso običajni turisti, ampak ljudje, kt svoje izkušnje in dognanja izrabijo v predaval ih in šolah, v znanstvenih razpravah v revijah in knjigah in drugače ter širijo 6loves Jugoslavije po svetu. P. K- Gbčiiisfee volitve na Vrhnika, 9. avgusta. Pri današnjih občinskih volitvah je dobila JRZ 781 glasov, lista JNS z g. I toč =>\rar,«3m na čeiu pa 460. JRZ dob: 20 odbornikov, JNS pa 4. Nacionalni šahovski turnir v Zenitom Zemun, 9. avgusta. V nadalje vam.■'iu nacona;n?ga amaterskega šahevs^e^a turnirja v zemunu je ;zzval ve''ko presenečenje Ljubljančan Previfa k. k' je v svoji skupini psstal fa-vori\ Stv?č: j' prma 5ral N'nčiča iz Smede--eva. m-d tem ko je Lešnik Maribora v 20 potezi izgubit proti švabu iz No-| vega Sada. V skupni A vodi po 6. kolu 3a-i'r s 4 (1) med tem ko ima Aieksič 3 in V skupini B vodi Preinfalk s 5 in pol. Osem milijonov za magdalensko cerkev Maribor, v začetku avgusta, iver se v Studencih raznašaio neoenovaiu ?vorice v zadevi ustanovitve samostojne •ipniie. je polrebno, da se omeni še nasled-je: S'-lep olvčinekega odbora Še ni defini-ven. pmnak se bo o zadevi končnoveliavn-^ kleralo če bodo od1oču"o?i nreekr. eli brezobrestno posojilo 150000 Din- S tem zneskom bi ee moglo po dolgem času vendar enkrat ugoditi vsem onim, ki so že Mrzel tuš za angleške revizioniste London, 9. avgusta, d. »Times« je objavil na vidnem mestu članek, v katerem se bavi z izjavo nekaterih članov parlamenta o razmerju med Češkoslovaško in Madžarsko. objavljeno v istem listu 5. t. m. List vprašuje, koliko članov parlamenta, ki pišejo v imenu gesla »Pravica za Madžarsko«, je prepotovalo brez spremljevalca ozemlja, ki jih je treba po njihovem mnenju vrniti Madžarski, in če so nekateri to storili, kakšno številčno razmerje med Madžari in drugimi narodnostmi so tamkaj našli. Kaj menijo nadalje z naravno ureditvijo v okrajih, v katerih niti v dveh zaporednih vaseh ne stanujejo pripadniki iste narodnosti? Prav tako je vprašanje, katera ureditev mej bi bila v sedanjih časih primerna, da bi zadovoljila več kakor eno stranko. SJOTBO« postedeijeAs fačfa.ia 3 Ponedeljek, 10. Vm. 1936- XI. OLIM#iADA-e»£ftLIN 4936 ■v ■ i? **' >• » .< , y l m ,;„...'.'.s-v. ? ■- ...r. • .T i >>;-' • £ rn - •,. r s® zaključili Žafinfi dan lahkoatletskih tekmovanj je poleg presenečenj prinesel tudi dva svetovna rekorda — Prepričevalna zmaga Japoncev v maratonskem teku — Jugoslavija izpadla iz nadaljnjega tekmovanja v waterpolu Berlin. 9. avgusta. Danes so imele olimpijske igre prvič lepo solnčno vreme in je bdio popolnoma naravno, da so bila vsa pozorišča, kjer tekmujejo narod: za olimpijske lovorike, do zadnjega kotička zasedena. Zlasti za maratonski tek, ki ie dianes zaključil lahkoatletski spored, je vladalo ogromno zanimanje. Vso progo ie obkrožilo več stolisoč gledalcev, zlasti gosto zaseden je b:l pa zadnji, 8 km dolgi del proge do stadiona. Y stadionu šaman je bilo nad 100 000 gledalcev, na igrišču za polo 60.000, v hokejskem stadionu 304)00. v plavalnem stadionu 22 000. mnogo tisočev ra v Deutseblar.dhalle in drugod. I>op ••'dne je bil v plavalnem stndion-u sejni finale 300 m prsno d;me. Iz prvega sem;, finala so se plasirale v finale Maehata (Jan) 3:03.1. Soerensen (Danska) 3:06. Holzner (Neme) 3:0S.8 in \Vaalberg (Hol) 3:10.3: iz dirugego. pa Ge-neneer (N'em;i 3.02.8. Ka-steim (Hol) 3:09 2. Sto-ev (Angil) 3:09.8. Jugoslavija izpadla v vaterpolu Sledile so še waierpo'o tekme: .Madžarska : Malta 12 : 0. USA : Uragvii 2 :1. Avstrija : Švica 8 :0. Francija : Japonska 8 : 0. Švica :I';kndija 7 : 1, Avstrija : Švedska 2 : 1, ČSR : Japonska 4 : 3. Nizozemska : USA 3 : 2 Nemči ja : CSR 6:1. Belgoia : Nizozemski 1 : 1. Anglija : Jugoslavija 4 : 3 (.3 : 3). Jugoslavija ie nesrečno izgubila. Goile je zabil Oiganovič. Senzacijo je prinesel popoldanski finale na 100 m prosto z zmago Madžara C/vik« pred Japonci, dooim je svetovni reko der Fiok zasedel šele 6. mesto. Csik pred Japonci Finale je združil svetovno elito. S^artali so od prve t>roge dalje Yusa. Araii, Tagu-chi (vsi Japonska). Fick (USA), Csik (Madžarska). Fischer (Nemčija) in Lindeigren (USA). V začetku so vodiiiln Japonci, v fd-nišu pa so se ostali t.ilko približali, da je bilo komar mogoče ugotoviiti vrstni.red na cilju. Svetovn.: rekord ima Fick s 56.4. 1. Csiik 57.6. 2. Yusa 57.9. 3-. Araii 58. 4. Taguchi 58.1, 5- Fischer, 6. Fick, 7. Lin dr.'-gren. Dame t?a m prosto Izredne rezultate sta prinesla oba senr-finala 100 m prosto dsine- Časi. ki so jih dosegle, presegajo povprečno kvuIVeto jugoslovenskih moških tckmovadcev. Zlasti se izkazale Nizozemke, k' so se vse plasirale v f:na'e. kjeT na bodo ime'e tcžlVo bor bo z dosed'1 i neznano Ar^ent^k"1 (Vrron bel. zmagovalko v drugem s?mifrn lu, ki ie preplavala prvih 50 m v 29.5! Iz prvega semifina'a so se plasirale Ma_ stenbroe.k (HoU 1:66.4. Arendt (Neunč 1:07.3 Raw!s (USA) \Va.gner (H-V). \z d-m gega na Gcmpbe'1 (Arg). den O ud en (Hol) Mc Kean (USAt Svetovni rekord na m Glavni stadion je zadnji dan doživel še lepo serijo presenečenj, ki pri športu nikoli ne manjkajo. Finale štafete na 400 m je združil razen velikega favorita Amerike še 5 enakovrednih: Nizozemsko, Italijo, Nemčijo, Kanado in Argentino. Ameriki, ki je nastopila v postavi O \vens, Metcalfe, Draper, \Y >-koff je že Owens prinesel več metrov naskoka, za ostala mesta se je pa razvila dramatična-borba. Zaradi slabih predaj Nemčije in Nizozemske, je Italija po tretji predaji zavzela 2. mesto in šla skozi cilj 10 m za Ameriko. Holandec Osendarp je nadoknadil 4 m prednosti Nem.ije in rezal cilj kot tretji, a je izgubil palico in štafeta je bila diskvalificirana ter je tretje mesto pripadlo Nemčiji. Razglasitev rezultatov je povzročilo nepopisno navdušenje 1) Amerika 39.8!! nov svetovni in olimpijski rekord, 2) Italija 41.1, 3) Nemčija 41.2, daleč zadaj Kanada in Argentina. Izgubljena zlata kolajna Na isti progi so se nato pomerile damske štafete Amerike, Nemčije, Italije. Holand-ske, Kanade in Anglije. Favorit je bila Nemčija, ki je v predteku postavila svetovni rekord In res je še pri zadnji predaji vodila z naskokom 5 m — torej sigurna zmaga — ko je zadnja tekačica Dorffeldt izgubila palico. V stadionu, ki je še nialo prej gromovito vzpodbujal svoje miljenke, je zavladala grobna tišina — Nemčija je izgubila sigurno zlato kolajno. 1. Amerika 46.9, 2. Anglija 47.6, 3. Kanada. 4 Italija. 5. Nizozemska i i Skok v višisio slame Jugoslovenka Stefanini ni nastopila. Za prva tri mesta se je razvila ogorčena bor- • ba med Madžarko Csak. Nemko Kaun in 1 Angležinjo Odam. Vse so preskočile 160 cm, naslednjo višino 162 pa edino Madžar-ka V borbi za drugo mesto je nato zmaga- ! la Odamova. 1) Csak 162 cm, 2) Odam 160 cm, 3) I Kaun 160 cm j Senzacija v štafeti .400 m Finale štafete aa I6O.1 m -e združil Ame riko. Švedsko. Madžarsko, Kanado, Anglijo in Nemčijo. Z g od:'a se je senzacija, ki i so jo pa Angleži že v naprej napovedali — Amerika mi bila prva. Anffleži, ki so že na 400 m pokazali, da so popolne m a enaikovred nii Američanom, so odnesli zasluženo zmago. 1. Anglija 3 09, 2 Amerika 3:10.9. 3. Nemčija 3:11.8. 4 Kanada, 5. Švedska. 6. Madžarska Po prvi prednji je vodila Kanada z 8 m. '.a njo Amerika in Anglija Po drugi predaje so bili vsi tiriie tesno sk inaii. v zadnii prediii je že vodila Anglija pred Amerko. Nemčija se ie pa prerinila na tretje m is to. V istem red'i so pa kira M e:Ij. Svetovssl rekoril v deseto^oju Najtežja lahkoafets.ka panoga — desetoboj, je potka Aa k absolutno p- moč Atc^-an.ov Zmagal ie svesovir r.-k rde- Mer.ri«. ki je dosegel 7900 točk in s tem postavil nov svetovni rekord. 2. Clark. 3. Parker fn}y* USA1 Trium£ Az:atov v maraior?i Zaključek lahke a' etake >e na vsak ob«--pijad m«—'itonsk- t.k na 42.400 m Na startu se ]e zbrala maratonska elita vse0a sveta. Za vLs- kega favorita jc vel tal zrn?"" valeč na zadnji-' ol:mpraidi: A-fe-Vinec Z !a, jaipr-n^ki trener ie t>a izVr-'! d-i b!M dotr-fini. ki hoč° nroni«««*: Sons. niti človek. Ni se prevaril. Rezi.*'tal :e b'1 tr'u«rif Jaipon^iVe. ki si je priborila zlrto in OTtn.aisito k^la-jno Stamt je bil ob 15 Zaballa je vodi,' z ostrim tempom in vodil po 7 km za 200 m pred Portugalcem Diiascm. Do obraita pri 21 km je prednost povečal že na 450 m pred skupino, ki so je tvorili Son (Japonska). Anglež Ha-ner, Dias in Južno Afričana Coleman in Gibson. Toda 18 km teka po asfaltni cesti Avusa je Zabnllo izčrnalo-Pri 30 km je bil 23 !e'n.i akad.mi:k iz Koreje Son že prvi. 50 sekund za njim je pa-siral kontrolo Harper in nato Zaballa. ki se fc pa od utrujenosti zrušil Z haiporrm v-eh sil se je pobral in nadaVcval tek. a ie vedno boli zaostajal. 37 km je Son preteke' v 2:8 17, Harper 2:9:33 tretji Janonec Nam (2:11:4S). ki se je pr' 35 km prerinil na tret je mesto. 4 Finca T mila in Mu nonen oba 2 15:19 StoHsoččlava množica je Japonca vi''iarno pczdraviila na km 39 k* idh ie pretekel v 2:15:36. slednji 90 mu Harp r 2:16:46 Nai 2:17:51. Ta mila 2:18:11 in Muanon-en 2 18 21 BVžal =e ie stadij. Za pot 41 km je p'»trebiva' Son 2:23 17 Na stadionu s« sc vsi pocledi obrnili na mar-'tonska vrata ko so fanfare dal^ znak. piiha*a prvi mar-^onec — bela s-a'ca s krvaviordeom so'r.cem nn prsih. Son n> ka-za' n:i i na jman jš-e u/trnj, nosti in je v never-frniš:' rp^ l c!ilj kj'"'r so ; 42 km ie t°ke' čez i^^-i^č ^ v T\>H-o minuto m nrm je p-isne' Haine«*. p*v»v ta.ko č-1 in v sivajnem somaJu. 100 n za njim rvs drugi J^^ec Nar §»'<» po do)_ c?e*n preVcdk'i'so sle.dT Tam:'a. M vi-^on^en in Odem^n, ki st y istem redu rez."'1' ctil' 1. So i (.T irvonska) 2 29 r*^' 2 31:23'». \ N.an (Vrv^rka) :42 4 Tarnr'a (F^^-A S. MufTren (Finska). 6. Coleman (Juž. Afrika). fta se u© C9 m s» nezanimivi igri zasloveli*!! z ne^Jlo-čenim rezultatom Niti publilka ne vzdrži dveh močnih tekem zapovrstjo niti moštvo. Na tekmi je biio kvečjemu 1500 ljudi; gledali so gro- ki je precej zaostajala za torkovo. Predvsem ni "-o bili tokrat gostje na višini. ki jo je pcukazaia Admira. pa tud: mošt>-0 Ljubljana je dekai zaasta'0 Siccr bi bila mora a oditi Vienna z izda nl-m porazom iz Ljuo'jane. Mrštvi sta nastcniM' tako: Ljub?jana: Losrar — žitnik II (Ha?®!), Bertoncolj I — Kukanja. Zavrl. Bonce'j — Slapar. L,ah Pupo. Janež:č, Jug I. Vjenna: Horeschowsky — Ert!, Schma-U9 — KaM-er, Gschwe'dl, Machu — Kar'.~r, PoH'Sik, Firchcr- Bari'Uy. Ho'ec Za igro je b:lo mc>rda več zanimanja kot možnosti plačali vstopnico, precej ljudi je »pot-matra o« tjkmo od zunaj Vienna je le privlačna firma, dasi z igro ni m''g11 a pridobit ai'mpait'j. Kolika razlika napram Adm;:iri! In s-cer razliika po igri, po faimes-s: in discip'ini. Ne more s>e reči. dia Vienna ne zna igrati. Precejšen de1 drugega polčasa se je moštvo razigralo in predvedlo res lep komb.nacij ki in tehnično spopolnjen no-gernet. Iye tiste uglajenosti in izenačenost; v igri, ki s? je spominjamo od Admire, ni biilo videti. Moštvo ima dober start, ki nekoliko spominja na Ad.m;ro, le njene elegance pogreša, tako da je moral sodnik nekaikrati s piščalko popravljati. Tudi moči niso v moštvu zenačene. Vratar ni imel mnogo pesia in tudi ni mogel pokazati, kaj ume V branilcih pa. se je kazala razlika: Scbmaus je bil daieko be- jši in zane •ijivejši od svojega tovarša. G-schweidl je igra' srednjega krilca, njegovo običajno mesfco je zavzel Barilly. Videti mu je, da je star rutiner. dobro je zalagal svoj napad in je ime", lep pregled čez igro. V napadu se jc odražal Barilly kot igra'ec v polju in ket izvajalec, deber stre', ima in ga je parkrat uporabi. Sicer je še cmeniti Flscherja in Holca- dočim je desna stran napada, zlasti knqo, precej zao-tajala. Naše moštvo je tokrait precej razočaralo. Igralo je začetkoma precej obetajoče in je že kazao, zla ti po drugem zgoditku da je lepa zmaga na vidiku Pa so se po-tem po vr.jtj zrušili; najprej srednja vrsta, v kateri je Zavrl kar vidoma opešal in v kateri je bi! Kukanja :zredno slaboten Potem pa napad, ki ga je b;'o čeda je manj na pelju Držali so se Logar (ko b; ne imel tr-tjega gola na vesi) Bertencolj in Bon cel j. Poskus igre v triju se m obne=ei. za igro po krilih pa v sredi nemara niso imeli dobrega sm's'3 aH pa razpt>lož!jiv;h moči Za desn\ga b*-an-'ca je š?l v drugem polčasu Hn.ss na mesto žtniba, pa ni bil nič boljši od svojega prednika. rrvi pou>ča^ so naši 14-ja.ia a »>acuu v Hrbtu. Po zaoetniii oi>ajostraixsk^' maiaonin po-ttzaiii so rui-ši: kmalu prev/cL, mdciaiivo, to-au dij prvo^a zgodi.tka pridejo gositje: v 6 uin. poda K-konja ze.o nerousio Zavriu. lia-riiL prentrj^e in s krepkem strelom poš lje aiik ob stebru ncubranijjvo v mrežo, i. : 0 za V ienno. Sedaj se domač napad /.najde, v 9. min- kombin:ra pred golom Vienu.- dvvkl-er ni naposied Lau na častem Mkeiu an žoga obtiči, 1 : 1. Napada Lj. se nadaljujejo, Pupo v padcu paiiisne še Slaparju, ki ni pokrit, in že je žoga v mreži 2 : 1 za Ljubljano! Od s edine potegne sedaj Vienna. Barillv pride na strel, pa se žoga odb je od prečke, par hipov zatem bi je Pollak tudi v prečko. Po 30. min. drži Vionna položaj, v 37. miin. se prerine Ba-riliv z dribiigom v neposredmo blnžino i« plasirano izenači, 2 : 2. Do odmora ni sprememb. V nadaljevanju je igra sprva precej mlačna- Po preteku četrt ure pa se gostje lepo povežejo in pjtisnjejo naše v obrambo V 17. min. ni mogoče Fischer ju odvz.itri žoge in Logar spusti malo nevarno žogo. 3 : 2 za Vienno. Takoj zadem ma Lj. šan_ so, Pupo preiigra Janežiča in njegova bomba gre v prečko. Sledi par zelo napetih momentov pred golom gostov, ali Vienna je ziopet gospodar na polju. Vienna je igrala ka j kasno, sodnik ni izključil levega dbkaj surovo, dokler naposled, že do-krilca. Sledi ma'o prijeten finish, v katerem izključi sodnik za-rad: osebne žaljivke še Karier ja. Tjk pred koncem z ušijo Juga v petmeterslkem prostlopi. na diktirano eno,j. stlvo gre vratar ven, nakar pošlr.e Janežič v prazno. Rezultat je 3 : 3. G. Č mernik ie sodiil s^mo v drugem polčasu dobro in, ka;r je bilo potrebno, energično V predtekmn je Amater zasluženo zmagal nad dru 2. popoldne i se je pričelo glasovanje ter je bil z 296 1 proti 263 sprejet predlog BSK. Prvenstve-| ne tekme se bodo pričele 13. septembra, j Dne 23 in 30. avgusta bo igrala osješka I Slavija proti Naku kvalifikacijski tekmi, i Tekmovanje bo končano 15. junija prihod-' njega leta Preko poletja bodo tekmovali za j Jugo cup. Na koncu prvenstvenega tekmo-! vanja bo 10. plasirani klub izpadel iz tekmovanja. a na njegovo mesto bo prišel klub ki bo zavzel prvo mesto v kvalifikacijskih tekmah med prvaki posameznih podsave-zov, ki bodo razdeljeniv štiri skupine. Simpatičen izgled •Vo/oec pr*v€>ntcrefo temu redno m m ©fc;e s edltcnz s&cbno Rrerno! iteno Olimp : Slovan 5 : 0 (1: o) Ceije, 9. avgusta. Popoldne je bila odigrana na Olimpovem igrišču finalna kvalifikacijska tekma med ljubljanskim Slovanom in celjskim Olimpom. Olimp je zasluženo zmagal. V tehniki in kombinacijah je bil sicer Olimp enakovreden Slovanu, bil pa je odločnejši na startu in pred golom. Pri Slovanu je bila slaba napedalna vrsta. V prvem poičasu je imel Olimp nekoliko več od igre in je že v peti minuti zabil prvi gol. V 29. minuti drugega polčasa je Olimp zvišal na 2 : 0. Po tem uspehu je Olimp prešel v premoč. V 36.. 42. in 44. minuti je zabil tri gole in postavil končni rezultat. Sodil je g. Veble objektivno. Maribor-Rapid : GAK (Graz) 3 s 2 (1 : 2) Maribor, 9. avgusta. Danes sc je vršila v okviru Mariborskega tedna mednarodna nogometna tekma med kombinacijo Maribora in Rapida ter Ga-kom iz Graza, kjer so zmagali Mariborčani dasi so tehnično zaostajali za gosti Ostale nogometne tekme Beograd: BASK—Gtadjanski (Zrtgrrb) 0:2 (0:2). Prva tekma za jugo-lov.naki pokal. Zagreb: Hažk—Jugo-lavija 2:2. Re-vainžna tokma za Jugo-cup Ker je prvo tekmo Hašk izgubil 5:0, izpad« 1 z nadaljnjega tekmovanja. Split: Hajduk—Concordia 2:1 (0:0) T^kma za Jugo-cup. V prvi tekmi je zmagala Ooncordda s 3:2. Prvenstvo LPP. Kamnik, 9. avgusta. Včeraj in danes se je vršilo tekmovanje /a prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podsaveza Poleg Ilirije so se tekmovanja udeležili še SK Kamnik in SSK Maraton iz Maribora, dočim Jadran iz Ljubljane ni nastopil. Rezultati v splošnem niso izvrstni z ozirom na dejstvo, da na podsaveznem prvenstvu ne smejo nastopati tekmovalci." ki so isto leto že startali na državnem prvenstvu. V soboto je bilo samo predtekmovanje juniorjev na 50 m prosto poleg waterpolo tekme med Maratonom in Kamnikom, ki je končala 4:1 (2:1), dočim je Ilirija dobila par forfait 3:0 proti Jadranu. V nedeljo je bila prva točka: 50 m prosto, juniorji: 1. Pestevšek (I) 31.7 2. Hodarič (I) 32.4, 3. Bervak (M) 32.8. 50 m prosto, seniorke: 1. Lavrcnčič E. (I) 41.7, 2. Pretnar (I) 42. 3. Jerele (I). 200 m prosto, seniorji: 1. D-emonte (I) 2:51, 2. Houdek Ivo (K) 3:10.6, 3. Pichler (M). 3X50 m mešana štafeta, juniorke: 1. Ilirija I. 2:24.2, 2. Maraton I. 2:29, 3. Ilirija II 100 m prsno, seniorji: 1. Jurič (M). 1:28.2, 2. Hribar (I) 1:29.9, 3. Houdek Igor (K). Prvenstvo juniork v skokih si je osvojila Mariborčanka Podkubovškova kot edina tekmovalka s 13:04 točke. 100 m hrbtno seniorji: 1. Kožuh (M) 1:37.2, 2. Smrdu (M) 1:34.4, 3. Kurnik (I). 4X50 m štafeta prosto, juniorji: 1. Ilirija 1. 2:14.6, 2. Maraton, 3. Ilirija II. Skoki juniorjev: 1. Rojina (I), 28.92 točke, 2. Škofič (M) 27.84, 3. Sotler (I) 20.92, 100 m hrbtno, juniorji: 1. Pestevšek (I) 1:30.7, 2. Tiran (I), 3. Dornik (M). 50 m prosto juniorke: 1. Rižner (M) 36.2, 2. Lavrenčič I. (I) 39.4, 3. Kralj (M). 100 m prosto, seniorji: 1. Demonte (I) 1:09.6, 2. Horl (M) 1:12. 3. Bervar (M). 100 m prsno juniorji: 1. Gala (M) 1:30.3, 2. Škapin (M) 1:32.9, 3. Bevc (K). 50 m hrbtno juniorke: 1. Rižner (M) 45, 2. Ravnihar (I) 50, Banko (I), 4. Kralj (M) in 5. Padkubovšek (M). 100 m prsno juniorke: 1. Jerele 1:44.1, 2. Breščak (M) 1:47.5, 3. Dolenc D. (I)- 4X50 m prosto seniorji: 1. Ilirija 2:08, 2. Maraton 1:12.5, 3. Maraton II. 200 m prosto juniorji: 1. Pestevšek (I) 2:49, 2. Brumec (I) 3:02, 3. Bervar (M). Skoki seniorjev z deske: 1. Podkubovšek (M) 51.78. 2. Cizelj (M) 50.66, 3. Pogačnik (K) 46.36. Waterpolo: Kamnik—Jadran 3:0 par forfait. Ilirija—Maraton 3:0 (1:0). Jadran— Maraton 3:0 par forfait, Kamnik—Ilirija 3:0 ZVOČNI KINO SOKOI^Kl DOM v Šiški, telefon 33-87 Poslednja roža po operi Marta. Danes ob pol 9. uri zadnjikrat. Pride premiera: NE BOJ SE ŽENA Pv ar forfait. Prvak v vaterpolu je Ilirija, 2. Maraton, 3. Kamnik. Prvenstvo v plavanju, skokih in »vaterpolu si je osvojila Ilirija s 325 točkami, 2. Maraton 205 točk, 3. Kamnik 45 točk. Zvezdna kolesarska dirka v Celje Celje. 9. avgusta Agilni Klub slovenskih kolesarjev v Celju je priredil davi 14. zvezdno kolesarsko dirko v Celje na sedmih progah. Rezultati eo bili nasiednji: Zagreb — Celje (108 km). 1. Simonovič L/iuro 4-20.26; Hebrovič Ivan 4:20.28, S-Vrbanc Rudollf 4:20:28-6. Mežica —Celje ^80 km). 1. Paier Janko 2:50.130, 2- Logar Rudi2:5d:30.4; 3- Erž-.ič-nik Franc 3:()4.14. Ljubljana — Celje (74 km). 1. Oblak Janko (SK Vrhnika) 2:11-35; 2. Bricelj Franc (KK Ljui Ijanica) 2:13 50; 3. G rum Albin (KK Ljubljanica) 2:i634. Maribor — Celje (Go km). 1. Rozman Štefan (Železničar) 1:51.45; 2. Lozinšek Hinko (Železničar) 1:53.56; 3. Sodeč Karel (Maraton) 2:01.15. Siovenjgradec — Celje (49 km). 1. Cajn-ko Vinko 1-39 32: 2. Justin Pavle 1:3933; 3 Mrzel Make 1:40.18. Celje —Št. Peter —Celje (28 km). 1-Jerneje Oton 0:42.30; Kramar Ivan 0:42-31; 3. Martini Fric 0:42.39. Konjice — Celje (36 km). 1. Bertoncelj Franjo 0:41.32. 2. Domitrovič Ivan 0:49-17; 3. Knol Ivan 0:57-30. Rezultati so bi-li zlasti na zagrebški, mariborski in ljubljanski progi zelo dobri. Organizacija dirke je bila brezhibna- Mednarodne motocikli-stične dirke v Mariboru Maribor, 9. avgusta. Danes so se vršile v okviru Mariborskega tedna in pod pokroviteljstvom mariborske mestne občine mednarodne motocikli-stične dirke na progi Maribor - Kamilica, ki je b la dolga 57 km. Ob 15. je st&rtalo 17 dirkačev, in sicer iz Ljubljane, Maribora, Graza in Dunaja. Tehnični rezultati so bili naslednji: Kategorija turnih motorjev do 600 ccm: 1. inž. Luckmann (Ljubljana) 48.33 (najboljši čas dneva), 2. inž. Kancler 51.35. Športni motorji do 250 ccm: 1. Neu-stadtel (Dunaj) 52.58, 2. Felič (Pohorje Mar.) 56.58, 3. VertiC (Graz). Športni motorji do S50 ccm: 1. LuSnik (Perun Mar.) 48.38. Po tekmi so bila razdeljena zmagovalcem lepa darila v gostilni Lovrenčič T Kamni ci. Medmestni teniški turnir Graz-Maribor Marbor 9. avgusta. V okviru »Mariborskega tedna« ee je danes dopo'dne vršil na teniških igriščih ISSK Maribora medmestni teniSki turnir med reprez:ntanca.ma Maribora in Gradca, ki se je končal s sigtrnno zmago gostov v razmere ju 11:2. V pcsamiznh disc*pJnnah so btti doseženi na-'.?dnji rezo4'arti: Goepodje posamezno; dr. Nifrhajis (G)—Leyrer (M) 6:3, 6:0- Feifer (G)—Mefiiček (M) 3;6, 6:1, 6:4, EToner (G)—Bergant (M) 6:2, 7:5 dT. E:chho1zer (G)—Albanrže (M) 6:4, 6:4, Zahlbriicker (G)—Schmiederer (M) 6:1, 6:2, Gries (G)—Korenčan (M) 6:1, 3:6, 6:0, DernovSek (M)—Gries (G) 8:6, 6:4. Dame posamezno: Gries (G)— čmt-č (M) 8:6, 7:5, Voglar (M)—War-aeeke (G) 6:2. 4:6, 6:2. Gospodje v dvoje: Fichholser—Zahfltortlckner (G) : Schmie-derer—Albanije (M) 6:0, 6:3. dr. Nier-haus—Pe:ter (G) : Leyrer—Mešiček (M) 7:1, 6:0, EbrKr—Gries (G) : KoremSan— Denev&:k (M) 6:3, 2;6, 2:6. Dame v dvoje: Gries—Waneoke (G) : Halbftrtii— Voglar (M) 6:4, 6:4. Svetovni židovski kongres ženeva. 9. avgusta, o. Te dni 6e je tn pričel svetovni ž dovrki kongres, ki bo traja' pet dni. Na kongresu se Je zbralo 253 delegatov iz 32 držav Predvsem razpravljajo o izseljevanju Židov lz držav z ant''Se>mi 'sk;m' režimi ter o židovskem gospodarskem položaju. Predsednik židovskega odbora v New Yorteu Wfeae je ▼ evojem včerajšnjem govoru poudaril, da so žldje postal pesimisti. Židje bi se morali organizirati in Skupno upreti nasfflju proti svojim rojakom. žena v sodobnem svetu žene na Balkanu »Frankfurter Zeitung«, ki še zmerom velja za enega najuglednejših nemških dnevnikov, je zadnjič objavila zanimiv dopis iz Beograda, v katerem na simpatičen način obravnava položaj žene v balkanskih deželah. Iz članka, ki je vsekakor zanimiv in važen prispevek k aktualnemu problemu, povzemamo nekaj najznačilnejših mest: Ali tip balkanske žene sploh obstoji? Mar Srbkinje, Bolgarke in Rumunke ne predstavljajo vsaka svojega tipa. Razlike pač obstoje od dežele do deežle, pa tudi v mejah posamenzih držav. Problematika balkanske žene pa je vendarle povsod ena in ista, drugačna kakor v Evropi in tudi drugačna kakor v Orijentu samem. Balkan sega še čez Donavo (z Rumuni-jo), na drugi strani pa so tudi tuji narodi s svojimi vplivi prodrli globoko vanj. Tako najdeš vse do Bosne žene ki jih je treba prištevati k orijentalskemu tipu. Sem spadajo predvsem mohamedanske žene po mestih, pa ne samo Turkinje, temveč tudi žene iz slovanskega in ilirskega prebivalstva, ki je bilo prestopilo v islam Najdeš pa tudi mnogo prehodnih tipov od orientalskega do pravega balkanskega. Tako je mo-kamedansko prebivalstvo po vaseh Bosne in Albanije v veliki meri ohranilo svoje stare šege in nravi. Žena zapušča zaprto okrilje harema in se kakor njene krščanske sosede uveljavlja z delom na polju. Marsikje opušča že tudi nadležno kopreno. Evropa In Orient Vzhodno-krščanski vplivi iz Sredozemlja 6o zajeli prebivalstvo po mestih in šele prodor evropske kulture v zadnjih desetletjih, zlasti po svetovni vojni, jih jc potisnil nazaj. A evropski vpliv se je utegnil najprej uveljaviti samo v nekaterih zunanjostih. Če žena prihaja v družbo evropsko oblečena in našminkana, če se udeležuje plesa in konverzacije, če ji v javnosti laska dvorjenje moža, kakršno je na zapadu v navadi — vse to še dolgo ne pomeni, da nekdanjega patrijarhalnega razmerja v hiši ni več. Položaj žene, ki izven doma nastopa kot emancipirana, moderna Evropejka, se doma pogostokrat ne razlikuje od položaja kmetice, ki jo srečaš na gorskih stezah, ko vsa sključena pod težkim bremenom caplja za konjem, na katerem jezdi njen gospod in zapovednik. Pokrajih, kjer je evropski vpliv že delj časa na delu — da opozorimo n. pr. na francoski vpliv v Bukarešti — pa so se tudi v resnici že precej razrahljale patrijarhalne vezi. Tu žena ne posnema Parižanke samo pred ljudmi, temveč to posnemanje označuje že ves njen življenjski slog. Pri tem pa se za pariško smatra pogostokrat tisto, česar si lahko zabave željni tujec poišče na Montmartru. Da se v Parizu najde tudi precej solidnosti, skromnosti in varčnosti, to te posnemalke po navadi prezro. Medtem ko zna Parižanka briljirati z malo sredstev in z mnogo osebnega čara, poskušajo balkanske posnemalke, ki jim manjka žive osebne note, dosezati z velikimi sredstvi in stroški "enak uspeh. Pri vsem tem pa ima Rumunka pogostokrat mnogo čara in temperamenta, ki obsega vse skale od divje sproščenosti do nekakšne slovanske melanholije. Krivi tuji vzori pa ji vežejo roke, da bi mogla razmahniti lastne moči. Žena v patriarhalni družbi Pri Srbih in Bolgarih jc francoski vpliv izenačen s srednje-evropskim in pripadnost k slovanski skupnosti jim daje pobudo, da se ne izgubljajo v mamečih zapadnjaških Tzorih. Predvsem pa je zveza z zemljo pri njih krepkejša, elementarnejša, prav tako pa tudi zavest, da predstavljajo lastno nacionalno individualnost. Za srbsko in bolgarsko meščanko je domača narodna pesem v vsej svoji mnogovrstnosti in lepoti še zmerom živa, čeprav z gramofonom in radiom tudi tod po malem prodira evropsko-amerikanski šlager. Hrepenenje po vsem, kar je »evropskega«, postane človeku razumljivo, čc si pre-doči položaj žene v patrijarhalni družbi. Revolucionarnega vpliva, ki ga vrše filmi vi Hollywooda na ženski svet v kakšnem balkanskem mestu, si kar ni mogoče dovolj jasno predstavljati. A da je zapadni svet malo drugačen, kakor ga prikazuje ameriški film, da se za debelo naloženo šminko skrivajo gube, ki so jih začrtale beda in skrbi, to izvedo balkanske žene šele tedaj, ko seže do njih evropski gospodarski in socialni red. Ta red se kajpak uveljavlja z vsemi onimi najhujšimi izrastki, ki so zvezani z vsako zgodnje-kapitalistično dobo. Nove potrebe, ki jih prinaša novi čas, silijo dekleta širokih plasti, da se ogledajo po delu in zaslužku. Žena proletarka Delovni pogoji pa so slabi, nagrade so nizke. Ker je delovnih moči še preveč na razpolago, ker delavke niso organizirane in je tudi delovna zakonodaja še komaj v povojih, izrabljanju žene po delodajalcu skoro ni stavljenih meja. To velja predvsem i za delo v tektsilnih in tobačnih tovarnah, kjer se zdravi? delavk polagoma upropa-šča. Prav tako se pogostokrat stenotipist-ke, tajnice, učenke in prodajalke izrabljajo čez mero. Zunanjost prosilk igra pri oddaji takšnih mest mnogokrat prav nelepo vlo- ! go. Tudi prostitucija in njeni prehodni po- j javi so na žalost mnogo bolj razširjeni, kakor se zdi to na prvi pogled. Oblastva si- ; cer preganjajo prostitucijo, a se malo za- i nimajo za socialne vzroke, ki jo povzročajo. I Z razvojem prosvetnih naprav sicer od leta do leta raste število študentk, a njih prizadevanja, da bi po končanem izpitu našle primerne namestitve, ostane največkrat zaman. Povsod je namreč preveč di plomiranih akademikov na ponudbo. Zato tudi poznajo vse balkanske dežele žensko vprašanje in žensko gibanje, katerega pripadnice propagirajo enakopravnost žene z možem tudi v gospodarskem pogledu. Lepših uspehov pa je bilo to gibanje doslej deležno samo v Rumuniji, kjer je ženam, ki imajo neko stopnjo šolske izobrazbe, priznana aktivna m pasivna volilna pravica. SO odstotkov je kmetic A tudi vsa ta ženska gibanja so neskončno daleč od skrbi in težav onih 80 odst. balkanskih žen, ki žive izven mest. Pokrajine so še, kjer se jc stari patrijarhalni sistem ohranil povsem nespremenjen, kjer žena med obedom kakor sužnja stoji za stolom svojega moža in streže, pokrajine so še, kjer se nedolžnost neveste izpričuje na ta način, da bo poročni noči javno razkazujejo njeno srajco po vasi in kjer ima pater familias mimo državnih zakonov vso upravno in kazensko oblast nad vsemi člani družine. Tudi tam, kjer je vpliv mesta že do neke mere omajal temelje tega reda, ostaja žena možu podložna. Dekle vstopa s poroko v .moževo pleme in njena naloga je. da mu rodi sinove. Samo zanje, ne za hčere gre. Kadar reče grški kmet: pet otrok imam, tedaj misli: pet sinov. Ce jc treba, bo še posebej navedel število hčera. Hči očetu ni v ponos kakor sin, temveč le v breme, zakaj treba jo je omožiti. In to zadevo smatrajo očetje za precej resno, tako da ne marajo dati mlajših hčera od hiše, dokler ni starejša našla moža. V teh razmerah so pogosti primeri pobega in ropa nevest, pri čemer prihaja tudi do prelivanja krvi. A prav to nespoštovanje dekletove individualnosti, ta brutalna sodba nad njeno usodo, to posiljevanje ljubezni, je da- lo, da je na Balkanu vzcvetela ena najbolj bogatih ljubezenskih poezij z vsemi odtenki hrepenenja, obupa in odpovedi. Soproga in mati Trdota šeg in navad in pa vroča kri balkanskega človeka pa vodita še večkrat kakor do poezije — do upora in preloma. Število ubojev iz ljubosumja je v teh deželah izredno veliko, prav tako pa tudi število samomorov iz nesrečne ljubezni. Najtežji je pač položaj deklet, ki so ostala prevarana v ljubezni. Ker jih doma čakata samo sramota in prezir, največkrat pobegnejo v mesta, da si poiščejo dela, nazadnje pa zablodijo v prostitucijo. Položaj matere pa običajno ni t^ko slab, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Mož največkrat ne uporablja svoje avtoritete, da bi uvajal kak tiranski režim temveč jemlje svoje ženo kot svetovalko v vseh najvažnejših odločitvah. Ona mu je hkratu delovna tovarišica. Prav bogato vezene ljudske noše pričajo o tem, da žena balkanskemu kmetu ni samo vprežno živinče, temveč nosilka stare umetniške in kulturne tradicije. Prodiranje cenenega tovarniškega blaga in sugestija evropske mode pa seveda polagoma razdirata tudi to lepo tradicijo. Počasi si evropske ideje utirajo pot, za patrijarhalno družbo Balkana in posebej še za balkanske žene se začenja nova zanimiva, a obenem nevarna življenjska pot, ki jo Evropci že dobro poznamo in ki drži v deželo neznanih možnosti, kjer jc kaj malo prostora za romantiko in srečo FILATELIJA Kako se zbirajo znamke Leta 1653- je uvedel Renouard de Vil-laver, najemnik pariške mestne pošte, prisilno plačevanje poštnine v naprej. Za pobotnico je dobil plačnik listek, ki so ga pritrdili na pismo ali pa k njemu. Ta listek ie torej prednik dandanašnje znamke. Potrdila v obliki žigov je prvi uporabljal Wiiii'Mam Dockwra, ki je organiziral londonsko mesftno pošto. S temi žigi je potrdili, da je poštnina plačama. Žigosane pole, ki so bile določene za lepljenje na pisma, so uporabljali že 1. 1773 na Dunaju, L 1823- pa na Kitajskem. Popoln preobrat v ureditvi poštte je nastal v Ang'liri 6. maja 1840 ko so uvedli znamke in pisemske ovitlke z vtisnjeno znamko. Oče te novosti je bil sir Row-lamd Hill. ki je uvedel 10. jan. 1840 na Angleškem enotno poštno pristojbino enega pennyja. Takrat se je začela zmagoslavna pot znamke. V kratkem času so skoraj vse države uvedle znamke in s tem je bila hkrati tudi dam pobuda za zbiranje znamk. O zbiranju splošno Z razvijanjem zbiranja znamk je počasi ponehalo tudi mnenje, da je zbiranje iifkaikšno igračkam je. In res menda n>i skoraj prijetnejšega dela kakor nabiranie znamk Zbiralcu, ki količkaj misli, ne bo dovolj, da bo lepil znamke po vrstah in straneh. V katalogu ali nia znamki sami bo dobiil pobudo, da se bo začeil zanimati tudi za zgodovino te ali one znamke im jx>tem se bo poskušal čim bolj poglobiti v svoje znamke. Počasi mu bodo postale znamke neizčrpna zakladnica znanja iz zgodovine, zemijepisja, prirodopisja in narodopisja, začel se bo zanmati za jezike, grbe in denar. V swojih znamkah bo dobili toliko pobude kakor v nobeni učni knjiigi. Zato je tudi razumljivo, da so začeli v naprednejših državah tudi po šolah podpirati zbiranje znamk, med tem ko so ga prej prepovedovali. Zbiranje znamk pa ni samo korisitno za mla l no, ampak je postalo že davno tudi resen šport zrelih mož vseh poklicev in stamov. V njem iščejo oddiha in zato se zgodi prav p-.'gos>to, da priporočajo zdrav-m:ki. ki so sami zbiralci znamk, ta šport, ki tako pomiri živce svojim bolnikom po napornem poklicnem delu. Vsakdo, kdor je že resno zbiral znamke, bo moral pritrditi sodbi dr. E. Grava, ravnatelja svetovno znanega Britanskega narodnega muzeja, da je lepo urejena zbirka znamk nekakšen izvleček iz zgodovine civiliziranih narodov zadnjega stoletja. Te besede potrjujejo zlasti znamke iz prevratne dobe. na kaiterih dobimo skoraj vso zt'r>dovi:ino tega razburkanega časa. Kaj naj zbiramo V začetku so zbirali vse. kar je prišlo zbiralcu pod roke in je bilo podobno znamki, torej tudi koleke in brzojavne znamke, zasebne znamke vseh vrst in še marsikaj- Šele potem, ko so prišli na trg prvii katalogi znamk in prvi filaitelistični časopisi, se je filaitelija uredila. Zbiralci so začeli zbirati samo državne poštne znamke, torej znamke, ki jih je izdala poštna uprava za določeno nominalno vrednost in služijo za plačevanje poštnine. S tem pa ni rečeno, da je zbiralec vezan na te meje. Kdor hoče zbirati še kaj več, naj zbira, če bo me! od tega večji užiitek, kajti pri zbiranju znamk je poglaviitmo to, da človeku prinese razvedrilo in ga na nekakšen način osreči in zadovolji. Za začetnika je priporočljivo, da vsaj upošteva to, kaj je prava znamka, kaj-ii le tako se bo naučil razlikovati poštne in privatne znamke. Najbolje je. da začetnik zbira vse znamke, ker bo tako lahko dobil najlepši vpogled v celotno področje filatelije in tore.j tudi v kulturne razmere posameznih držav. Če mu dopuščajo sredstva in čas. na j loči tudi pri posameznih znamkah vodne znamke, zobčanje. način trska in razne majhne spremembe. Nikakor nc sme teh posebnih vrst zanemariti, ker je pri njih pogosto velika razlika v cenah. Ko začetnik nekoliko izpopolni svojo zbirko, je časih priporočljivo, da nekatere države in dele sveta opustli.' zato pa pn'em izpopolni diruge. kajti v današnjih razmerah skoraj ni verkrtno, da hi mu čas in sredstva dopuščal a. di bi lahko zbiral ves svet- Posebno zbiranje Ločiti moramo dve vrsti filatelistov, ki det!a'jo posebne "zbirke. Nekateri skušajo omejiti zbiranje na ožje področje, na primer na posamezne dele sveta ali skupine držav, drugi pa na gotovo razdobje, na primer samo do vojne ali pa po njej. Nekateri zbiralci zbirajo samo navadne pisemske znamke, drugi samo spominske in dobrodelne. Nekateri so se lotili poskusn i h •tiskov in riovotiskov. To so torej zbiralci, ki svojo zbirko Nasprotno pa hočejo drugi rv~>jo zbirko razširiti. Razen normalnih znamk zbirajo še različice v barvi in papirju, razlike v zobca vi ln tisku, tiskovne napake, pare in čeitvoroke aili celo cele pole. Drugi hočejo spei imeti rabljene in nerabljene znamke-Zbirajo tudi novotiske, poskusne tiske in cclo dobro ponarejene znamke. Zbirajo pisma in izrezke iz pisem. Ne zametu jejo niti brzojavnih znamk in znamk, ki so jih nekoč uvajali zasebni poštarja. In še marsikaj. Take zbirke so navadno zelo obsežne in vzamejo dosti več časa* in .lonar_ j a kakor navadne. Na izrezku ali na pismu Nekateri filatelisti trdijo, da je edino praviti en način zbiranja na pismih ali na izrezkih pisma. Res je znamka, ki ima tudi toliko papirja, da vidimo ves žig, prav z>a prav edini dokaz, da je bita pravilno uporabljena, toda s takim zbniranjtm bi prišli predaleč. Sicesr pa v zadnji dobi, ko nam pošta na zahtevo žigosa tudi večjo količino znamk, ne da bi pisma sploh poslali, to ni nikakšen dokaz, da je znamka resnično izpolnila svoj namen. Razen tega zbirka, kjer imamo same izrezke H pisem, ni tako lepa, kakor zbirka, kjer so same znamke Podobno je tudi zbiranje na celih pismih- Priporočljivo pa je, da spravimo pisma, na katerih so zelo stare znamke. Tako se utegne zgoditi, dia dobimo navadno dansko znamko po štiri šiitinge, ki ima dragocen žig Bergedorfa. Znamka sama je prav malo vredna, za ta žig pa bi dal resen zbiralec pol premoženja. Takih primerov je brez števila in dandanes se dado dobiti za marsikatero stairo zn?m.ko na pismu neverjetno visoke cene- Zato je za vsakega zb';ratlca priporočljivo,. da desetkrat premisli, preden izreže znamko iz kakšnega starega pisma. Kako je treba zbirati Enostransko zbiranje samo nerabljenih zr-amk aili rabljenih ni priporočljivo. Zagovorniki nerabljenih znamk utemeljujejo svoje mnenje s tem, da jc znamka prav za prav znamka samo tedaj, če je takšna, kalkor je bila izdana. In da jo morejo le tedaj estetsko uživata. Morda to drži, v resnici pa je zbiranje samo nerabljenih znamk dosegljivo samo za majhno število filatelistov. Nerabljene znamke so drage-Zlasti starejše nerabljene znamke dosežejo časih fantastične cene, pri novejših pa skupni izdatek tudii ni prav majhen, ker jih je bilo izdanih v zadnjih letih tolikšno število. Zbiralec, ki nima mnogo denarja, bo r-vojo zbirko nernb! jenih znamk 'ežko izpopolnil. Zbiralci rabljenim znamk pa utemeljujejo svoje mnenje s tem, da je znamka le tedaj nekaj vredna, če je izpolnila svojo dolžnost, to se pravi, če je bila resnično rabljena na pismu in žigosana. Priznari moramo, da je za poštne uprave ta način dosti donosnejši, ker pokupijo filatelisti velike količine zrn.mk in jih dajo z ža^gi uničiti, ne da bi sploh prišle na pismo. Tako prihranijo pošti obilo dela z razpošiljanjem in raznašamjem pisem. To je privedlo že tako daleč, da skoraj ne točimo več po vrednostu znamk, ki so bile res na pismih, in tistih, ki jih je pošita samo žigosal a za filateliste. Saj je to navadno tudi nemogoče ločiti, če znamke niso na celih pism'ii. Pameten zbiralec bo zbiral tiste znamke. ki jih laže dobi- To se pravi, da se bo pri navadnih f ran kovni h znamkah, zlasti pri visc-kih vrednotah odločil za žigosane znamke, ki ga bodo stale dosti: manj kakor navadne, pri raznih priložnostnih znamkah, ki so bile izdane prav za prav s?mo za filateliste in v majhnih nakladah, pa za nerabljene. Nerabljene znamke so tudi desti lepše, kadar je znamka sama po sebi grafična umetnina. Vsekako pa so na r-rimer dosti lenše žigosane znamke, če so že stare ker dobe tako s star ini žigii nekakšno zgodovinsko patino, ki je nerabljena znamka nikoli nima. Paziti moramo le, da imamo v isrti seriji vse rabljene ailii pa nerabljene znamke. Rabljene znamke tudi dosti laže menjavamo. zlasti z zbiralci — začetniki, ki nimajo mnogo denarja, da bi kupovati nove nerabljene znamke. Na pismih je vredno zbirati razen prav j starih znamk tudi razne avionske znamke, j Te znamke, ki so izdane skoraj vselej samo za filateliste, nain povedo dostii več. če so na lepem ovitku, ki ima razen poštnega žiga še nekaj drugih žiigov, s katerimi je dokazano, da je bilo pismo poslano z letalom. Kuko ponosni so na primer ti- sti zbiralci, kri so toliko srečni, da imajo pismo prvega poštnega poleta čez Ooeaa. Brezplačne nove? ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom-interesentom enoletna privatna trgovska šola, znani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Pišite ponje! Šolnina 120 Din. Okrog tramvaja Ljubljana. 9. evgusts. Kako težko smo čakali pred leti- da je bila otvorjena proga šiška in nato Vič— št. Vid. »Zdaj pa bo«, smo dejali, »saj se bo mo lahko popeljali za majhen denar in daleč!« Ko so začeli graditi še krožno progo, smo se zdeli samim sebi imenitni. Oddahnili so se vsi, ki se jim večkrat mudi na postajo v prepričanju, da zdaj ne bo več zamud in da vlaki ne bodo odhajali brez njih. Ob otvoritvi novih prog so vozili vozovi vsi okrašeni ljudje so stopati v vozove zadaj in tudi sprodaj — ni bilo preveč natančno — z zadovoljiml obrazi in je vladala med potniki in tramvajskimi -uslužbenci najprijetn?jša vzajemnost, tako da so ljudje pozabljali, da traja vožnja iz Ljubljane v št. Vid domala pol ure- in se niso preveč jezili na čakanje ob prestopanju v mestu. Tudi tramvajski uslužbenci niso zamerjali, če =o tu pa tam vendarle slišali kako bolj robato, kajti se pač vozijo po tramvaju vsake vrste ljudje, tudi godrenjačl. Ti so bili dolgo časa skoro osamljeni, zakaj večina Ljubljančanov je bila ponosna na nove pridobitve v znamenju tramvajskega pro mota. Prišli pa so drugi časi. Komaj smo se navadili na neke vrste red, že so se go- spodje pri tramvaju skujali in dejali, da tako ne pojde dalje. Zmerili so nekake cone s čimer so poskočili v cenah vozni listki, poskočili so pa tudi potniki, ki jim novotarije odločno niso bile po godu. Ker po vrhu tramvajski vozovi niso nič hitreje tekli po progah, je bilo prvo veliko razžaljrn.jj vseh prejšnjih prijateljev tramvajskega premeta. Tako smo se ne. kaj časa vozili po conah za večji denar, dokler ni pršlo do novih sklepov. Odločujoče sile so sklenile, da tudi prestop s tramvajskega voza na drug voz ne sme biti zastonj in da je treba ugodnost prestopanja plačati. Spet je završalo med občinstvom in čuli smo prav bridke na račun nehvaležn h -.gospodov okrog tramvaja.-?; Baš navadfi smo se na cene, na r~d in nered, pa nam gredo spet v.-?e skupaj pokvariti! Vozeči se svet je protestiral na glas in petihem vse skupaj, pa ni zaleglo, in je ostal dražji preetop v veljavi. Zraven pa zamude na križiščih, dolgotrajno cincanje v vse smeri in razne druge zmešnjave, z'asti ob nedaljah, ko hite ljudje k vlakom. Tako se vozarimo s tramvajem po beli Ljubljani in zato ne bod.te lam gori v Mariboru prav nič jezni in nevoščljivi, da ga nimate — tramvaja. ž. i. Kar 1$ angleških narečij govore na našem otoku Zlarinu šibenik, 9. avgusta. Vest o prihodu angleškega kralja na naš Jadj-an je izzvala zlasti v severni Dalmaciji veliko navdušenje. V vseh teh krajih namreč ni vasi, katere mornarji ali izseljenci ne bi dalje časa živeli v Ameriki, angleških kolonijah in tudi v Angliji (kot mornarji). Ni pa zlahka kje toliko oboževalcev angleškega nsroda kakor na malem otoku Zlarinu blizu Šibenika. Tukaj so redki možje, ki ne bi govorili angleški. Kot mornarji iin izseljenci so Zlarinčani po raznih krajih naše zemeljske krogle prišli v stik z Angleži, delali z njimi, se naučili njihovega jezika in navad in pri tem Angileže vzljubili. Neki angleški inženjer, ki je pTed kratkim prišel na Zlarin, jih je poslušal in zdelo se mu je, kakor je s;;m izjavil, da je nekje v Angliji, odnosno T kakšni angleški koloni ji. To mu je brlo tako všeč. da se je s svojo rodbino nastanil na Zlarinu. »Na Zlarinu sem slišal doslej kakšnih 15 angleških narečij. To so narečja, ki sc govore v Ameriki. Avstraliji in v drugih krajih, kjer žive Angleži. Vaši izseljenci isi mornarji so jih poslušali in so se jih naučfU pri delu skupaj z našimi Angleži.« je dejal v nekem razgovoru angleški inženjer. Stari mornarja na Zlarinu in na djrugih otokih severne Dalmacije, ki vsn prav dobni govore angleški, sn zelo žele. da bi jih angleški kralj obiskal- Radi bi namreč r riTrm govorili v n jegovem jeziku. Iz akvaristove torbe O vodnem orehu in o ribi arapaimi Kako daleč so že časi, ko je bilo Barje reš še Barje, ko so gospodarili na njem le lovci in šotiščarji, ki so ga vsak po svoje izkoriščali. Tudi nevarno je bilo to Barje, ker so bila barska okna pravcate pasti za ne-poznavalca. Okna so bili često 1 do 2 m globoki sttudenci manjšega ali večjega obsega, njih gladina pa zarasla z vodnim rastlinjem. da jih ni bilo razločiti od kopnega, katr je marsikomu postalo usodno. Danes je varno na Barju, vendar je izsu-ševanje, ki je zadnjih sto let povzročilo na nekaterih mestih pet do šest metrov znašajoče pogreznjen je šr^nih plasti, vzelo življenjske pogoje povodnemu orehu (Trapa natans), lepi. plavajoči rastlini, katere plod so menda že mostiščarji uživali. Uspeva le v globlji vodi. kjer ni drugiih plavajočih irasitlin, ki bi ji jemale svetlobo. Ostanke te rastline v obliki plodov v velikosti lešnika s štirimi rog 1 ji, so našli po vsej Evropi. kaT nam v zvezi z redkimi nahajališči dandanes dokazuje, da bo rastlina podlegla v borbi za obstanek, ker vzkali prepozno. Oreh dozori v sredini avgusta in se zasidra s svojimi roglji na dnu. Y pozni pomladi šele vidimo rastlino na glad ni, pritrjeno s koreninami na oreh. Na gladini se razvijejo najprej št rje, v obliki križa razporejeni ldsitni stebli, na katerih zraste plavalni mehurček, potem pa šli riog lati, s u.lri časi i narobčami zelenordeči listi- V medprostoru se pojavijo še mtan.jši talki listi in kmalu zagledamo tudi cvet Glavica se zamenja povešati, plod dozori in potegne v globlji vodi s seboj k dnu tudi rastlino, ki je iz-pahnila zrak iz mehurčke^v. To rastlino najdemo v nekaterih jamah južno od Maribo-ra. Tako izumirajo živali, rastline in tudi človeške rase, ki niso iz katcrilkoJi vzrokov sposobne, da tekmujejo z drugimi. Kje so danes množice avtohtonih prebivalcev ameriškega kontinenta. Taka smrt prc(i tudi narodu, ki ne pozna načela združitve v mogočno skupino. Govoreč ma'o prej o Indijancih, si jih oglejmo v tropski Guavani pri ribolovu na sladkovodnega velikana ara_ paimo (Araraiima gigas Cuv)- Več čolnov z Indijanci, ki so oboroženi z loki in puščica- nri. »e napoti tihn veslaj v fnoflmonri rekn. Naglo se ustavi eden izmed čolnov in strelec sproži puščico, ki dizigtine pod vndo. Vsi ©oitni stoje ki oprezajo. laje se bo zadnji konec puščice s šopkom spet pokazal- Ko ga zagledajo, vesloijo v bližino in sprožijo svoje puščice, nato ponovno čakajo, da bi ponovili streljanje. Naposled je riba onemogla iin zdajci jo potegnejo z neobhodnim vpitjem in vriščem k obaili. Veseli so, kajtf riba je orjaška, 3 m dolga m 100 kg težka. Gobec je velik in ima na -robeh tenke zašiljene zebe. V Amazonki imenujejo to ribo pinaruku, love jo pa s kopjem. Baje je mr 90 precej neokusno, vsaj za Evrope e. Okus jc pa le relativen pojem n'