Leto LXXIL, ijl LJubljana, ponedeljek 12. {unija 1939 Cena Din 1.» izhoia vsak dan popoldne izvzemši nedelje In praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice« MARIBOR, Grajski fra st. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, do 100 vrst d Din 2^0, od 100 do 300 vrst a Din 3. vecji inserati petit vrsta Din 4.—. . ..... ■ A u A ynrrfB>.,» j: »— c telefon st. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjevo ulico I« telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno LJUBLJANA, MUiupva unca SfSV. O podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 II Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Težišče položaja zopet v Moskvi: Danes odpotuje Strang s končnimi predlogi V Londonu pričakujejo, da bodo sedaj, ko sta Anglija in Francija ustregli željam Moskve, pogajanja hitro zaključena in da bo v najkrajšem času podpisan sporazum LONTM3N, 12. junija, br. Danes popoldne odpotuje šef oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu William Strang s posebnim letalom v Moskvo. Ves včerajšnji dan je prebil v razgovorih in posvetovanjih s strokovnjaki zunanjega ministrstva, danes dopoldne pa je imel poslednje konference z zunanjim ministrom lordom rTalffaxom in ministrskim predsednikom Ghamberlainom. J Strang bo ponesel v Moskvo končne predloge za sklenitev trojne vojaške zveze Anglije, Francije in Rusije. Kakor doznava diplomatski sotrudnik »Sundav Timesa«, vsebuje končni načrt pogodbe poenostavljenje formule za medsebojno vojaško pomoč. Ta formula določa skupno akcijo vseh treh velesil proti vsakemu direktnemu ali indirektnemu napadu na eno izmed njih. Ta formula je tako široka, da so v njej zapopadene vse možnosti. Medsebojna pomoč stopi avtomatsko v veljavo, če bi kdo napadel baltske države, Belgijo, Nizozemsko ali Švedsko in bi katerakoli izmed pogodbenih strank smatrala to za ogrožanje svojih interesov, kakor tudi v primeru, da se katerakoli izmed treh pogodbenih držav zaplete v vojno. Moskva je obveščena o tem, da se s to formulo Anglija in Francija obvezujeta priskočiti Rusiji avtomatsko na pomoč, Če hi bila Rusija prisiljena seci po orožju, ne glede na to, ali bi bil napad naperjen direktna na njo, ali pa na katero izmed sosednih držav. Ker sta Anglija in Francija na ta način ustregli željam Moskve, so v Londonu in Parizu prepričani, da so odstranjene vse ovire. Zato bo ponesel Strang obenem posebno pooblastilo angleškemu poslaniku, da sklene z moskovsko vlado končni dogovor, kar se bo po pričakovanju londonskih krogov verjetno zgodilo še ta teden Enotno vrhovno poveljstvo Anglije in Francije v primeru vojne Uspeh Gamelinove misije v Londonu — Vojska pod francoskim, mornarica pa pod angleškim vrhovnim poveljstvom London. 12. junija, br. Vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, ki se je v petek vrnil iz Londona v Francijo, je večino časa, ko se je mudil v Angliji, porabil za ogled vojaških naprav ter za posvetovanje z odgovornimi zastopniki angleške vojske. >Dalry Telegraph* poroča, da so v angleških krogih zelo zadovoljni s potekom obiska generala Gamelina, ki je imel daljše razgovore z zun. min. Halifaxom. Pozornost je zbudilo, da se je sestal tudi z voditeljema opozicije majorjem Attleejem in Sin-elairom. Pariz, 12. junija, z. Obisku vrhovnega poveljnika francoske armade in šefa generalnega štaba maršala Gamelina pripisujejo v pariških političnih krogih največji pomen. Soglasno poročajo pariški listi, da je bilo pri razgovorih, ki jih je imel Gamelin v Londonu, že rešeno vprašanje skupnega vrhovnega poveljstva v primeru vojne. Po tem dogovoru bo poveljstvo nad združeno francosko in angleško vojsko poverjeno Francozom in sicer maršalu Gamelinu. poveljstvo nad združenim vojnim brodovjem Anglije in Francije pa Angležu, in sicer sedanjemu poveljniku angleške vojne mornarice. Letalstvo obeh držav bo postavljeno pod skupno franco-sko-angleško poveljstvo. To tesno sodelovanje francoske in angleške armade bo prišlo do izraza že letos v poletju in jeseni. Pri vojaških svečanostih 14. julija v Parizu bo sodeloval bataljon angleške vojske, pri jesenskih manevrih v Franciji in Angliji pa več polkov francoske, odnosno angleške armade. 14 novih francoskih vojnih ladij Pariz. 12. junija. AA. Po poročilu iz ministrstva za vojno mornarico je francoski minister Campinchi naročil pri raznih francoskih ladjedelnicah 14 lahkih vojnih ladij, med njimi 4 kontratorpedovke tipa >Mogador4r in > Vol ta« po 3.000 ton, ki bodo razvijale hitrost nad 40 vozlov na uro. ter bodo oborožene z 8 topovi kalibra 13S mm in 10 torpednimi cevmi. Razen tega bo zgrajenih še 6 lahkih torpedovk. od katerih bo vsaka imela ti?oc ton in ki bodo oborožene s topovi kalibra 100 mm, ter še štiri patrolne ladje po 600 ton. Vsa češka industrija pod kontrolo Vsako podjetje dobi posebnega nemškega kontrolorja, vrhovno nadzorstvo pa bo vodila posebna komisija PRAGA, iz Berlina 12. junija, br. Po poročilih je nemška vlada sklenila glede na zadnje dogodke, ki so se odigrali v Česko-moravskem protektoratu m glede na napetost, ki je zavladala med češkim in nemškim prebivalstvom postaviti posebno komisijo, ki bo vodila nadzorstvo nad javno varnostjo v protektoratu. V tej komisiji bodo izključno Nemci. Komisija bo imela široka pooblastila. Razen tega bodo v vseh večjih industrijskih podjetjih nastavljeni posebni nadzorniki, ki bodo nadzirali celokupno delo češke industrije ter obveščali nemške oblasti o razpoloženju in o pokre-tih med delavstvom. Posebno strogo pa bodo morali paziti na to, da bo češka industrija točno izvrševala naredbe nemških oblast t Stroške za te nadzornike bodo morala nositi češka industrijska podjetja. Za nadzornike bodo imenovani uradniki nemškega urada za delo in bodo imeli pravico kontrolirati in usmerjati ne samo tehnični obrat podjetij, nego tudi vse njihovo finančno poslovanje. ■ Češki iri Moravski so bile I Po vsej Francosko turški Carigrad, 12. junifja. e. Francosko-tur-pogajanja o Aleksandre tskem sandžaku in o paktu v/zajemne pomoči, ki so se zadnje dni vodila v Ankari med turskim zunanjim ministrom Saradzoglom in francoskim poslanikom Masiglijem so na najboljši pofči. Definitivni zaključek sporazuma je stamo še vprašanje nekaj rini Danes bo/ imel francoski poslanik Masigli spet /sestanek z zunanjim ministrom in oh/tej priliki bodo ugotovljene i» podrobnosti glede podpisa sporazuma. V turškirj/ političnih krogih pripisujejo Mflk promen zaključi t vi sporazuma s Ranciic,». ki r»*-*boin r . ir*-_ Ško-— j • ■ -T - ■ rr~vo~ 1 fTikor j£ bil an^leškor-tucsla. včeraj v mestih in vaseh posebne molitve za srečno bodočnost naroda. Molitvam je prisostvovalo na tisoče in tisoče ljudi. Ponekod so priredili tudi procesije. KLADNO, 12. junija, br. Preiskava zaradi umora policijskega poveljnika dosedaj še ni rodila nobenega uspeha. V soboto je bil pogreb umorjenega policaja. Udeležili so se ga samo Nemci, dočim Čehi niso smeli na ulice, da bi ne prišlo do novih incidentov. O morilcu ni še nobenega sledu. Trdi se, da je z avtomobilom pobegnil neznano kam. Po mestu še vedno patrulira vojaštvo, vendar pa nemške oblasti niso izdale novih represalij, kakor so prvotno zagrozile, če se morilec ne bo javil do sobote zvečer. Praga, |1 junija, o. Na nemških službenih mestih izjavljajo, da policist Kniest ni padel kot žrtev ene same osebe, temveč da je bilo pri atentatu nanj udeleženih več ljudi. Kniest je ob L ponoči šel domov ter je bil ob tej priliki napaden s topim orožjem. Zgrudil se je nezavesten na zemljo in šele nato so pričeli streljati nanj iz revolverjev raznih kalibrov. Atentatorji so odnesli s seboj njegovo čepico, ki je tudi še niso našli. Strožji ukrepi proti odpravi plodu v Franciji Pariz. 12. junija, z. V zadnjem času so francoske oblasti bolj strogo začele nadzorovati zdravnike in babice, ki so na sumu, da opravljajo zločinski posel odpravljanja plodu. Doslej je bila uvedena stroga preiskava, ki jo vodi poseben v ta namen ustanovljen oddelek pariške policije, proti 10 zdravnikom. 4 vodjem klinik in 12 babicam. Od 1. januarja je bilo zaradi zločina zoper življenje v Parizu obsojenih že 117 oseb. V kratkem bodo izdane tudi odredbe, s katerimi bodo zelo poostrene kazni za take delikte. S takimi ukrepi hočejo francoske oblasti zaščititi francosko nataliteto. r stani in ostani član Vodnikove dru ihe l Važni razgovori v Ankari V zvezi z obiskom Gafenca bodo razpravljali o pristopu Bolgarije k Balkanski zvezi Carigrad. 12. junija, e. Pred svojim odhodom iz Carigrada v Ankaro je dal rum unski zunanji minister Gafencu novinarjem kratko izjavo. Med drugim je izjavil, da so prijateljske vezi med Turčijo in Rumunijo močnejše kakor kdaj-koli, in da so interesi obeh držav enaki. Naša želja je, da ostane enotna in še večja Balkanska zveza. To vprašanje, ki zanima naše države, bo predmet naših razgovorov v Ankari. V Ankaro je prišel Gafencu včeraj ob 4. zjutraj, ob 11.40 pa je obiskal zunanjega ministra Saradzo-gla. ob 12.50 ministrskega predsednika dr. Haidprja, nato pa predsednika Narodne skupščine, ki so potem popoldne vsi vrnili obisk. Snoči je zunanji minister Sa-radzoglu na čast svojemu tovarišu priredil banket. Službenih razgovorov včeraj ni bilo, temveč bodo šele danes in jutri. Svoj obisk bo Gafencu zaključil z avdi-jenco pri predsedniku republike Ismetu Inneniju v Galovi na Marmorskem morju. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo glavni predmet razgovorov v Ankari pristop Bolgarije k Balkanski zvezi. Turčija želi, da bi se to vprašanje čimprej rešilo, ker bi pomenil pristop Bolgarije veliko okrepitev Balkanske zveze. Turčija tudi posreduje pri Rumuniji in Grčiji, da bi ugodile željam Bolgarije, ki zahteva od Rumunije vrnitev Dobrudže. od Grčije pa izhod na Egejsko morje. Turški zunanji minister Saradzoglu ie imel na banketu govor, v katerem je izrazil priznanje kralju Karolu ter nagla-sil, da je Balkanska zveza zamišliena kot organizacija za ohranitev miru brez ozira na razvoj dogodkov. Balkanske države so zbrane v duhu istega ideala, ki jih je združil pred 15 leti. Gafencu je v svojem odgovoru nagla-sil podobnost vlog. ki jih imata Rumunija in Turčija. Rumunija brani svobodo Dunava, Turčija pa varnost Dardanel, -Dri čemer se obe državi trudita, da ohranita najboljše odnošaie z ostalimi državami. Na koncu svojega govora je Gafencu podčrtal, da je Balkanska zveza orodje miru in da ne izključuje nobenega balkanskega naroda. Banket z zastrupljenimi jedili maščevanje Kitajcev šanghaj. 12. junija. AA Za časa banketa, prirejenega na čast pomočnika japonskega ministra za zunanje zadeve, ki so mu prisostvovali številni japonski častniki in diplomati ter skoraj vsi člani nankinške vlade, so opazili, da so bile jedi zastrupljene. Udeležencem banketa je postalo slabo v trenutku, ko je član nankinške vlade nazdravljal pomočniku japonskega ministra za zunanje zadeve. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da so bila jedila in pijača zastrupljena, da pa ne preti smrtna nevarnost, ako ne nastopijo komplikacije. Neki kitajski kuhar je bil aretiran. Finančni problem oboroževanja angleških zaveznikov London. 12. jun. d. Ponovni razgovori, ki sta jih imela te dni predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister lord Ha-lifax s poslaniki Poljske, Rumunije in Grčije, so se nanašali, kakor se zatrjuje, predvsem na finančno plat oboroževanja teh držav. Grčija in Rumunija sta po dobljenem jamstvu svoje neodvisnosti prosili Anglijo za vojni material, ki jima je potreben za obrambo. Anglija sama ne more dobaviti zahtevanih količin, ker bi bilo to nezdružljivo z njenim lastnim oborožitvenim programom. Rumunija in Grčija zahtevata zato kreditov ,da bi mogli nakupiti orožje in material kje drugje. Proti temu pa je odločno protestiralo angleško finančno ministrstvo. Grčija in Rumunija sta očitno mislili na nakup orožja v Zedi-njenih državah in Rusiji. Angleški zakladni urad pa se je izrekel proti temu. da bi Anglija dala drugim državam denar ali kredite, s katerimi bi si kupovale orožje drugod. Kako bo urejen ta težavni problem, zaenkrat še ni jasno. Svečana proslava kosovske bitke Beograd, 12. junija, e. Vojni minister general Nedič je sprejel predstavnike ožjega izvršnega odbora za proslavo 550-letnice kosovske bitke Mihajla Kiameto-viča in tajnika odbora Orloviča. Vojni minister je izjavil, da se bo tudi vojska letos v večjem obsegu udeležila kosovske proslave. Konjeniški polk Miloš Obilic pa" bo prolavil Vidov dan na saiiem Kosovu. Po verskih svečanostih bodo vojaki priredili celo vrsto vojaških iger in proslav. Minister je obljubil članom odbora svojo pomoč za organizacijo proslave. Nova zračna proga Beograd, 12. junija. Danes bo na sve-Ča n način otvorjena na zemunskem aero- ' dremn nova zračna linija na progi Gdvnja « Rim. ki jo bo vzdrževala noljniri letel- 1 Milijardni angleški kredit Turčiji Rim. 12. junija, o. Tukajšnji listi poročajo, da je Anglija odprla Turčiji nov kredit 15 milijonov funtov (3.900 milijonov dinarjev). Večina kredita bo porabljena za nabavo orožja in municije v Angliji. Ce angleška industrija ne bo mogla izvršiti naročil, se bo Turčija obrnila na nizozemske in švicarske tvornice, ki bi jim dobave plačala z angleškim kreditom. Vojaška posvetovanja med Anglijo in Turčijo Carigrad. 12. junija. w. Za prihodnjo sredo pričakujejo v Turčiji prihod angleške vojaške misije, v kateri bodo zastopniki vseh vrst orožja. Angleški vojaški atašeji pri poslaništvu v Ankari, ki so spremljali turško vojaško misijo v London, se bodo vrnili v Turčijo, da bodo prisostvovali angleškoturškim vojaškim pogajanjem. ska družba »Lot«. Prvo poljsko letalo bo danes ob 14. odletelo z zemunskega aerodroma v Budimpešto, kjer bo zveza za Rim. Letala bodo obratovala na tej progi vsak dan razen ob nedeljah in sicer menjaje se enkrat letalo našega Aero-puta, drugič pa poljske družbe »Lot«. Prihodnji mesec bodo na tej progi med Budimpešto in Beogradom letela tudi madžarska letala. Nova zračna linija je dobila številko 1579. Huda nesreča v francoskem radnika Liege, 12. junija, z. V premogovniku Avroy se je pripetila nesreča, ki je zahtevala sedem žrtev. V globini 390 m je šest rudarjev kopalo premog, ko je iskra, ki je šinila iz vrtalnega stroja, vnela jamske pisne. P o tlite nt o6$crniti Eden največjih naših savraznihjov umrl Švicarski katoliški dnevnik »Vaterland«, ki izhaja v Luzernu, poroča, da je v koncentracijskem taborišču Dachau umrl bi\ši direktor dunajskega dnevnika »Reichspost« dr. Friderik Funder, star 67 let. Dr. Funder je igral pred vojno in po vojni veliko vlogo v Avstriji. Bil je fanatičen sovražnik pred vojno Srbtie, po vojni pa naše države. Pred vojno je stal na čelu one struje na Dunaju, ki je sistematično šču\'ula na vojno proti Srbiji. V borbi proti Srbiji m proti jugoslo\'enskemu pokretu mu ie bilo dobro vsako sredstvo. I' njegovem listu so izhajali na j podle j ši, v ničemer utemeljeni napadi na srbsko vlado in srbske državnike, pa tudi na vse one !ugosto\en*ke javne delavec, ki se niso đmi inrcči v \'oz protislovanske avstrijske politike. ^Reichs-post« je pod njegovim vplivom vodila naj-Ijutejšo kampanjo proti \sakemu nacionalnemu pokretu na slovanskem jugu. pa naj je bilo to v Slo\cniji, na Hrvatskem ali v Srbiji. Za časa ljubljanskih krvavih septembrskih dogodkov leta 190S je Funder-jev list tekmoval z »Grazer Tagbtattom«c v napadih na Slovence in v klevetanju ljubljanskega prebivalstva. Če bi šlo po njegovem, bi dobili takrat v Ljubijano preki sod in krinika. Enako vlogo jc mož igral tudi v bosanski aneksijski krizi in med balkansko vojno. Dunajska »Rciclispost* je takrat čisto odkrito ščuvala na vojno proti Srbiji, češ da jc tam gnezdo VWCh jugoslo-venskih zarotnikov proti Avstro-Cigrski, Id ga je treba nemudoma uničiti, ako se noće spravljati v nevarnost nadaljnji obstoj Avstrije. Ko je na 1'idov dan leta 1914 padel v Sarajevu pod kroglo Gavrila Principa a\stro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand, je Funderjevo glasilo naravnost podivjalo in bljuvalo ogenj in žveplo na Srbe. zahtevajoč, da se takoj odpošlje kazenska ekspedicija proti Srbiji, se v njej z ognjem in mečem zatre jugoslovenska zarotniška zalega in enkrat za vselej napravi konec srbski neodvisnosti. Tej kampanji, ki jo je osebno vodil dr. Funder sam, se je pridružilo vse v monarhiji izhajajoče avstrijsko orientirano časopisje na severu in na jugu in končno doseglo, da je Avstrija meseca julija 1914 poslala Srbiji znani ultimat, ki mu je za petami sledila napoved vojne. Eden glavnih krivcev sve-tovne vojne jc bil torej pokojni dr. Funder. Človek bi mislil, da bo svetovna vojna s svojimi posledicami moža spametovala, ker je vendar moral uvideti, da jc bila njegova politika prava nesreča za Avstrijo. Toda njega ni izučila ne svetovna vojna, ne avstrijska katastrofa. Ostal je, kakršen je bil pred vojno: nepomirljivi, zakleti sovražnik vsega, kar je slovansko, predvsem pa Jugoslavije kot naslednice osovražene Srbije. Dokler so bili v povojni Avstriji na krmilu socialni demokrati z dr. Renncr-jem, Funder ni prišel do besede, ko pa so zavladali prelat Seipl, dr. Dollfuss in dr. Schuschnigg, je napočila nova doba njegovega vpliva in moči. Da so bili odnosa* med zvezno državo Avstrijo in Jugoslavijo ves čas, ko je vladala v nji gori imenovana trojica, vse prej kakor prijateljski, je v nemati meri pripisovati njegovemu vplivu. Zloglasni naši emigranti general Sar-kotič, Perčevič in kakor se že imenujejo ostali rovarji proti naši državi, so bili v uredništvu lista »Reichspost« kakor doma in dr. Funder je bil njih pokrovitelj, podpornik in zaščitnik. Vse akcije, ki »o jih uprizoriti ti izdajniki proti Jugoslaviji, so se izvršite z vednostjo, odobrenjem in podporo dr. Funderja in njegovega glasila. Okupacija in aneksija Avstrije po Nemčiji je napravila konec dr. Funderjevi slavi in moči. »Reichspost« je prenehala izhajati in dr. Friderik Funder je, kakor mnogi drugi, našel streho v taborišču Dachau. Tam je sedaj tudi umrl, zapuščen in pozabljen celo od tistih, za katerih cilje in interese se je z redko vztrajnostjo vse življenje borit proti jugoslovenski misli in njeni inkarnaciji — Jugoslaviji. Latinski pregovor sicer veleva: »De mortuis nil nisi bene!«, toda mi nacionalni Jugosloveni se glede pokojnega dr. Funderja na žalost ne moremo ravnati po tem latinskem reku, ker ne moremo s svojega nacionalnega stališča izreči niti ene dobre besede o njegovem javnem delovanju, O njegovem privatnem žrvtje-nju pa naj sodijo drugi. Strahovita eksplozija v Madridu Madrid, 12. junija z. Kraljevsko gledališče v Madridu je danes samo še kup razvalin. Med državljansko vojno je to najlepše gledališče Madrida postalo skladišče za municijo. V soboto zvečer je zaradi neznanih vzrokov nastala eksplozija v skladišču. Eksplodirala Je ogromna količina granat in eksplozivnih snovi. Ve* vojakov in okroe 30 civilistov Je ubitih, mnogo pa ranjenih. Borzna poročila. Curfh, 12. junija. Beograd 10.—, Baria 11.755, London 20,775, New York 443J50, Bruselj 75.54, Milan 23.34. Amsterdam 236.10, Berlin 178, Praga 15.10, Vi SU.62, Sofija 5.40, Vran i »SLOVENSKI N A R O Dc, ponedeljek, 12. junija 1939 Slov. 131 Nihče ne sme ostati ob strani Ljubljana. 12. junija Malo je slovenskih društev, v katerih Složno tobeiujejo ljudje ne glede na politično ali svetovnonazorno pripadnost. N»* rodnoobrajnhno društvo »Branibor« je združenje, ki je poleg tega dokazalo, da se Slovenci lahko tudi složno In z uspehom s poraz urnem o, kadar gre za najvažnejša življenjska vprašanja nas vseh. Včeraj so 5« »brali na občnem zboru osrednjega, odbora »Branibora« zastopniki tako mncg.h po politiCsni in svetovnonazorni usmerjenosti raznolikih društev in organizacij, da je se to dokazalo, kako iresno se zaveda.jo vsi carodnoobiambnegii dela in kako nam je vsem pri srcu naga po težkih borbah pridobljena narodna svoboda in neodvisnost. Predsedn;k prof. Ivsn Rudolf je pozdravil zastopnike in zastopnice Jugosloven-skega učiteljskega udruženja, Jugosioven-ske ženske zveze. Društva prijateljev S?o-venskih goric, Legije koroških borcev„ čet ruška udruženja, krajevnega odbora JS. Narodnega akademskega bloka. Društva elovenskih profesorjev, danskega sveta. Kluba korogkih Slovencev, Slovenske straže. Združenja rezervnih oficirjev, Zveze emigrantskih društev. Zveze kmečkih fantov in deklet. Ciril-Metodove družbe, delegate podružnic s-Branibora« iz vse Slovenije, posebno pa akademskih podružnic iz Ljubljane in Maribora itd. Zbcrovalci so sprejeli predsednikov predlog, da se odpošljejo na najvišja mesta vdanoBranibor« se Je močno uveljavil v javnosti, posdfr— zaslug« si je pridobila šolska mladina, ki je z ljuben-nijo in požrtvovalnostjo opravljala vse. naloge. 2al Je de vedno precej slovenskih pe-tičnikov, ki se narodnega davka otepajo tako silno kakor drsavnih in samoupravnih dajatev, imamo podjetja, ki v svojih visoko aktivnih bilancah ne izkazujejo niti prebite pare za narodnoobrambne namene. Pri teh je treba zbuditi čustvo do naroda in domovine, Narodnoobrambne or granizacije niso oaicosrčcie, vrata so vsem na steza j odprta, vsak naj stopi tja, kjer se mu zdi, da bo lase opraviti svojo naro-dnoobramhoo dolžnost, le ob strani tega dela ne sme nihče ostati danes, ko preživljamo usodne dni svoje narodne zgodovine. Zelo izčrpno tajniško poročilo je nato prečita! g. Avgust Pertot, o stanju blagajne pa je poročal g. Josip Mozetič. Dohodki društva so bih lani za okoli 48.000 din večji kakor predlanskim. Za preglednike je g. Ante Gerbec poročal, da so računi v redu in Je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah 50 bih soglasno izvoljeni za predsednika prof. Ivan Rudolf, za podpredsednika pa ravnatelj Simon Dolar in sodnik okrožnega sodišča Julij Feilaher. v odbor so bili izvoljeni ga. Mira Engelma-nova, prof. dr. Martin Gorjanec, akademika Jože Kavs in Vekoslav Iskra, sodnik Jože Kokalj, v*sji svetnik Josip Mozetič, bančni uradnik Avgust Pertot. prof. dr. Anton Slodnjak in tajnik Lojze šmuc, v nadzorni odbor pa višji svetnik inž. Janko Mačkoveek, bivši minister dr. Novak in novinar dr. Branko Vrčon. V imenu Zveze emigrantskih društev je zborovale« pozdravil prof. dr. Cermelj, ki je poročal o položaju na Primorskem, kjer se ni nič spremenilo. Lep praznik Sokola II. v Trnovem Odlično uspela večerna akademija in telovadni nastop Ljubljana, 12. junija Na prostornem telovacušču v Trnovem, kjer se dviga že ponosni sokolski dom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja, je priredil marljivi Sokol H v soboto zvečer odlično uspelo telovadno akademijo, včeraj popoldne pa javen telovadni nastop. Sobotne akademije se je udeležilo nad S00 ljudi. Telovadisče je bilo lepo razsvetljeno, pred sokolskim domom pa je na visokem žrtveniku gorel ogenj. Ob 20.15 je prikorakalo na telovadisče 14 dečkov, ki so izvajali društvene proste vaje dobro in skladno. Proste vaje bi pri boljši godbeni spremljavi dosegle Še večji uspeh. Ra jalne vaje 18 deklic so bile prav dobre, zato občinstvo ni štedilo s priznanjem. Deset stasitih in zagorelih naraščajnikov je nastopilo na visoki bradlji, kjer smo videli nekaj prav lep^h. naraščaju primernih vaj. Odlično so uspele vaje naraščajnic s palicami, potem pa sta dve vrsti starejše moške in ženske dece nastopili na nizki bradlji s prav posrečenimi vajami. Skoro brezhibno je devetorica naraščajnikov opravila proste vaje. potem pa je moška deca razveseljevala občinstvo z igrami. Člani so nastopili s krasnimi preskoki s prožne deske čez konja na šir brez ročajev in bili deležni viharnega odobravanja. Zelo so ugajale tudi razgibalne vaje naraščajnic, osem Članic pa je prav dobro nastopilo z vajami na dveh gredah. V okusnh oblekcah je 7 deklic strumno opravilo vaje s kiji. nakar je vrsta članov nastopila na bradlji z lepimi sestavami, članice so izvajale vaje po valčkovem taktu, ki so odlično uspele, osmorica moškega naraščaja pa je po himni jadranskih stražarjev s spremljevanjem harmonike odlično izvedla simbolične proste vaje ob navdušenem pritrjevanju gledalcev. Pohvalno moramo omeniti, da so bile vse telovadne točke delo domačih vaditeljev in vaditeljic, ki zaslužijo vsi pohvalo. Po uspeli telovadni akademiji v soboto zvečer, je priredil Sokol II včeraj popoldne na svojem telovadišču v Trnovem telovadni nastop, ki se je odlikoval tako po kakovosti kakor tudi po številu nastopajočih telovadcev in telovadk. Že mnog-o pred pričet kom se je zbrala velika množica občinstva, med katero so bili starosta br. Gangl, podnačelnik saveza SKJ br. Jeras. zastopnik župe br. Slana in zastopniki vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakali na telovadisče z državno zastavo in prapori vsi telovadci, 206 po številu, burno pozdravljeni od množice gledalcev. Najprej se je dvignila na visok jambor državna zastava med sviranjem državne himne, potem pa je nagovoril goste starosta br. Vinko Kocijan, ki se je zahvalil za lepo udeležbo in poudaril, da gradi društvo dom, ki sicer še ni dograjen, ki pa bo s požrtvovalnim deTom vsega članstva in javnosti v bližnji .bodočnosti izročen svojemu nar«-1*? "om naj bo last vsega naroda, j kjer se bo mladina vzgajala v sokolskem { in jugoslovenskem duhu. Po nagovoru br. j staroste sta stopila pred njega br. Vitek in načelnica s. Goršičeva, ki sta mu izročila spominsko listino v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo 30-letno sokolsko delo. Vidno gin j en se je zahvalil br. Kocijan za izkazano pozornost, občinstvo pa mu je priredilo tople ovacije. Po tem svečanem aktu so odkorakali vsi telovadni oddelki s telovadišča. Prva je nato nastopila moška deca (36), ki je župne proste vaje izvedla skladno in strumno. Po dečkih je 56 deklic prav tako izvedlo župne proste vaje, ki so bile skoro brezhibne; zato občinstvo ni štedilo z dolgotrajnim odobravanjem. Pri izmenskem teku je nastopilo 36 naraščajnikov, za njimi pa je moška deca izvajala razne igre, ki so zbujale mnogo zabave in smeha. Krasen je bil nastop 24 naraščajnic s savezni-mi prostimi vajami. Dekleta so jih opravile skoro brezhibno. Orodna telovadba, člani na drogu moški naraščaj s preskoki čez konja, moška in ženska deca na bradlji in ženska deca z odbijanjem, je pokazala, da se tudi ta panoga telesne vzgoje sistematsko goji pri Sokolu LT. Po orodni telovadbi je nastopilo 32 naraščajnikov s Nahlikovimi prostimi vajami, ki pa so malce predolge in za naraščaj pretežke, kar se je opazilo pri izvajanju. Vaje so trpele zaradi enotnosti in skladnosti. Vrli nara-ščajniki so se potrudili in izvršili vaje zadovoljivo. Zabavna je bila točka moške dece, streljanje balončkov, kjer so se rnladi dečki izkazali za dobre strelce. Prav je, da se tudi ta panoga goji v sokolskih društvih. Potem so člani nastopili še na krogih in smo videli krasne izvedbe in vratolomne odskoke. Članice in naraščajnice so izvajale zanimive raznoterosti, moška deca nas je zabavala z natezanjem vrvi, ženska deca s plesi, končno pa so člani še izvajali krasne preskoke čez konja na šir s prožne deske. Občinstvo je nagradilo vse vrste z velikim odobravanjem. Izredno so uspele proste vaje članic (28) sestava sestre Jugo ve. Vaje, ki se odlikujejo po lepih likih, gibih in prehodih, so Članice opravile skladno in v vzornem kritju. Uspelo poldrugo uro trajajočo telovadbo so zaključili člani (40) s saveznim! prostimi vajami, ki so prav dobro uspele. Ob zaključku so prišli na telovadisče spet vsi telovadni oddelki k snemanju državne zastave. Vsa množica je zapela himno »Hej Slovani«, nakar je bila spuščena državna zastava. Po telovadbi je bila narodna veselica, pri kateri je neumorno igrala marljiva godba Sokola I, ki je pod taktirko br. Ve rij a švaj-garja spremljala tudi vse telovadne točke. Akademija in telovadni nastop Sokola II sta pokazala, da je sokolska misel v Trnovem globoko zasidrana in da je Sokol II organizacija, ki bo vzgojila mladino v pravem državnem in jugoslovenskem duhu. Sokol H:: Le naprej dvf mtru . . . Spor v učiteljskem udruženju vc tva« od 5. junija U 1. je pri- občila pol gornjim naslovom dopis o odstranitvi manjšine od seje glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udru. ženja, ki se je vršila 4. t. m. Radi netočnega obvestila prosim, da priobčite sledeče obvestilo učiteljstvu in javnosti: Državniško gledanje in pojmovanje me-rodajnih faktorjev o potrebi in pomenu stanov£l:!h organizacij, posebno izjavo g. predsednika vlade in g. ministra o takem gledanju in stališču do JUU kot eminent. no nacionalne organizacije spremenilo je odnose in dosedanjo politiko do učiteljskega udruženja in večine učiteljstva v državi. Stremljenje, da Ostane JUU samo instrument v službi naroda in države se vedno bolj uveljavlja z uvidevnostjo me- ic sa„"faktorjev. Politika na^protrtev in sovraštva do učiteljskega udruženja, medsebojnega so-vra-lva in razdvajanja, protekcijonizma Jn kon?. p'r?nja ufilteljstva preokrenila je v, pot vp^rnia državniScB politike pomlr- i ijh "'i i-i Zadovoljstva v učiteljskih vr- j sta*\ ved« in zal*? • ^" viačauja vere v objektivnost in pravičnost In p. »I a za popolno ureditvijo razmer — v korist šole in prosvete. Da se izlečijo bolne rane iz prošlosti in iz učiteljstva napravi kader zadovoljnežev, sposobnih za delo in napredek v miru in za obrambo domovine in borbo v prvih vrstah v vojni, taka politika je neobhodna državna potreba. Odmevi bolnega stanja in frakcionaiko partizanskega, ozkega gledanja manjšine učiteljstva na ta preobrat so se pokazali na seji glavnega odbora JUU 4. tm.. na kateri je zapustilo Jejo 6 članov manjšine od 40 članov glavnega odbora. Manjšina ni hotela priznati parlamentarni večini princip odločevanja in spoštovanja večinskih sklepov. Navajena na favoriziranje in pomoč nestanovskih faktorjev je zahtevala, da prisostvujejo pred odločitvijo spora sporne stranke seji, in je ultimativno zahtevala spremembo dnevnega reda ter je odšla s seje ker 34 članov večine ni hotelo podleči pritisku manjšine ls nsčelmh rs zlogov. Izjava v »Samoupravi« ni točna, ker so v glavnem o stvari odločali člani is no- tranjosti države. Odhod zastopnikov dunavske sekcije in enega zastopnika morav ske sekcije je toliko problematičen, v kolikor oni ne zastopajo vsega učiteljstva teh banovin in v kolikor jim bo članstvo sledilo v njihovi frakcionaško-partizanski opredelitvi v svojstvu sekcijskih funkcionarjev strogo stanovske organizacije. Posebej, v kolikor bo članstvo odobrilo odklanjanje sodelovanja z glavno upravo v sedanjem momentu, ko je glavna uprava JUU v najboljših odnosih s prosvetno centralo in na potu. da izleči rane iz preteklosti in normalizira razmere v korist šolstva in učiteljstva, « i s >t jLJt^m 4 4 4*Vw* f* d / r 1 - \f. rt* ' • * y t \g^K& »1* * * »v^jrvVni * -*el* m * n_ ji i w) i a /an> A A \ * Ogromna večina učiteljstva je utrjena in preizkušena v triletni borbi, ki jo je hrabro izdržala, pa lahko izdrži še tri leta ako se želi, da se zopet vrnemo na pot destruktivne prosvetne politike do učiteljstva in učiteljskega udruženja. Nadejamo se, da bodo državniški pogledi zmagali nad ozkimi frakcionaško-strankarski-mi naziranji o pomenu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki mora združiti vse učiteljske sile za službo narodu in državi, katerima mora edino služiti učiteljsko udruženje. V Beogradu, 9. junija 1939. Predsednik Jugoslov. učit. udružen j , Ivan Dimnik Ob zaključku velesejma Ljubljanski velesejem je prireditev, ki najbolj razgiblje naše mesto in ki tudi po svojem gospodarskem značaju in pomenu najde precej odmeva v državi, pa tudi v inozemstvu. To smo opažali tudi včeraj, na zadnjo nedeljo letošnjega pomladanskega velesejma. Dopoldne je bilo na velesejmu še dovolj kupcev za razno blago; med njimi mnogo iz drugih banovin, ki v delovnih dneh preko tedna niso imeli časa. Tudi to potrjuje dejstvo, da je naš velesejem uspešen gospodarski činitelj in posrednik med posameznimi banovinami. Včerajšnji kupčijski uspehi so kar zadovoljivi. Tudi podeželskih ljudi je bilo dopoldne veliko. In — obetal se je hud naliv, pa je bilo komaj nekaj ponižnih kapljic. Zato so postali Ljubljančani po kosilu živahni in je začelo poulično življenje utripati, kakor da ima Ljubljana vročico. Kmalu je bilo sejmišče polno in vesela živahnost je vladala tja do večera in dalje v noč. Danes je velesejem še ves dan, zvečer pa se boste za slovo še mogli pozabavati na »veseličnem«. Včeraj so se ljudje komaj zvrstili, ko so metali kupone v žaro pred postavkom Merkurjevega kipa. Danes ob 5. popoldne bo pred paviljonom »K« javno žrebanje kuponov velesejmskih vstopnic pod notarjevim vodstvom. Lepa zmaga ljubljanskih šahistov V Zagrebu je bila včeraj polfinalna tekma za državno prvenstvo klubov med Ljubljanskim šahovskim klubom in zagrebškim Grafičarjem. Kljub krizi, ki jo preživlja, je ljubljanski klub postavil prav dobro moštvo, ki je sigurno zmagalo s 5 in pol : 2 in pol in se plasiral v finale, kjer se bo srečal z zmagovalcem med Novosadskim ŠK in beograjskim klubom poštnih in telegrafskih uradnikov. Posamezni izidi so bili naslednji (prvo imenovani so Ljubljančani): Vidmar mL — Prangež 1:0, Preinfalk — Lonča-rić 1:0, L. Gabrovšek - Savle remis, J. Ga-brovšek — Ivanjšček 1:0, Marek — Bra-šič remis. Sikožek — Sadura 1:0, C. Vidmar — Mažuran 0:1, Gerzinić — Dostal remis. Naročajte, fitajte In širite »Slovenski Narod«! Visok poraz v Amsterdamu premagali 4 11 — Italija )• Me Gregorl« (Edinstvo) Ljubljana, 12. junija Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu je voeraj nate nogometna reprezentanca odigral* avojo pr\o mednarodno tekmo a Nizoaemako. Po lepih uspehih proti Angliji in Italiji ae je splošno pričakovalo, da Nzoaamci na bodo Jugoslaviji kos prttlo pa je drugače. Travnato igrišče, ki ga jo razen tega raxmocii dež našim igralcem ru prijalo in sc potrebovali dolgo eaaa, proden so ae ga privadili. Ko pa se je to zgodilo, je bilo že prepozno, kajti domaČi ao vodili ie s tremi goli naakoka in prednosti ni bilo mogoče več nadoknaditi. 50.000 gledalcev, ki so vztrajali, čeprav ja deževalo, je nav^uženo pozdravilo uspeh svojega moštva. Rezultat je bil dosežen v prvi polovici. Domači so zabeli relo poletrto in so izvajali svoje akcije z veliko hitrostjo. Po 10 minutah so že vodili 2:0. Jugoslavija je nato sicer znižala na 2:1, toda premoč domačih je trajala Se dalje in so zabili le dva gola. Po odmoru se je slika popolnoma spremenila. Naai so popolnoma zagospodarili na ignacu in so Nizoaemce, ki ao podlegli preostremu tempu prvega polčasa, potisnili v obrambo. Jugoslavija je imela polno prilik, a jih ni izrabila. Zlasti poslednjih 15 minut je bil nizozemski gol stalno pod pritiskom, vrstile so se stoodstotne piil.ke. a sreča ni ^la na nasi I strani. Po toku igre bi bolje ustrezal neodločeni izid. V našem moštvu se je zlasti odlikoval srednji krilec Dragicevič, izvrsten pa je bil tudi vratar Lovrič. Ugajala sta še Lechner in Matošič. Velika napaka naSega moštva je bila, da so dosledno izvajali igro kratkih pasov in so s kombinacijami toliko pretiravali, da so imeli domači dovolj prilike pravočasno posredovati. Pri dcanačih je bila na visku obramba, v napadu pa so se odlikovali srednji napadalec in obe krili. Igra se je začela, od 14.10. že v 5. minuti je Manola zakrivil prvi usp^h domačih. Brez potrebe je dribljal. dokler mu nasprotnik ni odvzel žoge: levo krilo je lepo poslalo pred gol in srednji napadalec je z glavo usmeril v mrežo. Nekaj minut nato je že bilo 2:0 za Nizozemsko. Domaji so napadli, naša obramba ni pravočasno startala in vodja napada le že drugič zadel v črno. V 23. minuti je lepa akcija naše leve strani rodila uspeh. MatcSic je krasno streljal, vratar je v padcu odbil žogo, ki je prišla na noge živkoviču in re- Otvoritev SdtograSske razstave v Kranju Kranj, 11. junija Ob pol 10. dopoldne je bila otvorjena I. razstava fotografij slovenskih amaterjev v veliki dvorani z Stare pošte«, kjer so se zbrali zastopniki oblasti, društev, šol itd. med drugimi se je otvoritve udeležil tudi sreski načelnik g. LipovSek, dir. državne tekstilne šole g. Hočevar, za gimnazijo g. prof. Hrovat, za osnovno šolo g. učitelj Roj ina, Zvezo fotografskih društev je zastopal g. Kocjančič Karlo, fotoklub Hrastnik g. Grešak Mirko, jeseniške amaterje g. mag. phar. Koželj, Ljudsko univerzo in JAD g. Ekar Milan in pripravljalni odbor fotokluba v Kranju gg. Hrovat in Maren-čič Janez. V okusno urejeni dvorani so fotografije smotrno razvrščene; v sredini dvorane so razstavljene fotografije naših znanih ama. terjev članov fotokluba iz Ljubljane, med katerimi zbujajo poleg ostalih veliko pozornost fotografije Smoleja iz Jesenic, Branca in Kocjančiča K. iz Ljubljane in Grešaka iz Hrastnika. Na levi strani dvorane se vrstijo slike amaterjev iz drugih krajev in Ljubljane, desna stran pa obsega fotografije amaterjev iz Kranja in okolice, ki so razstavili veliko število fotografij od katerih so nekatere prav izborno izdelane. Dasi je kakovost slik kranjskih amaterjev presenetila tudi največje črnoglede, je vendar opaziti tu in tam večje napake, ki kažejo pač začetništvo. Zato je treba vsekakor pozdraviti zamisel novega fotokluba v Kranju, ki bo ekusal dvigniti zanimanje za fotografijo pri nas, obenem pa člane poučevati, da bodo kos delu, ki se ga lotijo in da jim bo dana možnost, da dosežejo nivo naših amaterjev, ki so ponesli slavo ne le fotografije, ampak tudi naše domovine daleč preko mej. Da je Kranj doživel zopet kulturen dogodek, je v nemali meri zasluga Zveze fotografskih društev, pripravljalnega odbora Kranju in Ljudske univerze, ki je vedno znala podpreti in organizirati kulturne prireditve. Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v torek 13. t. m. ob 20. v gim. telovadnici predavanje g. prof. Branca Janka >1001etnica fotografije«. Predavanje bodo spremljale aki-optične slike. Vstopnina 1 din. — L fotografska razstava v Kranju je od prta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Fotografije so razstavljene v veliki dvorani hotela Stare pošte. — Opozarjamo na gostovanje članov Narodnega gledališča lz Ljubljane, ki bo jutri v torek v Narcdnem domu. Odigrali bodo Bevkovo igro >Partija šaha«, ki slika konflikt iz zakonskega življenja, v igri bodo sodelovali: Bratina, Mira Danilova. Drenovec in Slavčeva. Režiser in inscena-tor: Valo Bratina. — Uprava občine Kranj poziva vse v občini Kranj bivajoče vojne obveznike, ki so pristojni v občine, Id spadajo pod teritorij ljubljanskega vojnega okrožja, da se nemudoma, a najkasneje do 16. t. m. zglasijo v občinski pisarni (vojaški urad) in prinesejo m seboj »vojničke iaprave« radi zamenjave po novem obrazcu. Kdor se pozivu pravočasno ali pa sploh ne bo odzval, se bo postopalo proti njemu po vojaško.kazenskih predpisih. Iz Višnje goro — Poroka. Poročil ae je v župni cerkvi Sv. Tilna v Višnji gori g. Srečko Erjavec iz ugledne Erjavčeve družine iz Drage s gd&. Jožico Mohorič, učiteljico na PolicL Mlademu paru želimo mnogo sreče! — Priljubljeno kopeji&oe v Višnji gori Je zopet odprto. Lani ao se ga posluževali zlasti ob nedeljah tudi številni Ljubljan. čani In tuđi sadnje dneve je privabljalo v Višnjo goro mnogo izletnikov. i aas aepričakftvsao visok* premagala tudi Hum unijo — je državni kolesarski prvak zutat je bil 2:1. Zdaj so domači neprestano V napadu. Lovr.č ima polne roke dela, ker »ta branilca zelo oetigunia. v S8> minuti je Niao«emska po desni svezi z bombnim strelom povišala na 3:X. V 13. minuti je Požega zgrešil zogo m je levo kr.lo postavilo končni rezultat 4:1. Po odmoru so nudiU naii *ijajn;> tehnično igro, ki jo je objektivno občin^tv.o nagradilo a navdušenim odobravanjem. Napad je ustvaril tadosti »rel.h pfudcij, loga pa nikakor ni nasla gola ln tako |f ustalo pri iaklu prve polovic. Sodnik v«U»'nu* je bil dober, vendar je z napačne pre-sojo ofrsidea večkrat oSkodoval goste. V Bukarešti je Italija odigrala tretjo tn zadnjo tekmo na svoji balkanski turneji- Tudi včerajšnji nasprotnik. Rumunija. je moral pricnati nadmoć avetovn^pa prvaka in je podlegel, čeprav tesno, 1:1. Na tekmi je bilo 30.000 gledalcev. Italijani so pre 1 odmorom nmlili isvratno igro tn pokazali odlično tehniko. Edini gol je v 39. minuti dosegel Piola. V drugi polovici so igrali Italijani defenzivno in se Rumunom kljub vsem naporom ni posrečilo izenačiti. Domači spored je bil kaj boren. Na igrišču Ilirije je bila prva kvalifikcij-ska tekma za vstop v I. podsavezni razred med Grafiko in Diskom, Domžalčani so nepričakovano, a zasluženo zmagali z 1:0. Ifail je v prijateljski tekmi katastrofalno porazil Litijo 14:2. Na Jesenicah je Bratstvo premagalo Reko 7.1. V Mariboru ]e železničar le težko zmagal nad varaždinsko Slobodo s 3:2. Na Igrišču Ilirije je bil včeraj popojrme enourni tek. Zmagal je sifh najstev.lneje zanto|>ani in so tudi dosegli najboljfl«* uspeha Vodili so od začetka do konca. 100 m pred ciljem je Beograjčn Slmič padel in z njim še 5 drugim dirkačev. Na cilj je pnv<»žilo skoraj istočasno D vozačev, pivi trije pa so bili Slovenci: državni prvak jr po« stal Jože Gregorlč (Edinstvo). i>. Pianin-sek (Celje), 3. Stim (Vrhnika) r*as pn h devetih je znašal 1:^2:10 kar fe sad 35 kilometrov na uro. eitttca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 12. junija katoličani. Leon m. Zorica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ciganček Kino Sloga: Banditi divjega zapada in Smrtni jezdeci Kino Union: Florenttna Kino Moste: Mesto greha in Lumpacij vagabund Kino &i£ka: Poštar jeva hči DEŽURNE LEKARNE Danas: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko motar. Vič — Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 12. junija: Neopravičena ura. Red B Torek, 13.: Javna dram. produkcija drž. konservatorija. ImTen. Znižane cene od 10 din navzdol Zadnjič v sezoni bodo odigrali v sredo Piskorevo veseloigro »Velika skušnjava« za red Sreda. Tudi ostalo občinstvo opozarjamo naj ne zamudi obiska te izredno zabavne igre. Konec dramske sezone bo v soboto 17. t. m. Zadja igra. ki jo bodo odigrali v abonmaju bo »Neopravičena ura«.. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 12. junija: zaprto Torek, 13. junija: zaprto Četrtek. 15. junija: VVerther. Red ©etrtrk. Gostovanje Josipa Gostiča Abonenti reda Četrtek bodo imeli v četrtek predstavo Mas sen e tove lirične opere »VVerther« z gostom Josipom Gosti čem v naslovni partiji. Ostala zasedba je sledeča: Lota — Pavlovčičeva k. g. njen mož — Dolničar, oče — Zupan, sestra — Ribičeva, Schmidt — Sladoljev, Johan — Perko. Ehrigent: A. Neffat. Režiser: D. Zupan. Kratice so nevarna reč. Kdor jih ni va-jen, mu lahko spodrsne, da se zaleti ali pa se mu celo kolčne. Posebno nasvdušeni so za krajšanje nasln-vov in imen v Rusi ji. Tam jim vedno primanjkuje časa. žuri jo se, kakor da bi ne imeli pred seboj še cele \*ečnos>ti. Da prihranijo čim več na času, krajšajo vse vprek, da se čknvk težko spozna v tem vrtincu kratic. Med drugim imajo tudi kratico za društvo, ki se imenuie »Ženskoje obšeestvo pomošči učaščimsja*. Po sta prišli nekega dne dve siromašni študentki v urad. kjer sta potrkali na vrata. Ena je ostala zun.ij, druga je pa plaho vstopila. — Pomoči sva potrebni jaz in moja sošolka, — je dejala uradniku. Le-1 a je pa zmajal z glavo rekoč: »Pojdite v ŽOPU, gospodična. To je namreč kratica za zgoraj omenjeno društvo. Ima pa le svoj poseben pomen ta beseda v ruščini in sicer tako nedostojen, (Ja g.a tu ne smemo povedati. Gospodična Je zardela in odhitela iz sobe. Zunaj je *vsa ogorčena pove dala svoji tovarišicU kakšna govedina sedi v pisarni in kako nedostojno se izraža četo vpričo zastopnice žehiskega »pola. Tudi pri nas smo ž* st,ovali nekaj kratic Ene so posrečene, dru^e pa ne. Imamo tudi kratico za me»tnut občino ljubljansko, glasečo se MOL. Kdor ima nerodno rodbinsko ime, prosi navadn-o za n/eg^o-vo izpremembo. Isto bt priporočali naU mestni občini, ker je malo nerodt*o, da ae imenuje kratkomajo mol. saj ji ne pripisujemo nobenih lastnosti te drobne 2ivalice. Bog nas varuj tegpl s»«v. 131 »SLOVENSKI N A R O Dc, pcpedeljek, 12. juntjt 193» Stran 3 Zveza obrtnih društev stopa iz rezerve „ Ljubljana, 12. junija i\ašđ najpomembnejša organizacija Zveza obrtnih društev za dravsko banovino, je imela včeraj v Kazini svoj 17. letni redni občni zbor. Javnost jc treba opozoriti na to zborovanje ne glede na pomen obrtne organizacije, temveč tudi zaradi številnih pomembnih referatov, ki nudijo nazorno sliko o obrtniških in tudi sploinih gospodarskih razmerah pri nas. Občnega zbora se je udeležilo lepo število delegatov v zvezi včlanjenih društev iz mnogih krajev banovine. Občni zbor je vodil predsednik J. Rebek, ki jc lahko med številnimi zboroval-ei pozdravil tudi odlične goste, predvsem predsednika zbornice za TOI Ivana Jelači-na, zborničnega tajnika dr. J. Pretnarja in čaotnega predsednika zveze J. Zadravca iz Središča. Občni zbor so pozdravile pomemb ne obrtniške organizacije iz Beograda, Zagreba in celo iz Sofije. Zborovale! so odposlali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevemu namestni.štvu ter ministru za trgovino, obrt in industrijo J. Tomičii, banu dr. M. Natlačenu pa pozdravno pismo z opozorilom, da je obrtništvo zlasti v naši banovini potrebno primerne za:čite. Kaj govori za skupne zbornice N'a zborovalce je naslovil spodbuden go-vod predsednik Zbornice za TOI I. Jclačin. naglašajoč, da mora obrtništvo vztrajati tudi v teh časih splošne negotovosti. Posebej se jc dotaknil sodelovanja obrtništva z zbornico ter z zelo zanimivimi številkami dokazal, da je v interesu samih obrtnikov če ostanejo zastopani v skupni zbornici. Zadnje čase nekateri zopet a^itirajo za ločeno obrtniško zbornico, zato je prav, da obrtništvo zve, kaj pomeni takšna avtonomija tudi v finančnem pogledu. Obrtniška zbornica v Beogradu ima 27.670 obrtnikov, letni skupni prispevki znašajo 1,125.603 din, povprečno na posameznega obrtnika 40.70 din, sami upravni stroški pa znašajo 636.500 din, aH na posameznega obrtnika 23 din. Zagrebška obrtna zbornica šteje 19.494 obrtnikov, skupni prispevki na leto znašajo 977.000 din ali 50 din na posameznika, upravni otroški pa celo 761.000 din ali 39.11 din na posameznega obrtnika. Sarajevska obrtniška zbornica ima 9.704 obrtnike, skupni prispevki znašajo 415.807 din ali 43 din na posameznika. upravni stroški pa 248.571 din ali 25.70 din na posameznega obrtnika. Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani pa šteje 19.394 obrtnikov, torej samo sto manj kakor zagrebška zbornica, prispevki obrtnikov znašajo 296.622 din ali le 15.40 din na posameznika, a za obrtne namene se porabi 656.570 din, mnogo več kakor prispevajo obrtniki. Obrtniki prispevajo za upravne stroške ^amo 60.000 din ali 3.00 din posameznik. Hazmere se še niso zbeljšale za obrtništvo Obširno tajniško poročilo je podal tajnik A. Miklič. Poročilo nam kaže. da se sploš-Ietih krize niso še bistveno spremenile, ne gospodarske razmere za obrtništvo po Xeugoc?ni obrtniški položaj je treba pripisovati predv cm pomanjkanju kredita in gotovine, pa tudi pomanjkanju dela in v veliki meri prevelikim dajatvam. Zveza se le trudila, da bi po svojih močeh pripomogla k zbolj-anju razmer, a njeno delovanje so zelo ovirale dandanašnje posebne razmere in precej tudi finančne težkoče. Na sejah ožjega in širšega odbora so obravnavali vsa aktualna vprašanja. predvsem o starostnem obrtniškem zavarovanju, o obrtniških razstavah, o akciji za po-mirjenje med obrtništvom v naši banovini, o predlogu u tanovitve centralnega obrtniškega zastopa, o poživitvi obrtniške delavnosti, novelizaciji obrtnega zakona, zatiranju šu^mar tva, propagandi za obrtniške izdelke itd. Krnetii^ko ministrstvo je dovolilo zvezi prireditev efektne loterije z 10.000 srečkami po 10 din. Ta loterija bo služila propagandi za kupovanje obrtniških izdelkov. Kaj Sr2 bilo treba ukreniti Zveza sc je posjebno zavzemala, naj bi država priskočila na pomoč zadolženim obrtnikom kakor je n. pr. kmetom, in sicer tako, da bi jim polovico dolžne vsote odpisala pri prispevkih za starostno zavarovanje. Druge glavne zahteve zveze so bile: novelizacija obrtnega zakona, uvedba uredbe O minimalnih mezdah in uredbe o pobijanju šušmar- tva in končno, naj bi država prepovedala državnim in javnim ustanovam opravljati obrtniška dela v lastni režiji. Glede na to je upravni odbor zveze na svoji širši seji sestavil predloge, ki jih je potem razposlal vsem obrtniškim društvom in združenjem v dravski banovini ter na pristojna mesta v proučitev. Zveza si jc pridobila s svojim stvarnim delom in lepimi uspehi velik ugled tudi med mnogimi inozem-kimi obrtniškimi organizacijami, s katerimi jc v živahnih zvezah. Zveza obrtnih dru-tev šteje 31 samostojnih obrtniških edinic in 8 pripravljenih odborov. Blagajniško poročilo je podal blagajnik M. Urbas, ki jc tudi po absolutoriju predlaga! proračun za novo poslovno leto. Dohodki so znašali 15.691.75 din. izdatki 15.069 saldo pa torej 622.75 din. Proračun za to poslovno leto določa 17.000 din dohodkov in izdatkov. Zasuki v i referati o oferteSškifa problemih Ilustrativno porcčilo o gospodarskem položaju obrtništva je podal predsednik J. Rebek. \Ta njegovo poročilo se še povrnemo ob priliki, dane^ samo omenjamo, da poročilo obravnava vse najpomembnejše probleme našega obrtništva in razkriva mnogo zanimivega in za naše razmere značilnega. Predsednik Rebek je v svojem poročilu tudi odločno, a stvarno obsodil delo nekaterih zastopnikov obrtništva v zbornici in njihovo čudno propagando za ločeno obrtniško zbornico. Zelo zanimivi so bili tudi naslednji referati ter zaslužijo, da se javnost vsaj v splošnem seznani ?. njimi, in sicer Frana o starostnem zavarovanju. Fr, Je- reba o obrtnem naraščaju in nadaljevalnem šolstvu, M. Urbasa o novelizaciji obrtnega zakona in končno Fr. Iglica še o organ i za tornem delu ter smernicah zveze in obrtniškem tisku. Fr. Iglic je naglasil, da mora zdaj zveza ponovno stopiti na plan, ko se je izkazalo, da nasprotna skupina ni pokazala iniciativnosti. Pri slučajnostih je spregovoril častni predsednik zveze J. Zadravec o delu obrtniških zastopnikov iz vrst zveze v Zbornici za TOI in končno sta zborovalce pozdravila še delegata iz Novega mesta in Maribora. Posebno zanimivo poročilo je bilo mariborskega delegata Vah-tarja, ki je zborovalce opozoril na izredno težke naloge obrtniških organizacij v obmejnih krajih, kjer naši obrtniki niso ogroženi le gospodarsko. Občni zbor je bil lepa manifestacija zrelosti našega obrtništva, pa tudi manifestacija za obrtniško slogo v naši banovini. Želimo, da bi ta lepi občni zbor našel tudi na pristojnih mestih primeren odmev ter da bi tam upoštevali stvarno delo in pobude Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Huda avtomobilska nesreča - Smrt 16 letnega mladeniča pod kolesi avtomobila Enajst ranjencev pri Slov. Bistrici, ki je poškodovan na glavi in ima zlomljeno levico, 331etni posestnik Franc Mušič iz Dinje pri Slov. Bistrici, ki je poškodovan na glavi, 20ietni delavec Ernest Steferl z okolice Slov. Bistrice, ki ima zlomljeni obe roki in je poškodovan na glavi, njegov 17letni polbrat Štefan Rozman, ki je poškodovan na glavi in ima zlomljeno eno roko, 291etni delavec Albert Bere iz Maribora, Pi pužev a ul. 28. ki ima zlomljeno levo nogo. 45 le L ni posestnik Filip Konjak z Okiške gore pri Oplotnici, ki ima zmoljeno levo nogo, 19-letni posestnikov sin Leopold Rahle iz Gladomec pri Slov. Bistrici, ki je poškodovan na glavi in ima zlomljeno levico. lTletna posestnikova hčerka Frančiška Rahle iz Gladomec, ki je poškodovana na glavi in po obeh rokah, 181etna posestnikova hči Marija Justimel, iz okolice Slov. Bistrice, ki je poškodovana na glavi, sestri Matilda in Tereza Ozimič iz Zg. Lož-nice pri Bistrici sta bili poškodovani na glavi, Antonija Tomažič, hčerka z Ložni-ce je bila poškodovana na glavi in obeh rokah, 361etni Ivan Marguč, posestnikov sin iz Gladomec pa na obeh rokah in naposled SOletni Josip Golčer iz Slov. Bistrice, zaposlen pri nekem stavbeniku v Ljubljani je bil poškodovan na glavi. Kmalu nato je privozil na kraj nesreče avtobus, ki vozi na Progi Celje—Maribor. Ta je naložil ranjence in jih prepeljal v mariborsko bolnico. Nesreča se je pripetila kakih 20 korakov od Ncvačanove gostilne. Zaradi hude nezgode se ostali potniki niso upali nadaljevati vožnje. Maribor, 12. junija S noči okrog 19. se je pripetila na cesti med Slivnico in Framom v Orehovi vasi blizu Novačanove gostilne usodna nesreča, ki je zahtevala življenje 161etnega mladeniča, ena žrtev se v bolnišnici bori s smrtjo, nekaj pa jih je bilo več ali manj hudo ranjenih. Iz Maribora proti Slov. Bistrici je ta_ krat vozil tovorni avtomobil Ivana Gorjanca iz Slov. Bistrice, ki ga je šofiral Miha Majcen. Na avtomobilu je bilo 55 ljudi, ki so se vračali s tombole pomladka Rdečega križa v Mariboru. Na ostrem ovinku je voznik opazil, da prihaja od na. sprotne strani osebni avtomobil, šofer je močno zaokrenil voz na desno, pri tem pa so se odtrgali kavlji, ki drže stranice. Cela vrsta ljudi je s klopmi vred z avtomobila padla na cesto. Nesreča je hotela, da je prav takrat privozil osebni avtomobil primari j a dr. Benčana, Avtomobil ist ni mogel več ustaviti svojega vozila in je zavozil v ljudi na cesti. S tovornega avtomobila je padla na cesto še druga vrsta ljudi s klopmi vred. Izpod koles osebnega avtomobila so nato potegnili 161etnega Franca Dimovška, sina malega posestnika iz Venčesla pri Slov. Bistrici, ki je obležal mrtev. V mariborsko bolnišnico so morali prepeljati 11 žrtev te nesreče. Najhujše je bila poškodovana llletna posestnikova hčerka Ivana Margučeva, ki ima počeno lobanjo in je vsako upanje, da bi ji rešili življenje, zaman. Ostali ponesrečenci so: 411etni Henrik Šega, mali posestnik iz Zg. Ložnice DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! ! ! Komedija z mlado, simpatično Geraldlno Kart Ostali: Paul Httrbtger, Rudolf Carl, Hans Holt KINO UNION — TEL. ai-31 Ob 16., 19. in 21. uri Florentraa Vesele, romantične dekliške pustolovščine VNE VESTI — Nove ribarske izkaznice. V 1. 1938 izdane ribarske knjižice, katerim je bila z razpisom banske uprave z dne 9. februarja t. L podaljšana veljavnost do preklica, izgubijo veljavnost 30. junija t. 1. Od tega dne dalje mora imeti vsakdo, kdor lovi ribe v odprti vodi (§ 2. zakona o sladkovodnem ribarstvu z dne 20. septembra 1937, »Službeni list« št. 52_8 iz 1.1938) predpisano ribarsko izkaznico ali robolov-nico ali dnevno ribolovno dovolilnico, sicer bo kaznovan po § 60 točka 1. omenje_ nega zakona. Ribarske izkaznice in ribo. lovnice izdajajo interesentom pristojna prvostopna obča upravna oblastva, dnevne ribolovne dovolilnice, ki veljajo za ribolov s samim trakom in največ za dobo 15 dni, pa posestniki in zakupniki ribarskih okrajev na predpisanih obrazcih, ki se dobijo pri omenjenih oblastvih za ceno 10 din. Ribarske izkaznice stajaejo 20 din, za čla_ ne ribarskih društev 10 din. Ribolovnice stanejo po odločbi ministrstva za kmetijstvo 80 din, za člane ribarskih društev 40 din, za javne zaprisežene ribolovne stražnike in čuvaje 20 din, če pa so člani ribarskih društev, 10 din. — Otroške košare! Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, je v letošnjih otroških dneh od 21. do 29. maja začela zbirati prispevke za otroške košare. K temu dejstvu so jo privedle porazne ugotovitve, da približno 8.000 novorojenčkov na leto v Sloveniji nima najnujnejših potrebščin, ko pridejo na svet. Beda in pomanjkanje, ki onemogočajo revnim krneč kim in delavskim materam, da bi si mogle nabaviti potrebne plenice in perilo za novorojenčka, sta vzrok ogromne otroške umrljivosti pri nas. Iz nabranih prispevkov bo Unija za. zaščito otrok s strokovnim sodelovanjem Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece nakupila potrebno blago in druge reči, ki so novorojenčku in vsaki materi nujno potrebne, opremila z njimi košare in jih razposlala potrebnim kmečkim in delavskim materam sporazumno z občinskimi upravami in zdravstvenimi obč:nami. Košare bodo vsebovale plenice, flanele, jopice, srajce, povoje, morsko travo, rjuhe, gurnirano platno ter knjižico s strokovnimi navodili o prehrani in negi dojenčka. Kako zelo je bila ta akcija potrebna, dokazujejo mnoge prošnje, ki jih je do danes prejela Unija za zaščito dece in ki pričajo o obupnem položaju revnih kmečkih in delavskih mater, ko pričakujejo novorojenca, pa ne vedo, kam ga bodo položile in v kaj zavile. Vse, ki so jim bile poslane nabiralne pole, prosimo, naj darujejo in naberejo čim več je mogoče. — Unija za zaščito otrok Ljubljana, Gospo-svetska 2/H. Tel. 40-31, ček. rač. 13882. — Nov dom Jadranske straže. Zadnje čase je bila organizirana obširna akcija izvršilnega odbora Jadranske straže skup. no z oblastnimi odbori za zgraditev čim številnejših domov ob jadranski obali. Razen več že gotovih domov grade sedaj dom oblastnega odbora Jadranske straže v Novem Sadu in sicer v Dobroti. Ta dom bo veljal okrog poldrug milijon dinarjev. — Ustanovitev Združenja slovanskih emigrantov v Jugoslaviji. V Beogradu je bilo ustanovljeno Združenje slovanskih emigrantov, ki žive v naši državi. V upravnem odboru so naši znani javni in kul_ turni delavci. Namen združenja je predvsem združiti vse emigrante slovanskih narodnosti in zato bodo tudi ustanovili več podružnic v raznih krajih države. Glavni namen združenja je seveda podpirati ter ščititi svoje članstvo. Član združenja je lahko vsak emigrant katerekoli slovanske narodnosti ali države, pa tudi vsak državljan Jugoslavije. — Vrednost češke krone. Po vesteh iz Beograda je bil dosež?n sporazum med našo državo in 6eško_ Moravsko glede vrednosti oeftke kgootv Sporazum se na- naša na uporabo khrinških čekov na češke krone, uvedenih pri nas pred 14 dnevi. Vrednost češke krone bo stabilizirana na 1.50 din. — Odloženi izleti na Jadran. Turistična zveza Hrvatskega Primorja je prejela od uprave československo - jihoslovanskih lig iz Prage pismo, da so morali odložiti pripravljene izlete na Jadran kakor tudi vsako potovanje v inozemstvo. Jadranski vlaki letos ne vozijo s Češkega. Zanima, nje za potovanje na naš Jadran je pa bilo letos naravnost ogromno. — Prva šola za smučanje na vodi v Zagrebu. Kljub temu, da je prvi izumitelj vodnih smuči plačal izum s svojim življenjem na Michiganskem jezeru, se je temu sportu vendar posvetil tudi Zagrebčan Branko škrinjar, ki je izumil 10 kg težke vodne smuči iz platna. Zaprosil je mini. strstvo za telesno vzgojo, da sme odpreti šolo za smučanje na vodi. Dobil je dovoljenje in tako bo v Jugoslaviji prva šola te vrste na svetu, škrinjar bo najprej priredil tečaj za smučanje na vodi v Zagrebu, pozneje pa jih bo prirejal tudi v ob. morskih kopaliških mestih in baje tudi pri nas na Bledu. — Zasledovan slepar. Andrej Mustafin je, dasi po letih mlad, že star slepar, ki nastopa zelo preračunljivo in gladko, kar mu posebno omogoča uspehe. Zaradi goljufij in drugih grehov je bil že večkrat v zaporu. Zadnje čase se je zadrževal v ljubljanski okolici in se izdajal za inže-njerja, včasih pa tudi za višjega gradbenega nadzornika, uslužbenega pri gradnji ceste nekje v našem Primorju. V Zalogu je navezal stike z raznimi gospodarji in sploh s petičnimi ljudmi, od katerih je izvabil večje vsote denarja, slednjič pa nekatere povrh še okradel ter izginil. Mu. stafina zasleduje tudi zagrebška policija. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 30, v Zagrebu in Sarajevu 28. v Splitu in Rabu 27, v Mariboru 26.2, na Visu 26, v Ljubljani 25.4, v Kum boru 25, v Dubrovniku 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755, temperatura je znašala 15.8. Proti sončarici uporabljajte Tscharaba Fif. Kr. dvorni dobavitelj. DROGERIJA GR^COItlC, Ljubljana, Prešernova 5. Iz Lf isbljasie —lj Haydnov oratorij »StvarJenje.t bo izvajan drevi ob Četrt na 7. v veliki fil-harmonični dvorani. Opozarjamo na izvedbo tega dela, ki ga je pripravil kot javno produkcijo drž. konservatorija ljubljanskega dirigent prof. dr. Danilo švara. Sedeži po 5 in 3 din. stojišča po 2 din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Ponovno opo^-ariamo. da je začetek ob četrt na 7. zvečer in da se oratorij izvaja javno samo nocoj. —lj Občni zbor šentjakobske-trnovske Oril.Metodove podružnice bo Jutri IS. junija ob 20. v gostilni Ra&toh&r na Karlov-s ki cesti. Vabljene vse podružnice, prijatelji in člani cirilmetodarji. —lj Tyrsc«va cesta od Poštnega doma do S km v Stezicah. S tem naslovom smo zadnjič objavili pritožbo zaradi razrite Tyr-ševe ceste. Mestni, tehnični oddelek nam sedaj poroča, da je Tvrševn cesta državna in da je zato mestni tehnični oddelek takoj poslal sreskemu načelstvu prošnjo, naj pospeši krpanje jam na Tvrševi cesti, ker so za promet že resno nevarne in je tako stanje v resnici nevzdržno. Mestna uprava si torej na vse načine prizadeva, da bi V.le v redu vse mestne ulice, trgi in ceste, eniko pa tudi državne ceste, za katere mora skrbeti državna cestna uprava* j l I Danes predstavi samo ob 16. ln 21. uri £ J G A N G E K ^teL 2^24** Najzabavnejši film, ki vsakogar zadovolji. Mlada Jane VVithem in Bora Mlnjevlč sta tako v šali kakor v muziciranju nepozabna.___ Fiino Sloca, tel. 27-SO ob 16., 19. to 21. uri DICK FORA N in njegov čudežni konj »Smoke« BANDITI DIVJEGA ZAPADA ta SMRTNI JEZDECI i —lj pri današnji javni produkciji goj. drž. konservatorija, na kateri se bo izvajal Havdnov oratorij »Stvarjenje« bo pela sopran solo gdč. Ljudmila Polajnarjeva. Dirigent g. prof. dr. Danilo švara. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Opozarjamo na predavanje Franceta Marolta o slovenskih obredjih in igrah, ki bo v torek ob 20. uri v Trgovskem domu. —lj Novi tramvajski škropilni voz je pričel te dni škropiti ljubljanske ceste od št. Vida do Viča, od Rakovnika do Most in do Sv. Križa. Ker pa tramvajski škropilni voz škropi cesto na eno stran tudi 20 m na široko, a kadar škropi na obe strani, pa poškropi celo 30 m širok pas, mestno nadzorstvo opozarja občinstvo, naj samo pazi, da ne bo premočeno. Zato naj se umakne tramvajskemu Škropilnemu vozu, ker zaradi njegove nagle vožnje in močnega curka ni mogoče paziti na pasante. Ce bi se voznik tramvajskega Škropilnega voza oziral na mimoidoče, b: moral voziti počasi ter bi zato zastajal ves tramvajski promet. Nastale bi pritožbe zaradi zimud in neredne vožnje električne cestne železnice. Seveda velja ta prošnja tudi glede ostalih škropilnih voz. —lj Počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov bo priredilo tudi v letošnjih počitnicah tečaj za popravne izpite, na kar starše že sedaj opozarjamo. Na željo bo preskrbelo tudi inštruktorje strokovnjake. O tečaju, ki se bo pričel okoli 18. julija, in o inštruktorjih se dobi vse mformacije v društvenem prostoru. Krakovska ulica 35 dopoldne od 10. do 12. —lj Maturanti iz idrijske realke iz 1. 1919 naj sporočijo svoj naslov v svrho sestanka ob 20-letnici dr. Savu Katniku v Kranju. _lj Umetnostno-zgOdov,'nsko društvo v Ljubljani priredi v dneh 25. junija do 29. junija petdnevni izlet v Brescio (razstava Moretto), Milan (razstava Lionardo. ogled drugih znamenitosti), v Bol ogne (S. Pe. tronio itd.) ter Benetke (razstava Vero-nese, ogled drugih znamenitosti). Vodil bo univ. prof dr. Fr. Štele. Celokupni stroški za potni list, voznino, prenočišča in prehrano 650 din. — Prijave sprejema najkasneje do sobote 17. t. m. dopoldne tajnik društva dr. Rajko Ložar, Ljubljana, Narodni muzej, ki daje vse ostale informacije. _lj Prijave za znižanje narodnega obrambnega fonda in prijave za samce f samice, vdovce, vdove) kakor tudi za oženjene brez otJok izgotavlja pravilno in brezplačno Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. Zadnjič natisnjena notica je bila zaradi tiskovne pomote nejasna. Rok za vložitev prijav je do 15. t. m. —lj Tatvine kole8. Izpred CopiČeve gostilne v Kolodvorski ulici je bilo odpeljano 1500 din vredno kolo znamke »Dur-kopp« Rudolfu Kurentu. — Iz veže Paj-kove gostilne v Linhartovi ulici je nekdo ukradel kolo znamke »Horizont«, vredno 2000 din, last Darinke Savšek. — Izpred neke hiše v Hranilniški ulici za Bežigradom je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »Faggi« poštnemu služitelju Francu Pozniču. —lj Okradena v Tivoliju. Vzgojiteljica Marija K. je prijavila, da ji je v Tivoliju ukradel nekdo denarnico, v kateri je imela 250 din. K. je položila torbico poleg sebe na klop, kamor je čez čas prisedel mlajši moški, oblečen v temnorjavo obleko, in v ugodnem trenutku posegel po denarnici. — Razpisana senzalska mesta. V 44. št. "Službenega lista« z dne 3. junija razpisuje Ljubljanska borza štiri senzalska me*ta in sicer eno za žito ter deželne pridelke, dve za les, a eno za vrednote. Prošnje naj se vlože do 21. junija 1.1. pri tajništvu Ljubljanske borze, Gregorčičeva ul. 27. —lj Samo 45 din stane izlet s kosilom in vstopnino na Belokranjinski festival v Črnomlju 18. junija. Prijave do četrtka pri Putniku. —lj Marelice, so Že prispele. Dobijo se pri M. Kompare. Gradišče 7. —lj Zlata verižica, se je izgubila v nedeljo opoldne v Igriški ulici. Odda naj se proti nagradi v in se rat nem odd. >Jutra«. u— Občni zbor ženskega pokreta bo v petek 23. t. m. v dvorani Zveze gospodinj. ce tek ob 18. Iz Celja —c Skupščina sreskih organizacij JNS in OJNS za celjski srez, ki je bila v nedeljo dopoldne v Celjskem domu, je znova nepotvorjeno izpričala moč in enotnost stranke v celjskem srezu. Skupščine so se udeležili nacionalni ljudje vseh stanov in poklicev, ki so prišli od blizu in daleč in docela napolnili dvorano. Predsednik sreske organizacije g. Ivan Pre-koršek. ki je vodil skupščino, je iskreno pozdravil vse zborovalce, zlasti pa senatorja g. Ivana Puclja, ki so mu zboro-valci priredili navdušene ovacije. V svojem tehtnem poročilu je predsednik g. Prekoršek orisal delo sreske organizacije ter poročal o aktualnih gospodarskih zadevah celjskega sreza. Predsednik mladinske sreske organizacije JNS g. Jože Veble je poročal o težavnem, a uspešnem udejstvovanju mladinske organizacije, ki je danes enotna, konsolidirana in odločno borbena. Nato sta bila soglasno izvoljena odbor sreske organizacije JNS s predsednikom g. Jožetom Vebletom. Oba odbora imata pooblastilo, da po potrebi ko-optirata člane v odbor. Senator g. Ivan Pucelj je podal izčrpno in izredno zanimivo poročilo o hrvatskem vprašanju in drugih aktualnih notranjepolitičnih zadevah, o važnih gospodarskih vprašanjih in o razmerah v Sloveniji ter se dotaknil tudi zunanje politike. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z navdušenim oiobravanjom in burnimi aplavzi. Ob zaključku krasno uspele skupščine se je predsednik g. Prekoršek zahvalil senator« ju g. Puclju za njegova izvajanja in ga prosil, da bi ob priliki zopet obiskal Celje. —c Umrl je v noči od sobote na nedeljo v celjski bolnici v starosti 50 let pasar g. Josip Pristovšek iz Celja. Pokojni je bil dolgo vrsto let član in funkcionar prostovoljne gasilske čete v Celju, po smrti g. Martina Orehovca pa je prevzel vodstvo sanitetnega oddelka gasilske čete. Pogreb bo v torek ob 17.30 iz gasilskega doma na dvorišču mestnega poglavarstva na mestno pokopališče?. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Mestno poglavarstvo v Celju bo zaradi čiščenja uradnih prostorov v torek 13. in sredo 14. t. m. zaprto. Stranke, ki so povabljene za omenjena dva dneva k mestnemu poglavarstvu, naj se zglasijo v četrtek 15. t. m. ob uradnih urah. —c Nesreča ne počiva. V petek zjutral je padel 50-letni delavec Martin Krajne s St. Jungerti pri Galiciji pri delu tako nesrečno, da si je nalomil levo nogo v gležnju. Na Teluvo se je 27-letni trgovec Josip Kralj iz St. Petra v Savinjski dolini prevrnil v Ljubljani z avtomobilom in si nalomil desno roko v ramenu. Ko se je peljal 44-letni delavec Friderik Ocvirk iz Latkove vasi pri St. Pavlu pri Preboldu v petek ob ltf. na travnik po seno, so se mu gnojne vile zapičile v desni podiaket in ga hudo poškodovale. V tekstilni tovarni BeiT.mann in drug se je v petek ob 13. ponesrečila tkalka Albina Henčičeva s Sp. Hudinje pri Celju. Pri delu jo je zgrabil stroj za levo roko in ji razmesaril dlan. V Kasazah pri Pe-trovčah se je 19-letna rudarjeva žena Alojzija Resnikova vsekala pri sekanju drv v levo nogo in se hudo poškodovala. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Zmaga mariborskih članov okrožnega odbora in nogometnih sodnikov. Na Glaziji so se v nedeljo popoldne pomerili v prijateljski nogometni tekmi člani okrožnih odborov in sodniških poverjeni-štev iz Maribora in Celja. Mariborčani so zmagali tesno, toda zasluženo s 4:3 (2:2). V obeh moštvih je bilo več prav dobrih igralcev, ki so pokazali še mnogo tehničnega znanja. Mariborski napad ie bil nekoliko boljši od celjskega, Celjani pa so imeli boljšega vratarja v osebi znanega atleta Pleterška. V prvi polovici prvega polčasa so bili gostje v premoči, nato pa so Celjani prevladovali. Po odmoru so imeli Mariborčani nekaj več od igre, potem pa so se Celjani znašli in so izvajali krepke protinapade. Sredi drugega polčasa je sodnik ugotovil, da se ie vsakemu moštvu na tihem pridružil po eden igralec. Sodnik je hitro napravil red. Gole za Maribor so zabili: Kopic v 4. minuti. Konic v 5. minuti prvega in 32. minuti drugega polčasa ter Jenko v 2. minuti drugega polčasa, gole za Celje pa Veble v 20. minuti prvega ter Presinger v 38. minuti prvega in 5. minuti drugega polčasa. Tekma je nudila vse polno veselih momentov, tako da se je publika ves čas dobro zabavala. Sodil je g. Franki lz Maribora zelo milo in prizanesljivo. V predtekmi je mladina SK Celja orema-gala enajstorico SK Štor s 7:2 (4:2). —c Celjski šahovski klub je igral v nedeljo popoldne v hotelu »Evropi« v Celju šahovski mateh z obrtniškim Šahovskim klubom iz Zagreba. Celjani so zmagali s 6V*:11/«. Z Jesenic — Vettk dar za Jeseniške siromake. Jeseniški rojak g. dr. Franc S. Košmerlj, vse-učiliški profesor, dr. juris, filozofije, medicine itd. v Chicagu v Ameriki, je podaril občini Jesenice za občinske reveže 100.000 din. Ta denar bo tvoril posebno ustanovo za podpiranje jeseniških siromakov, ustanovljeno v spomin dr. Košmcrljeve matere. Denar bo naložen v Mestni hranilnici v Ljubljani. Dr. Ko'merlj je jeseniški rojak. Rodil se je pred 75 leti v Markeževi hiši na Muravi. Že v mladih letih je odšel v Ameriko, kjer je v teku dolgih let napravil sijajno kariero. V priznanje izrednih zaslug jeseniškega rojaka je bila v petek zvečer v mestni posvetovalnici izredna seja občinskega odbora, ki ji je prisostvoval tudi g. dr Košmerlj. Župan g. Valentin Markež je pozdravil velikega jeseniškega rojaka in znanstvenika ter dobrotnika občinskih rc-vežev. V imenu mestne občine se mu je lepo zahvalil in mu izročil v spomin album i»Iik jeseniškega mesta. — Mestno ubožno zavetišče na Jesenicah bo kmalu izročeno svojemu namenu. Gradnja mestnega ubožnega zavetišča na Pisar-jah izredno hitro napreduje. Impozantna 51 m dolga, delno enonadstropna, delno dvonadstropna stavba jc žc pod streho in napravlja mogočen vti«. Sedaj dovršujejo zunanji omet in notranja instalacijska dela. Zidarska dela izvršuje stavbenik Belcijan Boštjan, tesarska in krovska dela Petkoš Ivan, centralno kurjavo inž. Likar, kleparska dela Karel Neuman, ključavničarska Jakob Hribar, elektrotehniška Jože Markež, mizarska Fran Šlibar, oblaganje peči, štedilnikov in kopalnic Pero Apat in parketna dela Kane. Razen gg. Kanca, Belcija-na in inž. Likarja, ao vsi obrtniki domačini. V poslopju bo okrog 16 sob za mestne reveže. Sobe bodo imele po eno ali po dve, največ pa po 4 postelje. Skupno bo okoli 60 postelj. V levem traktu bo velika kuhinja, shramba, dve bolniški sobi ter aobe za strežniško osebje. V sredi stavbe bo kopalnica. Desni trakt je ves namenjen onim, ki bodo imeli na stara leta tu svoje zavetišče. Vse fobc so lepe in zračne ter obrnjene proti loncu. Stavba bo imela centralno kurjavo, vodovod, kopalnice, angleška atraniiča in električno rawetljavo. Ako bodo vsa dela tudi v b~Dally Mail« je mehanik Frank Shaw opisal dramatične prizore, ki jih je doživel od trenutka, ko se je podmornica ?Thetis« zadela potapljati, do rešitve s pomočjo Davisovega aparata. Mehanik Frank Shaw je v službi družbe Cammell Lalrd. ki le podmornico zgradila. — Ko je poveljnik ukazal, naj se pod-jaoornica potopi, nisem bil v sprednjem delu podmornice, vsi pa smo takoj vedeli, da nekaj ni v redu ko se je začela potapljati. Moštvo, ki je bilo v sprednjih kabinah, je nenadoma planilo v srednje kabine, podmornica pa se je nagnili in se začela pogrezati. Kljub nenadnemu sunku in strahu ki so ga kanali iz predn-ega dela podmornice pobegli mornaiji. je posadka ohranila, mirno kri Poveljnik je ukazal, saj ostane vsak na svojem mestu, kar se Je tudi zgodilo: zato ni bilo panike. Nekaj trenutkov nato se je nos podmornice dotakn 1 morskega dna in sprednji del podniornice se je za pičil v blato. Vsem je bilo jasno, da se je pripetila nesreča, poguma pa ni nihče izgubil, ker smo bili vsi prepričani, da se bomo lahko rešili z TJavisovimi aparati, r-e se nam ne bi posrečilo, da bi s primernim manevriranjem Spravili podmornico zopet v vodoravno lego in jo usposobili za dvig: na morsko površno. Sedh smo in zaceli smo se pogovarjati. V teh trenutkih ni še nihče izgubil upanja, da se bomo vsi reeili. Oficirji so se zbrali in imel; kratko posvetovanje, na katerem so členili da bosta prva zapustila podmornico kapitan Oram in poročnik Woods. Poveljnik jima je dal navodila za reševalno delo Oficirja sta imela seboj poročalo o položaju podmornice pod vodo s •pripombo, de je v sprednji del podmornice vdrla voda. Poročilo bi lahko služilo reševalcem, če bi usoda hotela, da ne bi oba oficirja dosegla živa morske površine in če bi ju reševalci n-ašli že mrtva. Kapitan Oram in noročnik Woods sta pristala na to da bosta prva zapustila podmornico. Pokazala sta ob tej priliki izreden pogum, kajti tedaj še nismo vedeli, da so že v bližini ladje, ki so prihitele na pomoč. Opazovali smo oficirja, ko sta vstopila v Davisovo kabino ki jo je treba DBpomiti z vodo, nakar se odpre izhod. ifcogi katerega vrže pritisk človeka, ki je •prem! jen z Davi sovi m aparatom, iz podmornice. Ker je bila podmornica nagnjena za 42 stopinj, je bilo poln en je T>avi sove Iračane zelo težavno in počasno. Skozi Okence z debelo šipo v kabini smo lahko videli, kako sta oficirja v kabini Čakala, da bo napolnjena z vodo Videli smo tudi, kako sta izginila skozi odprtino proti morski površini. 91 Po odhodu kapitana O rama in poročnika Wocdsa smo čakali na povelja, opremljeni vsi z Davisovimi aparati Govorili nismo, ker smo morali obrniti vso pozornost ca dihanje zrak pa je postajal tudi že težak. Začelo nas je že dušiti. E>va izmed ponesrečencev sta nato vstopila v Davisovo kabino, eden je bil mornar m član posadke eden pa izmed civilnega osebja. Zopet smo ju opazoval; skozi okence v Da visovi kabini. Tema dvema se ni posrečilo zapustiti kabine skozi odprtino. Izpraznili smo kabino m izvlekli oba nesrečneža iz kabine, bila sta cba mrtva. Nato sta zopet dva poizkusila srečo. Zopet smo opazov-li kako sta zlezla v Davisovo kabino opremljena z Davisovim aparatom. Počasi je voda nape In la kabino, a zopet se tema dvema ni posrečilo priti skozi odprtino na prosto. Zopet smo izpraznili kabino in potegnil, oba v podmornico, eden je bil že mrtev, drugi je umiral. Nekaj trenutkov pozneje je izdihnil. To so bli najbolj grozni trenutki, ki sem jih preživel v podmornici. Mrtvi tovariši, ki se jim beg iz jeklene pasti ni posrečil, so nam vsem napolnili srca z obupom. Pogled na mrtve tovariše je bila grozna preizkušnja nsših živcev Vedeli smo, da nas čaka morda ista usoda, ce poizkusimo pobegniti na prosto skozi Davisovo kabino Med mrtvimi tovariši je bil moj najboljši prijatelj Robtnson. Se danes ga vidim, kakšen od smrtne borbe spačen obraz je imel. ko smo ga potegnili iz kabine. Nihče ni kazal posebnega poguma, da bi sledil mrtvim tovarišem v Davisovo kabino. Jaz in kurjač Arnold sva se javila nato prostovoljno Dikali smo že težko vedel sem da ne bom mogel vztrajati več kot kake pol ure v zastrupljenem ozračju. Zato sem sklenil, da tvegam poizkus rešitve skozi Davisovo kabino. S teživo sva splezala z Arnoldom do Da visove kabine, ker sva bila oba že slaba in ker je bil dohod otežkočen zaradi poševne lege podmornice. Končno sva vstopila v Davisovo kabino. Ne spominjam se, ali so ostali opazovali skozi okence, kakor smo mi opazovali prve štiri ponesrečene tovariše, spominjam se samo, da se mi je zdelo polnjenje kabine z vodo neznansko počasno. Imel sem občutek, da je poteklo celo stoletje, preden je bila kabina polna vode in preden se je odprl pokrov skozi katerega sem zdrknil na prosto proti površini morja. Dvigal sem se kak "h 30 sekund, pa tudi ta pot se mi je zdela brez konca. Šeie, ko sem se znašel na pol v nezavesti na tor-pedovki rBrazel«, sem vedel, da se mi je beg Iz jeklene pasti posrečil. Emil L«dwig piše knjigo o volvodi WtBids©rskem Pri povratku iz Amerike je znani pisatelj monografij Ludwig dal novinarjem zanimive izjave o knjigi »Brat in kralj«, ki Jo pripravlja. Mnogi temu delu podtikajo nagibe, ki niso v pisateljevih intencijah. To delo, pravi Ludwig, v katerem sem napravil primerjavo med kraljem Jurijem VI. in vojvodo \Vindsorskim, ne ho neugodno ne za enega ne za đru^e^a. Kralja postav-Ijam irren spletk ki s-o dovedle do abdikacije njegov brata Gonva. ki so io sačeli proti ženi, ki ie danes vojvodinja Windsorska, ni imela nobene stvarne podlage. Proučil sem jo od blizu in v knjigi bom navedel dokumente. Napačno in nc-ttpeavičeno je trefiti. da se je Edvard VIII odrekel prevtoJu zarto. da bi dobil ženo: to je storil zato, da obrani čast te žene — in to je rnrlika Dobri sloves njegovega imena ▼ svetu se mora vzpostaviti. NTe pišem pamfleta, ampak zgodovino. Pišem kakor da smo * | 2000, ko se bodo mogli dogodki sres^jati s popolno nepristranostjo. V Ameriki je Luđwig obiskal prezidenta Roosevelta, o katerem je rudi napisai knjigo. »Ta knjige, prevedena na 12 jezikov. Je žal imela visoko naklado samo v 11 državah. V dvanajsti se je slabo prodajala. No, m ta dvanajsta so prav Zedinjene dr-šspoe! To &em tudi povedal predsedniku, toda ta mi je odgovoril s filozofskim na-sroebom: »Ne čudite se! To ni vaša krivda. Ce bi bila knjiga pisana proti meni. bi imela mnogo uspeha.« »Pa je vendar Roosevert v Ameriki zelo popularen,« je pripomnil novinar. »To je res! Toda množica ne kupuje knjig m na Rooseveltovi strani so nižji sloji, recimo vsi državljani ki imajo manj kakor 2000 dolarjev.« V pogovoru je Lud^vig nadalje izrazil svoje prepričanje, da bi v primera spopada Amerika nudila evropskim demokracijam vsestransko pomoč. Bodoča ustava Po poročilih iz Rima je imel španski minister Serrano Suner. ki je spremljal vračajoče se italijanske prostovoljce iz Španije v Italijo, zelo važne razgovore z vodilnimi osebnostmi italijanskega fašizma. Minister Suner je najbolj izrazit predstavnik onih ljudi okoli Franca, ki hoče Španijo obnoviti po načelih politične, gospodarske in kulturne totalitarnosti. Zato je tudi najbolj resen kandidat za bodočega predsednika ppanske vlade. Po zadnjih vesteh bo izvršena v kratkem rekonstrukcija španske vlade in sicer ta koj po vrnitvi predstavnikov Španske, ki so se udeležili sprejema španskih prostovoljcev v Berlinu in Rimu. Se prei bo slo. vesno prestavljen sedež vlade iz Bnrgo-sa v Madrid. Gotovo je, da so vsi odlični krogi v Burgopu kakor tudi v Berlinu in v Rimu proti temu, da bi se v Španiji obnovila monarhija. Z obnovo monarhije torej nihče več ne računa. Z obnovo monarhije Burboncev bi po mnenju odločilnih ljudi v Burgosu, Rimu in Berlinu nastala nevarnost, da bi v Španiji prišli do veljave strogo nacionalni krogi, ki so naklo. njeni sugestijam iz Pariza in Londona, s čimer bi trpel vpliv Nemčije in Italije v Španiji. Po razgovorih ministra Sunerja v Rimu sodeč, bosta gospodarstvo in španska voj- aka reorganizirana tako, da bo Španija organsko vključena v oa Rim—Berlin, kar bo zajamčeno tudi z bodočo špansko ustavo. 350.000 španskih beguncev v Franciji Pred meseci v najbolj kritični dobi špan. ske državljanske vojne je bilo v Franciji okrog 500.000 civilnih in vojaških beguncev. Po kapitulaciji republikancev so se začeli španski begunci vračati v domovino. Dne 1. marca jih je bilo v Franciji še vedno 450.000. Od marca do začetka junija se je vrnilo okrog 100.000 beguncev, tako da jih je sedaj še 350.000 v FrancijL Vsak dan se vrne okrog 400 beguncev. Za preskrbo španskih beguncev je Francija izdala v začetku okrog 15 frankov na dan za vsakega. Vsak dan je bilo potrebnih nad 7 milijonov frankov za preskrbo be. guncev. danes pa stanejo španski begunci Francijo še vedno okrog 6 milijonov frankov na dan. V francoskih bolnicah se pa zdravi okoli 13.000 ranjenih in bolnih španskih beguncev. Za vsakega begunca v bolnici je potrebnih na dan okoli 60 frankov. Ladja obupanih Židov Pred binkoštmi se ;ie na neko ladjo vkr. caio v Hamburgu 918 nemških Zidov. Begunci so dobili potne liste in vize za potovanje na Kubo. Ko je ladja z židovskimi begunci prišla v Havano, so tamkajšne oblasti prepovedale izkrcanje, češ da so potili listi brez veljave. Po dolgih pogajanjih je predsednik Kube dovolil izkrca, nje beguncev, če plačajo vsak po 500 dolarjev kavcije. Tega denarja begunci niso mogli zbrati in je ladja z begunci zato prisiljena kri žari ti v Karaibskem morju. Begunci čakajc sedaj odgovor na prošnjo, ki so jo poslali predsedniku Rooseveltu, naj jim pomaga. Vsi begunci so sklenili izvršiti samomor, če bi bili primorani vrniti se nazaj v Hamburg. Iz pristanišča v Havani so pregnali tudi ladjo iFlandre-r, na kateri je 9S zidov, ki so potegnili iz Nemčije. Sklepni produkciji Glasbene Matice dola ljubljanske Glasbene Matice je prikazala v preteklem tednu v dveh produkcijah delo pravkar minevajočega šolskega leta, V celoti je nastopilo 47 gojencev violinskega in klavirskega ter flavtistič-nega oddelka iz šol učiteljev lopovska, Pavčiča., Ivančica, Staniča, Pfeiferja. Korošca, Roegerjeve. Osterčeve, š malce ve, Mahkotove, Sonca, štrukljeve Seskove, Hrasovceve in Bradačeve. Po dospelosti so se gibali med 1. in 5. razredom, po instrumentih pa je pripadla večina nastopajočih gojencev klavirju, kar dokazuje močno popularizacijo tega instrumenta, ki postaja vse bolj obče in uspešno sredstvo za glasbeno vzgajanje. Ne da bi se spuščal v podrobnosti poedinih gojencev in njihovih učiteljev naj naglasim, da so v*i dokazali lepe uspehe in resna stremljenja. Med gojenci smo opažih več zavidno nadarjenih gojencev, ki so pokazali že dokaj do*pele tehnične sposobne sti. oblikovan ton in izrazit smisel za interpretacijo ter za poglobitev v bistvo glasbene umetnosti; prav po*e*>ej so te dospelosti izstopale pri učenem violinskega oddelka prof. Staniča in Pfeiferja ter klavirskega oddelka Oster-čeve. Roegerjeve. šmalčeve, Lipovška, Pavlica in tudi drugih. Kakršno koli opredeljevanje, ki naj bi služilo z^ nekako normativno veljavnost, bi ^bilo težko in bi utegnilo voditi v zmote. Tudi na tej muzikalni in starostni stopnji še ne moremo veljavno sklepati o kvante ti in kvantiteti nadarjenosti rjosameznih gojencev, ker mo rejo biti znaki večje ali manjše nadarjenosti ali le še v razvojnih a^četkih. an pa zgolj razvojni pojavi, kar bi vre utegnilo prinesti v bodočnosti presenečenje in temeljito ovreči predčasne sodbe. Kljub vsem tem vidikom in pomislekom pa smemo postaviti vsaj verjetnost, da bodo poedini izrazito muzika mo nastavljeni gojenci, ki so se nam predstavili na obeh javnih produk- cijah, pod tako spretnim pedagoškim vodstvom razvili svoje muzikalne danosti do dosegljive viš.ne in se uspešno uveljavili v reproduktivnem umetniškem udejstvo-vanju. Na drugi < t rani pa moram naglasiti vzgojni pomen glasbenega pouka tudi vseh onih gojencev, ki so pokazali bolj povprečno razvojno stopnjo, bodisi v tehniki, bodisi v ožji muzikalnosti; tudi njim se obeta ploden razvoj, ki jim bo posredoval širše motrenje glasbenega bistva in k4 bodo zavoljo svoje glasbene Izobraženosti važen činitelj v gibanju našega glasbenega dogajanja. Prizadevanja učiteljev šole Glasbene Matice so svojo uspešnost potrdila na obeh produkcijah in pri veliki večini učencev. Spričo lepih dosežkov moram upravičeno naglasiti velik vzgojni pomen tega glasbenega zavoda, ki že mnogo let sistematično glasbeno izobražuje cele generacije in jih usposablja za aktivno sodelovanje v slovenski glasbi. Ce se bo delo vršilo v tem pravcu in tako uspešno, kot se je pokazalo letos, tudi naprej, smemo pričakovati vedno večji razcvit našega glasbenega, zadnja leta nekoliko zaostaloga življenja. Za dosego tega smotra so namreč potrebni ljudje, ki ne bodo glasbo le uživali, temveč tudi razumeli in ki bodo vsaj v širini spoznali vsa glasbena področja; vseeno ie, ali bodo ti ljudje tudi reproducirali ali sami ustvarjali, kajti Ep širše inteligenčne plasti zadošča, da aktivno spremljajo glasbeni razvoj in ga podpirajo ter m a s tem prispevalo svoj delež. Stremljenja, ki so jih pokazali učitelji Glasbene Matice na svojih učencih. pa so očitno uravnana v tem smislu in zagotavljajo, da setev ne bo ostala brez plodov, temveč se bo dopolnila v uspeli žetvi. cd.— Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Planet Mars v bližini Zemlje Francoski astronomi se letos s posebno vnemo pripravljajo za opazovanje planeta Marsa, ki bo zadnje dni tega meseca na svoji poti prišel najbliže Zemlji. Oddaljen bo od Zemlje samo 58 milijonov km. 20 milijonov kilometrov manj, kakor je Marsova povprečna oddaljenost od Zemlje. Na tako razdaljo se Mars približa Zemlji vsa. kih 15 let. Ker vse skrivnosti planeta Marsa še vedno niso pojasnjene in trdijo nekateri še vedno, da uspeva na njem organsko življenje, je razumljivo, da hočejo astronomi vsakih 15 let izrabiti priliko in opazovati posebno pazljivo planet, ko je v najmanjši oddaljenosti od nas. Negaševa hči — bolničarka Princesa Zahai. hč: bivšega abesinskega neguša, je dovršila tečaj za bolničarke na Angleškem in je s-topila v samaritansko službo. Zdaj deluje v neki londonski bolnišnici z? otroke. 0)PrJ ji Vi &£? Vm manufakturno /* fly / blago prodajamo po ^^Jmr / izredno nizkih cenah. § j Le v Vašo korist bo, če f*S nas čimprej obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Žlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 PRODAM Beseda 60 par. davek posebej Najmaniši znesek 8 Din PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRBSKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. La ČEŠNJE za ukuhavanje, trde, rdeče in črne, sveže, kg din 4.— in 4.50 franko voznina. razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tuzla. 1921 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI p r e m o r yV orez prano W ^ KOKS, SUHA OKVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-5!» MALINOVEf pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na j malo in veliko v lekarni dr G. PICCOLl. Ljubljana, nasproti cNebotićnika«. Klasične in navadnejše mobilje ima stalno v zalogi Pohištvo »MALENŠEK« LJUBLJANA Celovška cesta št. 25S Razstavlja v paviljonu »E« na Ljubljanskem velesejmu MOTORJE Victoria 200 cem in Miele 98, najnovejše modele, prodaja po konkurenčnih cenah Zevnik Julij, Stražišče pri Kranju. 1907 JAJCA zajamčeno sveža, zaboj 720 'tornadov din 425 franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1934 DOPISI KATERA mlada, simpatična gospodična, lahko brez premoženja, želi poročiti mladega, inteligentnega, premožnega jurista? — Resne leanonimne ponudbe na upravo lista pod >športist«. Anonimne v koš. 1935 NAJBOLJŠA RADIJSKA KKVUA )» NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj nm roman, novela, modni pregled, novice is UPRAVA: LjuMJaaa. Knmfljeva nBsn & Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda4* Ljubljana, Knafljeva ulica itav. g Inserirajte v »Slov. Narodu«! =DBC3oV BOB RiddeJlova: 35 Revama £ju6e$en — David — ne smem! Ne morem! — je vzklik-in njen vzklik je izzvenel v lahno ihtenje. Takoj je spoznal, kaj ji je izsililo te besede. Ni več izpraševal, pač pa jo je zopet prijel za roke. Pnositi ni hotel veo. Vsili ji svojo voljo, prositi noče, hoče jo obvladati. — Morate me vzeti, Fenella, imate me radi, vem to. Pa recite »ne*, če morete. Vedel je zelo dobro, da Fenella tega ne more. Privil jo je k sebi m na njegovih ustih se je pojavil nasmeh nežnega zmagoslavja. — Ari mislite zares, da bi se vam mogel odpovedati? Ne, ne morem, vi pripadate samo meni in obdržim vas. — Oh, bože kako trdo in težko je bilo upirati se mu! Tako je kričalo njeno srce! Saj ji je bil vael vso moč. — Poljubite me, draga moja — poljubite me! Opotekla se je v njegovem naročju. Kar je za-fastel miren, hladen pis med drevjem in se dotaknil njenih napol odprtih ust tako, da se je zdelo, kakor da jih hočejo zatisniti hladni prsti smrti. Fenella je zadrhtela, v njenem spominu se je zopet oglasil oni stari, proseči glas in njegovo mračno svarilo: zopet je slišala tiste besede... da bi ne dovolila, da bi jo živi ljudje zapeljali v odpor proti glasu mrtve žene, kajti sicer bi nastalo iz tega veliko zlo za nje in za njo. Betty Brodijeva ji govori zdaj iz neskončnosti in s svojim glasom se dotika tako nje, kakor Davida. Kako bi mogla ona, ki ga tako ljubi, dovoliti, da bi tudi njemu pretila ta nevarnost? Ne, sama mora stopati po tej poti, sama mora stopati po nji do konca. Prisilila se je do mirnega glasu, ko si je prizadevala pojasniti mu to. — Glejte, David, — je dejala, — obljubila sem to — a obljuba, dana umirajočemu človeku, je sveta. To je bilo nekaj, o čemer sprva niti razmišljati ni hotel. Njegovo moško čustvovanje ni moglo razumeti njenega čisto ženskega naziranja o tem. Mar ni storila doslej vsega, kar je bilo v njenih močeh za tega nehvaležnega in nenormalnega mladega lahkoživca? — je pomislil v divji jezi. Mar naj še vedno trati čas in trpi zavoljo njega? Kakor si je postlal, tako naj leži. Moral bi sprejeti svojo usodo, ki jo je zakrivil kot neresničen mož in s svojim tarnanjem bi ne smel vznemirjati tega plemenitega dekleta. — Kaj še vedno ne poznate njegovega značaja, Fenella? — jo je vprašal nestrpno. — O tem ne smem niti razmišljati. Vztrajati moram pri njem, to je moja dolžnost, David. Ne smem ga zapustiti, tega si ne bom nikoli upala. — Bože moj, mar on ni zapustil vas? Ta žena... Toda Fenella je lahno dvignila obrvi in takoj je obmolknil. Ne, o Vandi se zdaj ne sme govoriti. Karkoli je bilo med Fenello in Derekom, je zdaj končano. Toda kaj je prav za prav bilo? Fenella je zopet razmišljala o tem. Prijateljstvo . . . ljube- zen ... ali pa samo navada iz otroških let? Toda naj je bilo že karkoli, Derek je zdaj sam na vsem svetu. Ostal mu je samo še en prijatelj — Fenella? Kaj bi se z njim zgodilo, če bi ga še ona zapustila? Tega pa Fenella ne more, ne sme storiti, pa naj ga zapeljejo njegovi grehi in njegova slabost kamorkoli. Značajen človek ne zapusti prijatelja iz mladih let, če zaide ta prijatelj v obup in bedo. — Fennie, — je dejal David Kent, — kako dolgo naj še to traja? Mar ne razumete, da to ni pošteno, da ni pošteno do naju obeh? — Saj me vendar veže obljuba, David, — je odgovorila. — A kako dolgo še? — Tako dolgo, dokler Derek ne bo zopet svoboden in srečen mož. — To pa ne bo prej, preden ne minejo štiri leta, — je vzkliknil obupano. — Ali bi ne mogla te za naju tako dolge dobe malo skrajšati? — je vprašal tiho, — Ali mislite s tem: osvoboditi ga od tod? Prikimala je. Da, že od tistega dne, ko sem prišla v Severno Afriko, je bila to moja tajna nada. Ali mi hočete pomagati, da bi si izmislila načrt, ki bi nama nudil upanje, da "ga spraviva varno nazaj v Anglijo? — Za vas storim vse, Fenella, — je odgovoril. Položila mu je nežno roko v desnico. — David, je dejala, — obljubila sem svoji teti, da se ne bom omožila, pa tudi zaročiti se nočem, dokler mi ne bo triindvajset let. To bo šele čez leto dni. Nisem bila zavezana Dereku — tudi vam se ne morem zavezati .. . čeprav vas tako ljubim. — Oh, draga moja, draga moja, — jo je prekinil. Mimo se je nasmehnila. — Leto mine kmalu, — je nadaljevala, — ob mojem triindvajsetem rojstnem dnevu mora biti Derek osvobojen iz rok Francozov in nekje preskrbljen, da bo lahko živel tudi brez moje pomoči. A potem, D* vi d... — Za vaš triindvajseti rojstni dan vam kupim najkrasnejši zaročni prstan. — To bom smatrala za poročno darilo, da ne bova po nepotrebnem tratila časa, — se je zasmejal a Potem sta pa še dolgo kramljala kot dva zaljubljenca in še dolgo sta molčala v nežni za mišljenog ti. Bledo nebo se je stemnilo, prekril ga je plašč iz safirnega žameta, na katerem so zaplesale zvezde liki blesteči demanti. In flavta mladega arabskega vrtnarja v koči za palmovimi listi je začela svojo nočno serenado, namenjeno slokemu arabskemu dekletu, živečemu s svojo rodbino v šotoru na polju srn mestom. Potem se je začul v mehkem smehu glas tistega arabskega dekleta, ki je bilo že zaslišalo godbo, prinašajočo sporočilo njenega ljubčka. Toda Kentu in FeneMi se je zdelo, da poje ta flavta svojo sladko pesem samo za nju in to je bila pesem, katere odmev je odmeval v njunih srcih. Dva dni pozneje je dobila Fenella pisma od De-reka. Sporočal ji je, da pride zvečer prihodnjega dne k hotelu Continental. Ob določeni uri ga je pričakovala na vrtu nekoliko plaha, kajti to naj bi bil njun prvi sestanek po onem nesrečnem jutru, ki so ga šiloma odvedli od nje. Urejuje Fran Puc — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inse ratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani »