PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, S. FEBRUARJA 1969 • LETO XI., ŠTEVILKA 37 . CENA 1 DINAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1944 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNI1Č DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
f > tt V A IZDAJI^

's
V SZDL: soočanje interesov in mnenj
Predsedstvo in IO SZDL o sodobni vsebini in 'metodah političnega dela — Obrazložitev Janeza Vipotnika
LJUBLJANA, 7. febr. — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta danes sklenila sklicati IV. sejo republiške konference SZDL, ki bo 20. t. m. Na tej seji bo republiška konferenca med drugim razpravljala in sklepala o predlogu kandidatne liste za slovensko delegacijo v zboru narodov zvezne skupščine, o SZDL in razvijanju notranjih samoupravnih odnosov ter o programskih izhodiščih za volitve odbornikov in poslancev.
M—.....
!
TITO NA OBISKU PRI »POLITIKI« — Predsednik republike in se dalj časa pogovarjal z novinarji. (Poročilo objavljamo
si je v četrtek zvečer ogledal novo poslopje beograjskega lista »Politika« na 2. strani.)	Telefoto: Tanjug
ešernove nagrade
Na slavnostni podelitvi je o pomenu kulturnega praznika in o perečih vprašanjih kulturnega razvoja spregovoril podpredsednik IS dr. France Hočevar
LJUBLJANA, 7. febr. — Ob 19. uri se je začela v veliki dvorani Slovenske filharmonije slavnostna akademija v počastitev Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika. Po slavnostnem govoru podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Francete Hočevarja so bile podeljene Prešernove nagrade, ki* so jih prejeli kipar Lojze’ Dolinar, dr. France Koblar, igralka Elvira Kraljeva, arh. Edo Mihevc in skladatelj Karel Pahor, ter nagrade Prešernovega sklada, ki so iijg.^ Je prišla kulturi prejeli arhitekti Ili ja Amautovič, Aleksander Peršin in Janez Vovk, kipar Peteri"letih’ kcus Černe, prevajalec Janez Gradišnik, režiser Miran Herzog, pisatelj Lojze Kovačič) slikar Nikolaj Omersa, pisatelj Alojz Rebula, oblikovalca Mirko Romih in ing.
Branko Uršič, filmski režiser Maks Sajko, violinist Vladimir škerlak, igralec Arnold Tovornik, scenograf ing. Uroš Vagaja in režiser Fran Žižek. (Nagrajence predstavljamo na 3. strani.)
Slavnostni govornik dr. France Hočevar je v uvodu, posvečenem Prešernovi ustvarjalni osebnosti in njenemu velikemu pomenu, govoril o vsebini našega kulturnega praznika in o razvoju kulture slovenskega naroda v času, od kar ga praznujemo, ter nadaljeval:
če se ozremo na teh kratkih dvoje desetletij uresničevanja naše svobode m graditve socialistične družbe, po-
Privatni stiki v Parizu
Hanojska in ameriška delegacija se sestajata -Ky na posvet v Saigon
PARIZ, 7. febr. (UPI, Reuter). Ameriška in sevemovi-etnamska delegacija sta na pariških pogajanjih ponovno navezali tajne stike; kot poudarjajo v diplomatskih krogih, pa privatnih stikov sploh nista nikoli prekinili.
Podpredsednik saigonskega režila Ky, »koordinator« juž-novietnamske delegacije, se bo šel v nedeljo posvetovat z vlado. V Saigonu menijo, di se Thieujeva vlada še dolgo ne namerava odreči togemu stališču, ki naj bi privedlo do splošne zaostritve, zlasti do osvobodilne fronte.
šef sevemovietnamske delegacije je pripravljen razpravljati o sestanku s predsednikom Nixonom, če bi ameriški predsednik med svojim obiskom v Franciji izrazil tako željo.
Japonski veleposlanik v Franciji Macui je zanikal, da je Lodge predlagal, naj Japonska sodeluje v mednarodnih silah v Vietnamu, kadar bi bile ustanovljene.
Na vsem ozemlju Južnega Vietnama so včeraj in danes potekali boji, gverilske sile pa še vedno pritiskajo proti Saigonu in več drugim mestom. Največ spopadov je bilo vzdolž nacionalne ceste, ki povezuje bogata riževa polja v delti z glavnim mestom Sai-gona.
štiriindvajset kilometrov od Saigona so se ameriške pehotne enote minulo noč tri ure bojevale z borci FNO. Vojaški predstavnik ZDA je izjavil, da je v tem spopadu padlo več gverilcev.
tem lahko trdimo, da to obdobje ni bilo niti premočrtno niti enovito, vendar se je kulturno življenje in umetniško ustvarjanje v splošnem razširjalo in krepilo. Ves ta razvoj, vsi ti sadovi, pa so bili doseženi z velikimi napori, saj sta. kulturno in umetniško ustvarjanje spremljali dve , neugodni konstanti: sistemska neurejenost in pomanjkanje sredstev.
Ni lahko vrpašanje, kaj in kako sistemsko urediti na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. To vprašanje zahteva posebno tehten premislek in izvirne rešitve. Prav gotovo je, da to področje ne prenese velikih posegov in administrativnega urejanja, vendar tudi ne more biti prepuščeno samo toku ali pa samovolji posameznikov ali kolektivov. Najbolj bi ustrezala takšna samoupravna ureditev, kakršna bi upoštevala vse
Delegacija ZKJ odpotovala v Bologno
BEOGRAD, 7. februarja (Tanjug) — Delegacija ZKJ je danes dopoldne odpotovala v Bologno, kjer se bo u-deležila 12. kongresa KP Italije (od 8. do 14. februarja). Delegacijo vodi član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, v njej pa so član izvršnega komiteja CK ZKJ Nijaz Bizdarevič, sekretar CK ZKJ Hrvatske Mika Tri-palo, član CK ZKJ Srbije Vukoje Bulatovič, član CK ZK Hrvatske Valerio Zapia in svetnik v CK ZKJ Gašo Vučinič.
specifičnosti tega področja, ki niso različna samo od drugih področij; takšna različnost obstaja tudi med posameznimi zvrstmi kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Na poti smo, da ta vprašanja uredimo oziroma da jih uredijo na samoupravni podlagi sami kulturni delavci in institucije. Celo pohiteti moramo s tem, saj je. več kot na dlani, da prav kultura trpi škodo tako zavoljo tega, ker ni urejeno razmer-
je med družbo in kulturo, kakor tudi zato, ker ni urejenih cela vrsta vprašanj znotraj Same kulture.
V takšen neurejen položaj a zlasti v zadnjih letih, k3-so se do mnogih področij in dejavnosti, zlasti do gospodarstva, zgradila nova družbena izhodišča, postavila nova, razmerja, glede kulture pa je ostal^ vse odprto in preveč prepuščeno samo toku. Še več, v živem in dinamičnem soočanju pogledov, interesov, razmerij, kateremu smo priča, prihaja tudi do nekaterih poenostavljenih pogledov in enostranskih interesov, zahtev, ambicij,, ki ne zmorejo ali pa nočejo razumeti in priznati celote vseh raznovrstnih potreb, ki obeležujejo življenje kakega naroda; to najbolj
Nadaljevanje na 12. strani
Posveti četverice Poslanici Naserju
Predsedniku ZAR odgovorila Nixon in Brež-njev - Zaostritev na okupiranem ozemlju
NEW YORK, 7. febr. (MENA, AFP, Tanjug). V OZN so se začeli pogovori predstavnikov štirih sil o rešitvi krize na Srednjem vzhodu. Ameriški stalni predstavnik pri OZN Yost se je sinoči sestal s sovjetskim veleposlanikom Malikom, že prej pa z britanskim in francoskim predstavnikom Glassom ter Berardom.
Predsednik Naser je včeraj dobil pomembni poslanici — od Nixona in od Bre-žnjeva, nanašata pa se na Srednji vzhod.
Šef opazovalne misije OZN na Srednjem vzhodu general Buli je sinoči odpotoval iz Kaira v Jeruzalem.
Položaj na zasedenem ozemlju zahodno od reke Jordan je še vedno napet. Stav-j ka se nadaljuje, izraelske | varnostne sile pa so priprav-
ljene- Iz Tel Aviva sporočajo, da je izraelska armada okrepila varnostne ukrepe na libanonski meji.
Iraški predsednik Ahmed Hasan El Bakr je dejal, da bo Irak brez oklevanja obsodil na smrt vse vohunne, ki jih bodo odkrili.
Predsednik Bumedien je danes obsodil »trgovanje s Palestino« in pozval arabske države, naj pomagajo palestinskim borcem v boju za osvoboditev domovine.
Dr. Stanko Škerlj redni član akademije znanosti in umetnosti
LJUBLJANA, 7. febr. — Na današnji glavni redni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so bili izbrani novi redni in dopisni člani te ustanove. Redni član je postal profesor za italija-nistiko ha filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Stanko Škerlj.
Novi dopisni člani SAZU so profesor za sociologijo dr. Jože Goričar, izredna profesorja na katedri za fiziko fakultete za naravoslovje in tehnologijo dr. Robert Blinc in dr. Peter Gosar, profesorja na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo dr. ing. Lujo Šuklje in inž. arh. Edo Ravnikar, vodja oddelka za čeljustno kirurgijo dr. Franc Čelešnik, geobotanik dr. Maks VVraber, znanstveni svetnik SAZU (vsi iz Ljubljane), profesor za zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu dr. Branislav Djurdjev, beograjska književndca Desan-ka Maksimovič, zagrebški književnik Gustav Krklec in dr. Frank VVoIlman, upokojeni univ. prof. za slavistiko iz Karlovih Varov (CSSR).
V Moskvi o nadaljnjem razvoju prijateljstva
MOSVA, 7. febr. (TASS)— Tu sta se danes pogovarjala prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministrsva Vasilij Kuznjecov in češkoslovaški zunanji minister Jan Marko, ki je an obisku v SZ. Govorila sta o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med SZ in CSSR.
Cenejše zlato kljub obisku
LONDON, 7. februarja (Reuter) — Na londonskem tržišču se je danes zlato pocenilo, prav tedaj, ko se je južnoafriški finančni minister Diederisch vračal domov po desetdnevnih tajnih pogovorih v Parizu, Frankfurtu to Londonu.
Osnutek dokumenta »SZDL in razvijanje notranjih samoupravnih odnosov« je na današnji seji obrazložil predsednik republiške konference Janez Vipotnik. V tem osnutku je med drugim rečeno, da se v politično to samoupravno delo vključuje vedno več ljudi; to delo je po vsebini
Predsednik Tito v Zagrebu
ZAGREB, 7. febr. — Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo, ki je danes prispel v Zagreb, je obiskal novo poslopje družbenopolitičnih organizacij Hrvatske cb sprehajališču Karla Mar-xa ob Savi.
Graditev tega velikega, funkcionalno opremljenega poslopja, ki zavzema brez še ne dograjene kongresne dvorane kakih 32.00C kvadratnih metrov povštoe, se je začela ob koncu leta 1963, končana pa je bila v začetku letošnjega leta.
Potem ko si je z zanimanjem ogledal prostore tega poslopja, se je Tito nekaj časa pogovarjal s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Hrvatske.
Titovo voščilo predsedniku Indije Huseinu ..
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Indije dr. Zakiru Huseinu naslednjo brzojavko:
»Ob rojstnem dnevu vaše ekscelence vam najprisrčneje čestitam z najboljšimi željami za zdravje to srečo ter popoln uspeh v vaših prizadevanjih za blaginjo prijateljstva indijskega ljudstva ter za mir v svetu«.
vedno bolj pestro in zapleteno. To zahteva, da družbenopolitične organizacije, zlasti Socialistična zveza kot najširša oblika družbenopolitičnega organiziranja, venomer izpopolnjujejo vsebino ter uvajajo nove, sodobnejše, učinkovitejše metode dela. SZDL mora biti povsem odprta za vsa naša družbena gibanja, težnje, tokove, za vsakogar, ne glede na njegovo svetovnonazorsko .opredelitev, če izhaja iz načel samoupravnega mehanizma. Doseči je treba, da noben politični dogodek ne bo potekal izven SZDL,
razen seveda, če gre za sovražne pojave. V Socialistični zvezi naj se bije boj za premagovanje raznih protislovij. Ta boj najj se bije z razvijanjem demokratičnega dialoga, s soočanjem raznih interesov in mnenj, strpno do različnih argumentov, brez žaljivega etiketiranja in demagogije. Vsakdo, ki se želi politično udejstvovati in teži k socialističnemu razvoju, naj ima polno možnost, da sodeluje
Nadaljevanje
na 12. strani
Delovni pogovori
V Budimpešti nadaljujejo jugoslovansko-madžarske pogovore - Zdravici pri večerji
V Sloveniji promet skoraj brez ovir
Vse pomembnejše ceste v Sloveniji so že očiščene, posamezni odseki pa so poledeneli
LJUBLJANA, 7. febr. — Slabo vreme s snegom, burjo in zameti, ki je ta teden zajelo tudi Slovenijo, se je danes uneslo. Delavcem cestnih podjetij, ki so že uspeli očistiti in usposobiti za promet vse pomembnejše ceste, je priskočilo dsCnes na pomoč tudi sonce. Promet pa ponekod še ovira poledica, ki terja tudi od voznikov motornih vozil z ustrezno zimsko opremo previdno vožnjo, zlasti v nočnih in jutranjih urah.
Za tovornjake s prikolicami so bile danes zaprte še ceste Postojna—Rupa, Jesenice—državna meja to odsek pri Ormožu na cesti Maribor—-Ptuj —Varaždin. Neprevoznih je tudi še več cest 3. to 4. reda, s katerih ekipe še°niso mogle
očistiti snežne odeje ali večjih zametov.
Tudi v drugih republikah — razen v Bosni ta Hercegovini — so vse važnejše ceste že prevozne. V Hrvatsfci je promet na nekatei :h cestah zaradi poledice otežkočen, to
velja zlasti za cesto Karlovac —Reka. V Srbiji so še vedno zaprte za ves promet ceste Novi Sad—Sombor, Bečej— Bačka Topola, Bor—Žagubica in Pečka—Ljubovija, na že očiščenih cestah pa otežkoča promet močna poledica. Močno ohromljen je promet v Bosni in Hercegovini, kjer je neprevoznih še deset važnih cest. Ekipe cestnih podjetij le s težavo prebijajo številne, tudi 2 metra visoke zamete v zahodnem predelu Bosne, kjer je zametemih več avtobusov, tovornjakov ta osebnih avtomobilov. Ne vedo pa še, kdaj
bodo lahko očistili cesto preko Tjentišta, ki povezuje Dubrovnik z Beogradom.
V sosednji Madžarski so zaradi snežnih zametov neprevozne tudi nekatere mednarodne ceste, med njimi tudi cesta Budimpešta—Subotica, kjer je pri Kizsteleku obtičalo v zametih več kot sto avtomobilov, med temi tudi nekaj jugoslovanskih. Do prekinitev prometa na nekaterih pomembnejših cestah je prišlo tudi v Romuniji, kjer divja veter tudi s hitrostjo do 120 km na uro.
Nixon bo 28. februarja v Parizu
Dvakrat se bo sestal z de Gaullom - Italijanska vlada pozdravlja obisk
PARIZ, 7. februarja (Reuter, AP) — Ameriški predsednik Nixon bo 28. februarja prispel v Francijo na tridnevni obisk. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da s« bo Nixon dvakrat sestal z de Gaullom. Prvega marca se bosta Nixon to de Gaulle ves dan pogovarjala v Versaillesu. Kot menijo, bosta predsednika izmenjala mnenja o mednarodnih vprašanjih, zlasti o krizi na Srednjem vzhodu.
Premier Mariano Humor je sinoči izjavil, da italijanska vlada z zadovoljstvom pozdravlja napovedani obisk ameriškega predsednika v Italiji to drugih evropskih državah.
Britanska vlada je pozdravila napovedani Nixonov o-bisk v Londonu v okviru evropske turneje, čeprav bi bilo premieru Wilsonu bolj všeč, če bi se mu posrečilo kot prvemu obiskati Washington.
Delegacija Maribora v Gradcu
MARIBOR, 7. febr. — Danes je bila na obisku v Gradcu 7-članska delegacija predstavnikov občine Maribor, pod vodstvom predsednika Mirka Žlendra, člani delegacije so se na enodnevnem o-bisku sestali z graškim županom Gustavom Scherbaumom ta nekaterimi drugimi predstavniki graške občine. Pogovarjali so se o sodelovanju na kulturnem, socialnem ta nekaterih drugih področjih.
BUDIMPEŠTA, 7. februarja (Tanjug) — V poslopju madžarskega parlamenta na bregu Donave so se danes dopoldne nadaljevali pogovori med jugoslovansko in madžarsko delegacijo, ki jo vodita predsednik ZIS Mika Spi-ljak to predsednik madžarske vlade Jeno Fock. Včeraj je Mika špiljak seznanil sobesednike z aktualnimi vprašanji jugoslovanskega gospodarskega to političnega razvoja, za obravnavo na .današnji seji pa sta prei še dve temi, mednari ložaj v celoti in razvoj žarsko-jiugoslovanskih odnosov.
Prvi dan pogovorov se je sinoči končal s slovesno večerjo ta zdravicami, danes pa delegaciji nadaljujeta pogovore, ki se razvijajo v odkritem in iskrenem ozračju in ob medsebojnem spoštovanju stališč. Pogovori dobivajo čedalje bolj delovni značaj. Jugoslovanski in madžarski funkcionarji bodo imeli danes posamezne ločene pogovore. Popoldne bo predsednika ZIS sprejel predsednik madžarskega predsedniškega sveta republike Pal Losonczi, drugi člani jugoslovanske delegacije pa bodo imeli ločene pogovore s člani madžarske delegacije.
Predsedniku ZIS Miki špiljku je predsednik madžarske vlade Jeno Fock z ženo priredil sinoči slovesno večerjo v lovski dvorani madžarskega parlamenta. V svoji zdravici je Jeno Fock ocenil pogovore s špiljkom kot delovne to iskrene, v katerih ni nobene težnje po zunanjih efektih. Pri tem je omenil pisanje jugoslovanskega ti-
Bomba
za Mondlaneja je prispela iz ZRN
DAR ES SALAAM, 7. febr. (AP). Tanzanijski list »Natio-nalist« piše, da so poslali bombo, ki je ubila voditelja mozambiškega osvobodilnega gibanja Eduarda Mondlaneja, v paketu iz Zahodne Nemčije. Mondlane je pošiljko sam prevzel na pošti, ko pa jo je odprl, je bomba eksplodira-las. Zavoj je bil naslovljen na Mondlaneja s pripisom »osebno in zaupno«, podoben pa je bil knjižni pošiljki.
JENO FOCK
ska, ki tudi vidi prav v tem pomen srečanja.
Nadalje je dejal, da je več vprašanj, glede katerih so
• •• Nadaljevanje
na 12. strani
Nevarnost za politične konflikte
V ČSSR bodo dosledno izvajali demokratični centralizem v partiji
PRAGA, 7. febr. (Tanjug), češkoslovaški partijski in državni voditelji v zadnjem času vse bolj poudarjajo, da žele zagotoviti v državi konsolidacijo ta mir. čeprav se je po vladinem razglasu in seji zveznega parlamenta položaj umiril, je še vedno nevarnost za politične konflikte.
Premier čemik je poudaril, da se bo državni mehanizem okrepil ter da bodo dosledno izvajali demokratičen centralizem v partiji. Predsednik biroja CK KPČ štrougal pa je v svojem referatu dejal, da se je treba odločiti ali za marksistično-leninistično pojmovanje socializma ali pa za njegovo o-portunistično prilagajanje
RADE KONČAR
Podjetje za proizvodnjo električne opreme, projektiranje in montažo naprav - Zagreb
Služba prodaja — Zagreb, Iliča 1, poštni predal 02.304 - telefon: 419-411 - Telegram KONCA RPROD Zag.. reb — teleprinter: 21.159
NASA PREDSTAVNIŠTVA V JUGOSLAVIJI:
Beograd — Ul. 7 Jula, štev 26. telefon 625-481. telex: 11.208
Ljubljana — Titova oesta 22, telefon 22-241 Novi Sad — Kej Moše Pijade 1, tel 57-865 Sarajevo — Ul. JNA, štev. 59, telefon 34-642 Skopje — Pat za s. Lisičje b. b. telefon 32.016 Split — XX Dalmatinske divizije. Štev 2 telefon 36-30
Titograd - Hercegovačka 52, telefon 22.632 Sektor Brodogradnje — Rljeka. Blaža Poliča 2, tele fon 25-217
Prešernov dan
Kadar dandanašnji govorilno o kulturi, govorimo o njej nekako tako kot o dejavnosti, ki naj bi obstajala in se razvijala v okviru natanko pretehtanih potreb in obstoječih materialnih in drugih možnosti. Današnji kulturni praznik, sto-dvajseta obletnica Prešernove smrti, nas obvezuje k opominu, da presojanje kulture pri nas ni bilo od nekdaj tako. Najmanj pa so o njej kot nekakšni neogibnega vzdrževanja potrebni družbeni službi, t. j. službi formalizma, reprezentančnosti in sploh varljivega bleska, mislili tisti v vrhu Osvobodilne fronte, ki so še sredi boja za narodnostni obstoj in za revolucionarno uresničitev pravičnejše družbene ureditve razglasili dan Prešernove smrti za narodni praznik.
Če se sedaj trezno in v zatišju ustaljenih razmer ter sorazmerne samostojnosti spomnimo tega dejanja, se nam, že vsem prežetim z opominjanjem na skromnost in smotrnost pri načrtovanju kulturnih potreb in namenov in privajenim vsakršnim smotrno zamišljenim formalizmom, zastavi vprašanje: čemu jim je le bilo, če odštejemo golo propagandno funkcijo kulture, treba tako bile ti z razglasitvijo tega kulturnega praznika? Mar tedaj ni bilo pomembnejših in bolj neodložljivih stvari, ki jih je bilo treba postoriti, pa bi s to lepo formalno gesto lahko počastili spomin velikega pesnika kdaj po osvoboditvi?
Taljo utegne razmišljati kdo oziroma premnogi dandanes, ko se je razumna prava mera kot poglavitna zapoved najbolj in predvsem .uveljavila ravno v kulturi, namesto da bi se na kakšnem sebi ustreznejšem področju. Kultura s svojim vrhom, umetniškim ustvarjanjem, je kljub svoji železni razvojni logičnosti namreč pravo nasprotje vsaki kro-čenosti in omejevano-sti v imenu kake ustaljene ali drugače ustrezne prave mere, je brezmejno izobilje vseh ustvarjalnih vzgo-nov, iz katerih kot iz semenčic narodovih tvornih sil izbira, potrjuje in oblikuje ovum vsakokratne zgodovinske prakse.
To je občutilo in vedelo tudi vodstvo naše narodne vstaje. Zmage orožja si ni moglo in smelo zamisliti brez zmage duha, ki je ute-.lešen v vsakršnem izvirnem snovanju. Kulturo so ljudje tedaj očitno pojmovali kot potrebo brez meja in prek vseh obstoječih možnosti. Kako sicer razložiti, da so iz še kako smotrno delujočih ilegalnih tiskam prihajale tudi pesniške zbirke. Ne, razglasitev kulturnega praznika leta 1944 ni bila formalizem, temveč bistveno sklepno dopolnilo velike zgodovinske preobrazbe Slovencev. Preobrazbe, ki je prezirala in zapikala vsako utesnjevanje in zasta-janje. JOŽE SNOJ
Tisk mora biti konstruktiven
Na obisku v beograjski »Politiki« je predsednik republike Tito ocenil pisanje naših časnikov
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Josjp Broz Tito je z ženo Jovanko sinodi obiskal časopisno podjetje »Politika«. V družbi s predsednikom republike so obiskali »Politiko« sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič, generalni sekretar predsednika republike Vladimir Popovič in predsednik skupščine mesta Beograda Branko Pešič.
se tudi hlastanje po senzacionalnosti. Veliko je primerov, da posamezni novinarji poročajo enostransko, da dobe od kakega prijatelja kakšen podatek in vzamejo to za sveto resnico. Pozneje se pokaže, da stvar ne drži, in potlej sledijo odgovori. Ta polemika pa nam niti malo ne koristi. Mislim, da je treba podatke preverjati. Poročanje ne sme biti enostransko. Probleme je treba osvetljevati z vseh strani.
Po mojem ni koristno, če o nekaterih negativnih stvareh in posameznih primerih pišejo takoj in ne počakajo, kaj bo, denimo, reklo o tem sodišče. Ne počakajo, da bi se pokazalo, ali je človek res kriv ah ni. Kajti tudi če se pokaže, da ni kriv, ostane vendar na tem človeku madež. Take stvari je treba poprej dobro preveriti.
V zadnjem času, posebno lani in predlanskim, smo imeli celo vrsto raznih afer in aferic. Tu pa tam so jih tako napihovali, da nam je to povzročilo veliko škode, 'čeprav je bilo kdaj pa kdaj upravičeno, da se' piše o tem.
Rad bi povedal, da ima naš tisk dovolj možnosti — in mislim, da ga pri tem ne bi smel nihče ovirati — da se pouči prav na tistih mestih, kjer se ustvarjata naša notranja in zunanja politika in kjer se odloča o našem celotnem družbenem in gospodarskem razvoju.
Kar zadeva našo zunanjo politiko, ne bi imel našemu tisku očitati nič posebnega. Mislim, da nam je tisk veliko pomagal in pomaga in da je, kar se tiče zunanje politike, precej objektiven. Vendar imam tudi tu včasih pripombe, kot na primer ob češkoslovaškem primem, ko so bile stvari zelo kočljive. Pri zavzemanju stališča glede tega primera smo morali biti načelni. Potem pa so se nekateri listi preveč spuščali v malenkosti, zaradi česar smo doživeli tudi uradne proteste. Tako pisanje je oteževalo naša stališča do tistih, ki že tako iščejo razloge in povode, da bi nas lahko kritizirali. Odkrito sem na primer govoril, da se ne strinjam s tem, da bi zaradi raznih malenkosti še bolj zaostrovali odnose. Toda načelo je načelo. Ne bomo popustili in bomo čvrsto ostali pri tistem, kar smo
Potem ko si je predsednik ogledal tiskamo, se je v prostorih redakcije pogovarjal z novinarji »Politike«. V imenu kolektiva je predsednika republike, njegovo ženo in drage goste pozdravil direktor Milojko Drulovič, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril da je »Politika« te dni praznovala 65-letnico izhajanja in 25-letnico dela v socialistični Jugoslaviji. Med svetovnima vojnama ni izhajala. Po dragi svetovni vojni je spet izšla 28. oktobra 1944. »Ta dogodek,« je dejal Drulovič in se obrnil k predsedniku Titu, »je povezan tudi z vašim imenom, saj ste s svojim soglasjem izrekli odločilno besedo o tem, da »Politika« spet začne izhajati.«
Predsednik Tito se je zahvalil za povabilo, naj obišče »Politiko« v novi stavbi, nato pa je dejal:
»Ko sem si ogledoval obrate vašega podjetja in tehniko, kakršno imate, je to name napravilo kar velik vtis, saj imate res sodobno tiskamo in najmodernejše stroje. Razen tega mi je všeč, da stoje ti stroji v velikih prostorih in da tiskarna, ni na tesnem, kakor to običajno vidimo.
Omenili ste, da sem tudi pripomogel k ponovnemu izhajanju »Politike«. Pogosto sem bil v Ribnikarjevi hiši in zato dobro vem, da so okupatorji in domači izdajalci leta 1941 pritiskali nanj, naj »Politika« izide. Rekel sem mu, naj se temu izogne, če je mogoče. In »Politika« zares ni izšla, ker tega ni hotel Ribnikar, niti niso hoteli tovariši, ki so bili njegovi sodelavci.
Gotovo je bilo torej potrebno, da tak list, ki je bil pred vojno na glasu objektivnega poročevalca, kljub neljudskim režimom, ki so pogosto napadali tisk in ga tudi prepovedovali, po vojni nadalje izhaja. In prav spričo politike, ki so jo izvajali pri tem listu pred vojno in po njej, si je »Politika« pridobila velikanski ugled. Kolikor vem, ima med vsemi jutranjiki, naj večjo naklado.«
. Tito je nato opisal svoje vtise o našem tisku nasploh. Pri tem je kritiziral način pisanja nekaterih listov. »Preveč je enostranskosti in premalo objektivnosti pri obveščanju naših občanov. Kaže
Deljena mnenja o vikendih
S seje odbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
LJUBLJANA, 7. febr- —Odbor republiškega zbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo je obširno obravnaval predlog za izdajo republiškega zakona, ki bi podrobno definiral, kaj je pravzaprav vikend. O tem predlogu so bila mnenja močno deljena in tudi po precej dolgi razpravi ni bilo enotnih stališč. Zlasti so razpravljali o tem, ali naj pojem vikenda bolj opredeljuje površina objekta ali njegova funkcija. Republiški sekretariat je kot skrajno mejo predlagal 50 kvadr. metrov neto površine, vsi večji objekti naj bi bili zajeti v kategorijo stanovanjskih hiš. Precej govornikov pa se je ogrevalo za večjo površino, kajti po zvezni zakonodaji občine lahko vikend obdavčijo, medtem ko ne morejo obdavčiti stanovanjske hiše- Zato so se zedinili, da bodo omenjeno gradivo še obravnavali in skušali dobiti tudi mnenja občin, kjer je največ vikendov (Gorenjska, Primorska).
Končno so na odboru tudi obravnavali zahteve lastnikov nevseljivih stanovanj, ki žele spremembo zakonodaje. V razpravi so govorniki poudarili, da je treba glede pravic povsem izenačiti tako zasebne kot družbene lastnike. Menili so tudi, da pripravljamo dokaj temeljito revizijo zvezno stanovanjske zakonodaje, zato bo treba te probleme reševati v republiški oziroma občinski zakonodaji. Zavzeli so se tudi za podrobno evidentiranje konkretnih primerov (slišali smo, da je v SRS okrog 7000 oseb, ki imajo lastna stanovanja vseljena z najemniki). Ob reševanju teh vprašanj pa bo treba tudi narediti razliko med tistimi, ki so sezidali lastne hiše pred vojno in takoj po vojni, ter med ljudmi, ki so iz bolj ali manj špekulativnih namenov kupili po vojni vseljene stanovanjske hiše.
IGOR PREŠERN
1500
izvodov
Biblije
Z včerajšnje tiskovne konference v Mladinski knjigi
LJUBLJANA, 7. iebr. — Tiskovna konferenca na Mladinski knjigi je bila danes v znamenju jutrišnjega kulturnega praznika. Založniki so slovensko kulturno občinstvo obvestili, da so izšli prvi iz-' vodi faksimilirane Dalmatinove Biblije iz leta 1584. K temu so dodali še presenetljivo novico, da je Mladinska knjiga sklenila doseči tudi število' iizvodcv, kot jih je pred skoraj 400 leti Dalmatinov izvirnik, to je 1500 primerkov. K temu sklepu je založbo napotilo dejstvo, da se je že nekaj dni po televizijski oddaji, na kateri je bilo sporočeno, da je vseh prvotno planiranih 1000 izvodov prodanih, oglasilo še več kot 100 novih naročnikov. Vsi seveda knjige ne bodo dobili hkrati, ker bo razpošiljanje, zvezano z zamudnim ročnim vezanjem, trajalo 2 do 3 mesece.
Za 120. obletnico Prešernove smrti so v senci Biblije, pa zato s svojo nič manjšo, drobno izbrušeno lepoto izšle prepesnitve Prešernovih nemških pesmi izpod peresa Antona Sovreta in v redakciji' prof. dr. Antona Slodnjaka, ki je knjižici napisal tudi spremno besedilo. Ta prevajalski kuriozum je založba našla v zapuščini velikega filologa in tenkočutnega prevajalca, ki se nahaja v zasebni lasti. Z njim zaokroža Žu7 pančičeve in druge prepesnitve Prešernovega oousa v nemškem jeziku JOŽE SNOJ
Protest
študentov
SKOPJE, 7. febr. (Tanjug). Študentje SR Makedonije najostreje obsojajo najnovejšo kampanjo v sosednji Bolgariji in Grčiji proti suverenosti in nedotakljivosti Makedonije in makedonskega naroda.
Izvršni odbor skupščine Zveze študentov Makedonije je poslal v imenu 24.000 študentov protestno pismo pobudnikom gonje.
rekli. Kadar gre za načela, od nas ni mogoče pričakovati, da bomo odjenjali.
Seveda lahko tudi mi kritiziramo druge, čeprav tega ne delamo veliko. Kritizirajo celotni naš sistem, mi pa ne odgovarjamo v zadostni meri. Mislim, da bi moral naš tisk kritično nastopiti predvsem zoper tisto, kar se tiče nas. Prav zato bi moral malo temeljiteje preučevati te probleme in biti bolj v stikih s političnimi in partijskimi organi, s tistimi, ki odgovarjajo za zunanjo politiko.
Tisk se ne bi smel zapirati v svoj krog in se frontalno postavljati zoper politike in druge odgovorne ljudi. Ni treba, da bi bil neki organ, ki bi v vsem podpiral vlado. Vendar pa mora biti konstruktiven dejavnik v našem notranjem razvoju. Kritizira naj namreč, kadar je to umestno, vendar naj piše tudi o pozitivnih stvareh. Premalo populariziramo tisto, kar je pri nas pozitivno. To nam oponašajo tudi zunaj. Več govorimo o naših težavah. Takšno naše pisanje pa. izkoriščajo tisti, ki nam ne želijo dobro. Sklicujejo se na tako pisanje in govore, da pri nas ni nič dobrega, češ če bi bilo kaj dobrega, bi to sami poudarjali. Zato mislim, da je treba v tem najti mero in v tem pogledu moramo biti enakopravni.«
Tito se je potem dotaknil razvoja našega novinarstva.
«V živem spominu mi je še leto 1945, ko tako rekoč nismo imeli ničesar. Tedaj sem razmišljal tudi o tem, kako spraviti na noge naš tisk in usposobiti naše novinarje, upoštevajoč, da je novinarstvo zelo važen faktor. Mo-
Sklicana republiški in organizacijsko-politični zbor skupščine SRS
LJUBLJANA, 7. febr. Predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vilfan in predsednica organizacijsko političnega zbora Vera Kolarič sta sklicala seji zborov za ponedeljek 17. februarja 1969 ob 9. uri.
Po predlogu dnevnih redov bosta oba zbora med drugim obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine; problematiko inšpekcijskih služb v Sloveniji in predlog za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v Sloveniji ter poročilo in predloge začasne komisije izvršnega sveta za proučitev organizacije republiške uprave.
Republiški zbor bo razen tega razpravljal o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu študentov ter o predlogu zakona o spremembi zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v Sloveniji.
Organizacijsko politični zbor pa bo obravnaval tudi predlog za izdajo zakona o tem, kakšno stanovanje oziroma stavba, ki se sezonsko ali občasno uporablja za počitek in oddih, nima lastnosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
ram pa reči, da so se pri nas zelo hitro razvili dobri novinarji.
Vendar menim, da bi bilo zelo koristno,.če bi se vi, novinarji, bolj specializirali. Ce se namreč kdo ukvarja z vsemi vprašanji, tedaj se ne more studiozno poglobiti v nobenega. Poglejte, kako je s tem v nekaterih državah, ki imajo razvit tisik. Pri njih se je specializacija novinarjev povzpela na visoko stopnjo, ker je to zelo važno. To omogoča tudi, da se novinar bolj uveljavi v svetu, da dajo na to, kar piše, in ga citirajo.
A vendar, ko je beseda o tisku, smo v vsakem pogledu dosegli zelo veliko, posebno kar zadeva vzpon naših novinarjev, in to v precej kratkem času.
Tisk se pri nas čedalje bolj razvija, vendar pa, vidite, so tudi mednarodni odnosi čedalje bolj zapleteni. Zato je treba nenehoma spremljati dogajanje. Tisk naj v vsakem trenutku zavzame pravilno stališče do vseh vprašanj.
Veste, da je bil položaj po dogodkih v Češkoslovaški precej nemiren. Nastala je tudi zaskrbljenost v naši državi, pri naših narodih. Vsi skupaj smo bili razočarani, posebno mi, ki smo bili prepričani, da se ne bo ponovilo nekaj, kar spominja na preteklost. In vendar se je to zgodilo, ne sicer nasproti nam, ampak nasproti drugi, nam prijateljski državi. Razumljivo pa je, da smo morali tedaj ukrepati, da bi zagotovili obrambo naše države.
Sloneč na naših načelnih stališčih smo ubrali pot pomiritve. Zato sem tudi tako govoril v Jajcu in pokazalo se je, da sem imel prav. Vendar nas še naprej napadajo in tisk mora imeti to pred očmi. Tisk igra veliko vlogo. Ljudje bero časopise in pripovedujejo naprej, kaj so prebrali. Naš tisk lahko skupaj z radiom in televizijo, če zavzame pravilno in objektivno stališče v družbenem razvoju, izredno veliko prispeva k temu, da laže premagujemo težave, na katere zadevamo.
Zdaj pripravljamo IX. kongres ZKJ. Na njem bi bilo treba zavzeti stališča glede vseh vprašanj, tako našega notranjega razvoja kakor tudi glede vprašanj mednarodnega delavskega gibanja. Vse te stvari moramo vzeti v pretres na kongresu, naš tisk pa nam še celo lahko pri tem veliko pomaga.«
Predsednik Tito je potem
odgovarjal na vprašanja novinarjev v zvezi s pripravami na IX. kongres ZKJ ter nekaterimi notranjimi in aktualnimi zunanjepolitičnimi dogodki. Predsednik je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi zaostritve položaja na Srednjem vzhodu. Hkrati je poudaril, da je zadovoljen spričo ugodnega razvoja odnosov z nekaterimi sosednimi državami.
Po pogovoru so novinarji »Politike« pridržali ugledne goste na večerji, ki so jo priredili njim na čast.
Nadomestila poslancem zbudila hudo kri
BEOGRAD, 7. febr. — Po včerajšnji objavi in uveljavljenju odločbe administrativne komisije zvezne skupščine o zvišanju mesečnih dohodkov zveznih poslancev in potem, ko je bil pripravljen predlog zakona o dopolnitvah zakona o nadomestilih osebnih dohodkov in stroškov zveznih poslancev in zveznih funkcionarjev, je prišlo v nekaterih delovnih kolektivih v Beogradu na zborih sindikalnih podružnic do reagiranja delavcev.
V Industriji motorjev v Rakovici, v gradbenem podjetju »Rad« in se v nekaterih, je dalo omenjeno zvišanje dohodkov povod za odločno negodovanje. Govorili so o neugodnem položaju delavskega razreda in poudarjali zahteve, naj bi bližnji IX. kongres ZKJ to obravnaval.
Z. I.
Zavarovalnice iščejo poti za boljše poslovanje
REKA, 7. febr. (Tanjug). — Zavodi za zavarovanje in po-zavarovanje »Beograd«, »Zagreb« in »Sajra« iz Ljubljane so skupaj z zainteresiranimi faktorji z reško-istrskega področja začeli akcijo, da se na cestah v teh krajih odstranijo »črne točke«.
Svoj gospodarski interes v tej akciji vidijo zavarovalni zavodi v spoznanju, da velik del njihovih izdatkov za odškodnino na vozilih izvira prav iz tehničnih pomanjkljivosti cest. Zavarovalni zavodi so se dogovorili, da bodo skupaj z reško zbornico proučili gospodarsko upravičenost u-stanovitve skupnih servisov za popravilo vozil.
Potrebna je jasna usmeritev
Prva seja komisije za idejna vprašanja kulture pri CK ZK Slovenije
LJUBLJANA, 7. februarja — Danes se je sestala na .prvo sejo komisija za idejna vprašanja kulture pri centralnem komiteju ZK Slovenije. Komisija, ki jo vodi dr. Boris Majer, je sestavila šest sekcij in to: za idejna vprašanja založništva, revijalnega in dnevnega tiska, za i-dejna vprašanja leposlovja, literarne teorije in kritike, za idejna vprašanja likovne u-metnosti 'in arhitekture, za idejna vprašanja gledališča, televizije in filma, za idejna vprašanja filozofije in sociologijo kulture ter sekcijo za idejna vprašanja glasbene u-metnosti. Temeljna naloga sekcij je, da bodo v sodelovanju s čim širšim krogom kulturnih ustvarjalcev ugotovili osnovna nerazčiščena in sporna vprašanja v našem kulturnem ustvarjanju in spodbujale k iskanju načinov, kako naj bi jih uredili. Čeprav si bodo sekcije šele izdelale programe svojega dela, je bila komisija mnenja, da je treba prvo skrb posvetiti razpravljanju o problemih samoupravljanja v kulturnih ustanovah, o financiranju kulturne dejavnosti in vprašanju pluralizma umetniških konceptov v kulturi.
Izhajajoč iz te delovne usmeritve je bil na seji tudi kritično ocenjen predlog gradiva o razvoju kulture na osnovi samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in o nalogah komunistov v zvezi s tem, ki ga je komisija CK ZKJ za družbena in idejnopolitična vprašanja prosvete, znanosti in kulture predlagala kot gradivo za kongres ZKJ. Več članov komisije je menilo, da je to gradivo preveč splošno, da ne upošteva realnih pogojev in možnosti kulturnega ustvarjanja in da tako, kot je, razvoju kulture ne more koristiti. Zato bodo sekcije pripravile še v tem mesecu predloge, kaj naj bi gradivo, ki bo predloženo zveznemu kongresu, vsebovalo, ker samo kritični odnos do obstoječega predloga ni dovolj.
Komisija bo imela svojo prihodnjo sejo v prvi polovici marca, ko bo razpravljala io ugotovitvah sekcij in izoblikovala predlog gradiva o razvoju kulture za kongres zveze komunistov Jugoslavije.
S. V.
Gasilci ob stoletnici
Priprave na proslave ob stotem jubileju gasilstva v Metliki, Laškem, Ptuju in v Ljubljani — Pokrovitelj je Stane Kavčič
LJUBLJANA, 7. febr. — V Metliki, Laškem, Ptuju in v Ljubljani, povsod tam, kjer so pred enim stoletjem ustanovili prve slovenske prostovoljne gasilske čete, bodo v letošnjih poletnih mesecih osrednje proslave ob tem pomembnem jubileju. Pokroviteljstvo je prevzel Stane Kavčič, predsednik republiškega izvršnega sveta.
O tem so danes podrobno razpravljali v klubu poslancev člani posebnega priprav-
Na kratko
V NIŠU SO KONČANE VSE PRIPRAVE za ustanovno skupščino društva jugoslovansko-norveškega prijateljstva, ki bo v nedeljo, 9. februarja.
DESET ČEZOCEANSKIH LADIJ in prav toliko glavnih ladijskih motorjev v vrednosti 620 milijonov dinarjev bo izdelala letos ladjedelnica »3. maj« na Reki. Od 10 ladij s 164.000 tonami nosilnosti, kolikor jih nameravajo zgraditi letos, nobena ni namenjena domačemu ladjevju, šest ladij bo zgradila ladjedelnica za panamske naročnike, tri za Sovjetsko zvezo in eno za Finsko.
DALMATINSKE LADJEDELNICE bodo znova zahtevale prenehanje prakse, po kateri izvabljajo njihove najboljše delavce na delo v tujino. Samo v zadnjih dveh mesecih je odšlo iz ladjedelnic v Splitu in Trogiru v tujino nad 120 kvalificiranih in visoko kvalificiranih varilcev in izdelovalcev cevi. To zelo slabo vpliva na proizvodnjo v ladjedelnicah.
RAZSTAVNI PROSTOR NA MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU v Novem Sadu, ki bo od 9. do 19. maja, je že zaseden. Za sejem se je prijavilo doslej na desetine tujih tvrdk iz 20 dežel.
RAZSTAVA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL z naslovom »Otrok v svetu« bo od 12. do 21. septembra v paviljonih na novosadskem sejmišču. To bo že druga mednarodna razstava t© vrst©
ŠTAB ŠTUDENTSKIH PROSTOVOLJNIH ENOT Zagreba bo organiziral od 9. februarja do 1. marca v Skradu zimsko taborjenje za pripadnike študentskih enot. Razen rednega vojaškega urjenja bodo organizirali tudi smučarske tečaje ter bogato idejnopolitično delo in družbenoza-bavno življenje.
SKUPINA MONTERJEV podjetja »Termoelektro« v Svetozarevu je dobila 300.000 din nagrade, ker je v rekordnem času dveh mesecev v Svilanjcu montirala generator termoelektrarne »Morava«.
MESTNO STANOVANJSKO PODJETJE • v Beogradu bo vložilo letos v graditev stanovanj 300 milijonov dinarjev. Zgraditi namerava tudi več garaž z vzdrževalnimi servisi.
»UMETEN DEŽ« bodo lahko letos kupili vojvodinski kmetje z zelo ugodnimi pogoji. To možnost bo zagotovil te dni podpisani protokol, s katerim je predvideno financiranje nakupa opreme za umetno namakanje. Na umetno namakanih njivah pridelujejo 300-350 metrskih stotov krompirja na hektar, nad 400 stotov zelene paprike, kakih 90 stotov koruze in 550 metrskih stotov sladkorne pese..
LETALIŠČA V DALMACIJI pričakujejo 580.000 potnikov in približno 13.500 poletov, pretežno v mednarodnem prometu. Največji promet pričakuje letališče v Dubrov-niku, ki je najstarejše jadransko zračno pristanišče in ki je sklenilo pogodbe s 25 najbolj znanimi jugoslovanskimi in tujimi prevozniki.
ljalnega odbora pri predsedstvu republiške gasilske zveze, ki skrbijo za organizacijo praznovanj. Sklenili so, da bodo priredili v Laškem ob dnevu mladosti, 25. maja, zlet pionirjev — gasilcev, kd se bodo pomerili v svojih poklicnih veščinah. Izbirna tekmovanja po posameznih občinskih zvezah pa se bodo začela že v marcu.
Osrednja proslava bo v Metliki 17. avgusta. Metličani so imeli prvi v Sloveniji skupi no prostovoljcev, ki se je bo rila proti »rdečemu peteli nu«. Zato se bodo v tem be lokranjskem mestecu zbrali predstavniki vseh 1320 gasil-skdh društev Slovenije, ki šte jejo 70.000 članov. Na veliki javni akademiji bodo prikazali kako je napredovalo prostovoljno gasilstvo na Slovenskem od 1869. leta do danes. Sodelovali bodo še člani nekaterih belokranjskih folklornih skupin.
Večja manifestacija ob tem jubileju pa bo že 13. julija v Ptuju. Zborovanje in nastop žensk — gasilk bo vsekakor zelo zanimivo.
Zaključek gasilskih »stolet-ndških« proslav bo predstavljala prireditev v Ljubljani, ki je predvidena za 20. september. Tedaj bodo organizirali veliko demonstracijo reševanja iz plamenov in. vode; spomnili pa se bodo še 20.-letnice delovanja slovenske gasilske zveze. Razen teh glavnih proslav pa bodo še vsa gasilska društva priredila manjše lokalne slovesnosti.
Na današnji seji so člani odbora — razen gasilcev še predstavniki sekretariata za narodno obrambo, TNZ, RK, gospodarske zbornice SRS, zavarovalnic in drugih organizacij, ki so posredno zainteresirane za gasilsko dejavnost, pa še predsedniki občinskih skupščin, na katerih območjih bodo potekale glav-
ne svečanosti — razpravljali še o denarju, ki ga bodo potrebovali za uspešno organizacijo proslav. Gasilska zveza Slovenije ima 230 tisoč dinarjev, potrebovali pa bi skupno 400 tisoč din. Zaprosili so za pomoč, vendar doslej niso še nikjer naleteli na razumevanje.
V letošnjem jubilejnem letu so gasilci že izdali spominski koledar v nakladi 200 tisoč izvodov; pravkar pripravljajo tudi loterijo s premijami in dobitki v vrednosti 200 tisoč din, ter si nasploh prizadevajo, da bi kljub nekaterim oviram pomembna praznovanja zares uspela.
DUŠAN VRTOVEC
Pisma bralcev
Kaj je bistvo problema za gozdnega kmeta	•'
v obliki »biološke # amorti- malo zamisli; verjetno bo zacije« ali »gozdne takse« spoznal, da ni ravnal • niti primeren del za kritje goz- primerno niti kulturno in darske službe■ To pa kmet da je brez potrebe razburil lahko odvede ali sam ali šoferja pa tudi potnike.
po lesni industriji, zato torej ni potrebna draga administracija »GG«. Gozdar. Ker sem prizadet, berem ska služba ima popolno natančno članke, ki se na- možnost kontrole nad temi ndšajo na kmečki gozd. dajatvami, saj gozdar od-Tukaj bi rad podal svoje kaže lesno maso.
mišljenje ob dveh člankih ing- Tugomira Cajnka v Delu, torej o člankih »Ali so ocene o gospodarjenju z gozdovi dovolj objektiv. ne?« in »Kam denar od gozdov?«. Z mojim mišljenjem se strinja, to lahko . trdim, vsa moja kmečko-gozdna okolica, opira pa se na svojo preprosto, toda zdravo kmečko pamet.
Žalostno je, da kroji kmetovo usodo nekmet, zato pa je razumljivo, da ing. T. C. zagovarja interese nekmetov, t.j. »gozdnih gospodarstev« kot podjetij-Ob njegovem izvajanju, da se je velik odstotek kmetov na javnih zborovanjih strinjal z dosedanjim načinom gospodarjenja z gozdovi, naj omenim samo podpisovanje »prostovoljnega« pristopa v kooperacijo, 'podprto z indirektnimi grožnjami in obljubami. V tem duhu so se verjetno odvijali tudi drugi sestanki, ki so jih vodili nekmetje.
Bistvo vsega problema za gozdnega kmeta je v tem, da prejema tako sramotno ceno za svoj les. Pisec članka pa hoče dokazati, da več sploh ne more dobiti. Mi kmetje pa nikakor ne moremo razumeti, zakaj mora nastopati »gozdno gospodarstvo« kot prekupčevalec med kmetom in mo-nopolistom, lesno industrijo itd. Neobhodno nujna je gozdarska služba, saj so gozdom last tudi bodočih rodov-. To kmet dobro ve. Ne rnoremo pa razumeti, zakaj morajo gozdarji s kmečkim lesom tudi prekupčevati. Tako - je gozdar kot podjetnik, in še kot monopolist, zainteresiran, da iztisne v. imenu podjetja iz kmečkega lesa čim-več, saj je udeležen pri dobičku. Vemo npr., kako se preklasira od kmeta prevzeti les po nižjih, pri prodaji naprej pa po višjih
Najboljša ilustracija anomalij in krivice za hribovskega kmeta je gotvo tale:
Hribovski kmet je večkrat prisiljen, da razreže npr.
1 m3 svoje hlodovine, ki pomeni zanj vrednost cca 120 din, v deske, za katere lah- ?e ze^° staro, že dobrih sto
DANILO ING. PUC, Jesenice, Partizanska 9
Ali je društvo res spalo?
V Delu z dne 11. januarja sem bral, da je prosvetno društvo v Jelšanah spalo. Ali je to res?
Najprej nekaj besed p klubu ali, kakor pravijo Jelšani, o čitalnici. To ime
ko dobi štirikratno ceno. To pa se kaznuje. Ce bi prejel pravično ceno za les, t- j. kakih 250 din, bi nikomur ne prišlo na misel, da bi tratil čas s primitivnim razrezom. Splača se celo ročni razrez hloda v
let, zato je tudi ostalo. Čitalnica je torej stalno odprta, že deset let, v njej pa so na razpolago razen dnevnega časopisja tudi tedniki in revije. V njej je televizor, ki ga je društvo nabavilo že leta 1959■ V či.
deske. Država vzdržuje drag talnici je tudi knjižnica, ki aparat za preganjanje teh se izpopolnjuje z novimi
prekrškov, javna tajnost pa je, da razmere silijo kmeta, da ima večina gozdnih kmetij tudi primitivne žage — ko npr. vidimo v Avstriji venečianko lahko samo le še v muzeju. Kdo
knjigami, po katerih člani pridno segajo.
Od treh prosvetnih dejavnosti, ki so se pred leti lepo razvijale, je aktivna res samo dramska, tambu. raški in pevski zbor ne de
je tega kriv, če ne mono- lujeta, ker ni nikogar, ki poližem?	bi ju vadil. Društvo prire.
Izločite' dragega prekup di včasih tudi ples, te pričevalca, pustite v lesni in- reditve so za društvo sko-dustriji konkurenco, ne ra1 edini vir dohodkov. Le imejte- kmeta za razredne- malo — v primerjavi z iz-ga sovražnika, naj gozdar datki — dobi društvo iz opravlja v kmečkem gozdu občinskega proračuna, le svojo strokovno službo, Omenim naj še, da je in to racionalno, naj tudi prosvetno društvo zadnji kmet tako kot nekdaj goji, dve leti organiziralo avto. posajuje, čisti itd. svoj les, bušne izlete, pa ne samo saj je tega vešč, pa bo pra- organiziralo, tudi financira-vici zadoščeno.	lo. Jeseni lani je goriško
Da je to popolnoma izve- gledališče gostovalo v 11-dljivo, se lahko prepriča- Bistrici in spet je društvo mo pri naših sosedih, ki poskrbelo za brezplačen
prevoz, da so se člani lah. ko v lepem številu udeležili predstave■ Lani je nadalje društvo pomagalo šolskim otrokom ob izletu s 1400 dinarji in tako omogočilo, da so se ga Udele. To, kar sem doživel v ne. žili tudi revni otroci. Vaški
gotovo niso zaostali.
IVAN CAS, Mislinja
Pokvaril nam je prijetno vožnjo
deljo, 2. t. m., me je skoraj prisililo, da sem vzel pero v roke.
V soboto, dne 1. t-m sem potoval iz Ljubljane v Maribor z avtobusom podjetja SAP (LJ 771.88), ki je odpeljal iz Ljubljane točno ob 11. Vožnja je bila izredna. šofer, ki nas je vozil,
skupnosti Jelšane je društvo prispevalo 500 din za zajetje izvirka, da bi okre. pili vodovod itd.
Na koncu še tole: dramska skupina se spet pripravlja za svojo novo igro.
,	K. UDOVIČ,
Jelšane 34
Odgovori
klasah, in to isti les. Ve- je upravljal volan z veliko mo, da dobijo »GG« nešte. sigurnostjo, lahkoto in spre-tokrat naročila za posebne tnostjo, bil je pravi moj-
mere in da se ta les plača sten med postanki je bil -------------------------------
po izrednih cenah. »GG« zelo ustrežljiv in prijazen. _ _
vzame ta les skoraj vedno Bil sem prijetno presene. flO |ru| oSOllJO
le od svojega lesa, ne pa žen, saj slišimo na račun ________________________________"
od kmečkega. To pa je ze- avtobusov mnogo pritožb lo pomembno, saj se prav m tudi sam sem imel že pri takih posebnih naroči- nekaj nevšečnosti.
Uh dosežejo bistveno višje
cene. Tudi LIP ni potreben noben posrednik, saj ima vsako podjetje nabavno službo. Prekupčevalec »GG« jim dostavi hlodovino na žago kot pečene piščance na mizo. Kaj potem sploh delajo njihovi nabavljati? Ali ne bi mogel LIP svojo nabavo organizirati od kmeta, saj je vendar tudi monopolist? Izredno se mi nasploh zdi čudno, da imamo po tolikih letih gospodarske reforme še vedno monopole. Tako npr. lesna industrija lahko brez vsakega truda, služi res ogromne vsote — medtem ko nam je dobro znano, da zasluži žaga v državah z naprednim gospodarstvom, po katerih se tudi mi v vsem zgledujemo, v povprečju le toliko, kolikor znaša odpadek v obrezli-mah. Jasno, tam je konkurenca, brez te pa ne more biti zdravega gospodarstva. Z ukinitvijo monopolov in posrednikov z drugimi administrativnimi aparati bo prejel kmet normalno ceno za svoj les — tako kot v sosednih državah, kjer je prav tako vpeljana napredna gozdarska služba. Prav gotovo moramo prispevati
Poklicna bolezen
Z. T. R. — Kdaj se šteje V nedeljo sem se odpe- bronhialna astma za pokli-Ijal iz Maribora ob 15- vo. 0710 bolezen? zil je isti šofer. Vedel sem, ODGOVOR: Po seznamu da bomo spet prijetno in poklicnih bolezni in pred-udobno potovali. V Žalcu je piših o invalidskem zavaro-vstopil neki potnik pri pre- vanju se šteje bronhialna dnjih vratih, s seboj je astma za poklicno bolezen,
imel kakih osem let stare, ga otroka. In tedaj se je začelo tisto, zaradi česar pišem. Oba, potnik in otrok, sta se oprijemala za šoferjev sedež, ga večkrat objela čez ramena, otrok pa je celo prijel za volan, in to tedaj, ko je avtobus drvel okoli 80 km /h. V Sent-petru je šofer na postaji opozoril potnika, naj se umakne oziroma odmakne od sedeža- Potnik je tedaj začel napadati šoferja z raznimi nelepimi izrazi, očital miu je, da je vožnjo plačal, zakaj je dovolil tolikim ljudem vstopiti itd. Tedaj se je tudi šoj er ujezil in potniku sicer precej ostro rekel, naj izstopi, če meni, da je avtobus preobremenjen. Potnik je res izstopil — z vsemi mogočimi vzdevki in grožnjami.
Zelo mučen občutek me je prevzel, saj sem vedel, da se je šoferju zgodila krivica. Zato s temi vrsticami pozivam potnika, ki se je tako obnašal, naj se
če nastane na delih, kjer se razvija prah z alergeni-mi lastnostmi, in to v primerih, v katerih je s testi in s kliničnim pregledom obolelih dokazano, da so dobili astmo zaradi delova. nja fizikalnih, biotičnih ah kemičnih činiteljev, ki so značilni za tehnološki proces.
Prispevek iz skupnega dohodka občanov
D. K. — Ali se v skupni čisti dohodek občana štejejo tudi nadomestila, ki jih dobiva kot delovni invalid?
ODGOVOR:	Po odločbi
2- odstavka 105. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se v skupni čisti dohodek, ki se upošteva pri odmeri prispevka iz skupnega dohodka občanov, vštevajo tudi prejemki iz naslova pokojnin in nadomestil osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju.
" mA
TEDEN KUHINJE V TRGOVINI
C’ '■' v NK 'N-v \ .
NA GR
Stt.do •>•>. •*. popust .V°

KUHINJA JE
M ŽIVl.lFNMTCKn
■pomemben
PROSTOR

O
Prešernovi nagrajenci 1969
Prešernove nagrade
ize Dolinar
Delo kiparja Lojzeta Dolinarja predstavlja enega temeljnih kamnov slovenske sodobne plastike. V svojem umetniškem razvoju od leta 1911 dalje je že kmalu uveljavil nekatere prvine, ki so vtisnile njegovemu delu enoten pečat. Preko odmevov secesije po študiju na Dunaju in nekaterih elementov ekspresionizma se je kmalu uveljavila pri njem težnja po oblikovanju monumentalno zasnovane plastike. Po vojni ustvarja v smislu razgibanega realizma vrsto spomenikov, po letu 1956 pa se posveti s posebno ljubeznijo mali plastiki v smislu geometričnih oblik in linearne ‘stilizacije. Po letu 1930 je živel v Beogradu in je precejšen del njegove likovne tvornosti nastajal v tem okolju, po drugi vojni pa mu je nove pobu-
za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968
de dalo doživljanje morja in morske obale okrog Opatije. Dolinar je avtor mnogih javnih spomenikov in na arhitekturo vezanih plastik: Matija Gubec 1913, spomenik J. E. Kreku 1919, Mojzes na stavbi NUK 1927, reliefi na stavbi socialnega zavarovanja 1928, spomenik streljanim za Jajince pri Beogradu (danes v Kraljevu), plastike na trgu v Kranju in drugje. V letu 1968 je na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani prestavil pregled male plastike, risb in grafik iz zadnjih petnajstih let, ki je nudila izredno zanimiv vpogled v nenehno živahno snovanje avtorja, posebej pa še ob risbah iz skicirke omogočila intimno doživljanje raznih stopenj porajanja, oblikovanja in preblikovanja umetnikovih zamisli.
ar j a Cankarjeva drama: igrala je domala v vseh, tudi po več vlog, in že samo v »Kralju na Betajnovi« je odigrala zapovrstjo krhko, skorajda še otroško Nino, potem Francko in nazadnje še trpečo Hano.
Bistvo njene umetnosti je z zelo srečno roko opisal Vladimir Kralj pred desetimi leti, ob delovnem prazniku naše igralke: »Vse njene kreacije, bodisi v klasičnem ali ljud-
skem ali modernem repertoarju, imajo eno skupno, nadvse prikupno potezo, odsevajo namreč duševni profil tihe, zadržane, v trpljenju preizkušene in poveličane slovenske žene, kakor živi v naši narodni pesmi in v delih Ivana Cankarja. In s to potezo Svoje umetnosti si je Elvira Kraljeva osvojila častno mesto v galeriji naših velikih, nepozabnih gledaliških umetnic.«
Dipl. ing. arh. Edo Mihevc
\
Karel Pahor
Dr. France Koblar
za življenjsko delo
na področju
literarne
umetnosti
Življenjsko delo Franceta Koblarja je posvečeno literaturi in gledališču. Po mladostnih pesmih in črticah so med obema vojnama najpomembnejše njegove literarne in gledališke kritike. Hkrati z njimi začne Koblar priobčevati širše zasnovane literar-no-zgodovinske in kulturnopolitične razprave iz slovenske in evropske problematike, katerih največji dosežek Je monografija o Simonu Gregorčiču (1963). Posebno težo ima pred drugo svetovno vojno Koblarjevo uredniško in prevajalsko delo in v ta čas sega tudi izdajanje komentiranih del slovenskih klasikov. V tem okviru moramo omeniti zlasti njegove povojne znanstvenokritične izdaje Gregorčiča, Stritarja in Ketteja v »Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev«, zunaj te zbirke pa Bevkove izbrane spise, Fin-
Elvira Kralj
žgarjeva in Pregljeva izbrana dela, vsa s komentarjem in opombami, ki so pogosto prave študije o zunanji in notranji genezi literarnih stvaritev, številne razprave s področja gledališke zgodovine in dramaturgije je Koblar po vojni objavljal v »Gledališkem listu Akademije za igralsko umetnost«, v »Vezani besedi« Slovenske matice, pa tudi v obliki spremnih be; sedil k posameznim dramskim delom. Njegovo življenjsko delo razodeva etično pokončno, v svetovnonazorskem pogledu strpno osebnost, ki je občutljiva tako za duhovne vrednote kot za stilne manifestacije literarne in gledališke umetnosti. Doktor France Koblar je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tajnik njenega razreda za filološke in literarne vede ter predsednik Slovenske matice.
Arhitektura profesorja univerze arhitekta Eda Mihevca je osebna, značilna in sodobna v svoji zasnovi in v svojem oblikovnem izrazu. Arhitekt Mihevc dosledno in skrbno spremlja zgradbo od idejne zasnove preko glavnega načrta do gradnje in opreme, pri tem pa upošteva . stvarnost in stopnjo našega družabnega in tehnološkega razvoja, vendar tako, da vzpodbudi ustvarjalne napore tudi pri naročniku in gradbenem, oziroma obrtniškem izvajalcu.
Eden najboljših primerov njegovega dela, ki je nastalo
za
arhitektonsko-urbanistično rešitev kompleksa Lucije
v likovno in kulturno občutljivem okolju Slovenskega Primorja, je gostinsko rekreacijski kompleks v Luciji pri Portorožu. Tu je izraženo spoštovanje regionalno pogojenega krajevnega merila in splošnega likovnega kolorita, krajinskega in ahitektume-ga izročila in obenem tudi usmerjenost v moderno metodo in tehniko reševanja turističnega objekta. S tem posebnim delom je arhitekt Mihevc odprl in utemeljil eno izmed značilnih poti v sodob--nem jugoslovanskem arhitekturnem ustvarjanju na področju turizma.
Pahorjevi kompozicijski dosežki v inštrumentalni glasbi so bili sprva usrperjeni v težnjo, kakršno je zastopala Osterševa šola. Med njegovimi najvažnejšimi skladbami tistega časa sta godalna kvarteta in nekatere pestili. Po vojni je krenil na umirjenej-ša, vendar vsebinsko nič manj zahtevna pota. Uvajanje folklornih elementov, posebno istrske motivike, zraven tega še nekaterih drugih ti-pik iz belokranjske in vzhod-no-štajerske folklore je bilo v našem inšturmentalnem ustvarjanju nekaj novega. Njegov veliki dar za miniaturno oblikovanje je rodil na ožjem instrumentalnem področju nekaj izrednih skladb, med nj.imi Arabeske,'' Slovensko suito, nekaj izvrstnih sodobnih obdelav narodnih pesmi za inštrument sam, ter odlične koncertne etude.
Pahorjevo delovanje v NOB je dalo njegovi ustvarjalnosti nove pobude. Bil je med ustanovitelji partizanskega
za življenjsko delo
na področju glasbene ustvarjalnosti
Invalidskega pevskega zbora. S svojim ustvarjanjem se je približal ljudskemu pojmovanju zborovske, pa tudi solistične pesmi in nam dal dela, ki so se razširila po vsej deželi in zunaj nje. Pahorjeva dela pričajo o velikem daru za ustvarjanje, ki se odlikuje po sveži melodiki in dikciji, polni notranje odločnosti in sile.
Pahorjeva lastnost, da zna obravnavati preproste stvari, si je našla najlepši izraz v mladinskih skladbah. Pahorjeve Belokranjske suite, Uganke na razne tekste in veliko število drugih mladinskih in otroških zborov ter pesmi postavljajo 'skladatelja med prve ustvarjalce mladinskih skladb.
Vsa tri področja, komorno instrumentalno, področje partizanske pesmi in področje mladinske glasbe je Pahor obogatil z deli, ki bistveno posegajo v slovensko glasbeno ustvarjanje.
Nagrade Prešernovega sklada
mladi umetnik odlično obvlada tehnične zahteve najvišje stopnje. Zaradi prečiščenega načina škerlakovega igranja gaje vodstvo RTV Ljubljana postavilo za vodjo godalnega radijskega kvarteta. Po dosedanjih uspehih in s svojo strogo usmerjenostjo je šker-lak pomemben predstavnik slovenske violinske umetnosti.
Arnold Tovornik
za vlogo Jura Kr e f la . v Potrčevi drami »Krefli« v izvedbi SNG Maribor
Vlogo starega gruntarja Jura Krefla j,e Arnold Tovornik, igralec SNG Maribor, izoblikoval v gledališki in televizijski realizaciji. Ustvaril je mnogoplasten lik, ki ga je gradil s svojim izrednim posluhom za karakteristike slovenskega kmeta in z bogato igralsko invencijo. S tem je dal literarni predlogi slikovito odrsko podobo. V njej je povezal v trden umetniški organizem raznorodne Kreftove osebnostne elemente in jih strnil v enovito igralsko kreacijo. Tako se mu je Jura Krefl razrasel v metaforo slovenskega kmetstva v določenem obdobju. S to vlogo se je Tovornik uvrstil med uspešne oblikovalce slovenskega človeka na odru.
Ing. arh.
Uroš Vagaja
za dolgoletno scenograf-sko delo in za knjižne opreme
Razen temeljite funkcionalne obdelave scenskega prostora komponira ta prostor z globoko umetniškim občut kom za likovne elemente, ki dvignejo sceno znad kon struktivistično oblikovanje Njegov prostor ni samo lupi na dogajanja, temveč diha tipično atmosfero, značilno za vsako posamezno odrsko delo.
Uroš Vagaja je pomemben tudi kot oblikovalec knjižnih oprem, plakatov, katalogov, prospektov ter še drugih grafičnih zvrsti. Dela je razstavljal v mnogih evropskih državah.
Ing.arh.
11 ija Arnautovič, Aleksander Peršin in Janez Vovk
za zazidalni načrt stanovanjske soseske SS — 6 v Ljubljani
Ta načrt pomeni pri na’s spodbudno novost. Avtorji so z izrednim prizadevanjem obvladali velik projekt s skupinskim delom. Zahtevno nalogo so zasnovali in izpeljali arhitekturno in organizacijsko smotrno, ker so povezali svojo ustvarjalnost z občutkom za odgovornost in s strpnostjo, ki je prizadevanja posameznikov strnila v skupni uspeh.
Peter Černe
za kiparska dela. razstavljena v Škofji Loki leta 1968
Kiparsko delo akademskega kiparja Petra Černeta predstavlja samosvoj in kvaliteten prispevek prizadevanjem sodobnega slovenskega kiparstva. čeme je po ‘svoji leseni plastiki prvobitnih organskih oblik dosegel bolj slikovite površine polnoplastičnih volumnov s kombinacijo lesa in kovine, še bolj prepričljiva je postala njegova izrazna govorica, ko je leseni plastiki namenil vlogo sredice, ki jo ogrinja z bronastim plaščem razčlenjenih oblikovito-sti.
Razvoj slovenskega gledališča v Trstu, Mariboru in Ljubljani se kar najtesneje veže z imenom dramske igralke Elvire Kraljeve. Natančno petdeset let je dala svoji umetnosti. Zorela je od mladostnih odrskih postav, Shakespearove Jujije in Ofelije, mimo zrelih junakinj klasičnega in sodobnega repertoar ja, kakršne so Schillerjeva Elizabeta in Shawova Sveta
za življenjsko delo
v gledališki umetnosti
Ivana, do niza globoko občutenih materinskih podob, pa tudi jezljivih ali komičnih stark, če je bila taka potreba. S posebno skrbjo je oblikovala podobe domačega dramskega sporeda:	bila je
Veronika v vseh treh naših celjskih dramah, Hana v Grumovi »Gogi« in Vrza v »Tugomeru«, še pAv posebej pa kaže rast njenega reperto-
Janez Gradišnik
za prevod Jogceovega
romana »Ulikses«
Janez Gradišnik je mojstrsko poslovenil mnoga pomembna dela sodobne svetovne književnosti. S prevodom Uliksesa je potrdil svoje dosedanje odlike in dosegel nov vrh slovenskega prevajalstva. Stilistično in jezikovno zahtevni Joyceov roman, ki je eden temeljnih kamnov modeme književnosti, smo tako dobili v vzornem prevodu, s kakršnim se ne morejo ponašati niti mnogi večji evropski narodi. Pomembno dopolnilo tega napornega, temeljitega dela je prevajalčeva študija o Jamesu Joyceu, ki skupaj s komentarjem predstavlja pravo malo monografijo o tem velikem evropskem pisatelju in omogoča bralcu poglobljeno umevanje pretresljivih blodenj sodobnega Odiseja.
Miran Herzog
za režijo Diirrenmattove komedije »Prekrščevalci« v Mestnem gledališču ljubljanskem
Režijo psevdozgodovinske komedije Prekrščevalci odlikujeta izredna uprizoritvena
svežina in scenična domiselnost. Plerzog je s posluhom za živo teatraličnost izoblikoval zahtevno akcijsko dogajanje Durrenmattove komedije, znal je pripraviti skoraj ves ansambel MGL do izredne odrske discipline in zgledne kolektivne igre. V Herzogovi postavitvi Frekrščevalcev je moč ugotoviti vse tiste odlike njegove ustvarjalnosti, ki jih je kritika opazila že v njegovih prejšnjih stvaritvah, a v pričujoči režiji so tako strnjene, da so uprizoritev Pre-krščevalcev vzdignile v sam vrh lanskega gledališkega življenja na Slovenskem.
Lojze Kovačič
za roman »Deček in smrt«
Pisatelj si je za temo svojega romana izbral usodno doživetje dvanajstletnega otroka: očetovo smrt. V obliki dečkovega monologa sledimo v kratkem časovnem zaporedju dveh dni na videz preprostim dogodkom, ki spremljajo sleherno smrt od agonije do pogreba. V tej izredno čisti in podrobno stkani podobi zunanjega življenja pa se skriva druga, globlja plast romana. Iz otroško skladnega sveta se deček v usodnih urah prebudi v drugačen svet, pred breznom smrti se mu ljudje in stvari, polagoma, a nezadržno, razodenejo v novih odnosih in z novo težo. Pisatelj nikjer ne prestopi z vsiljivo mislijo odraslega duševnega obzorja dvanajstletnega dečka, prav zaradi tega pa za-dobi njegovo neposredno poročilo ponekod resničen nadih monumentalnosti. Po oblikovni plati je roman vzor sodobnega slovenskega stila.
Nikolaj Omersa
za slikarska dela, razstavljena v Novi Gorici leta 1968
Nikolaj Omersa je stopil v slovensko likovno življenje leta 1937. Odločil se je za pot »barvnega realizma« in že pred vojno opozoril nase z nekaterimi slikami, grajenimi dosledno v pretanjšani barvni skali, kar ostaja osnovna značilnost njegovega slikarstva. Po letu 1950 zasledimo težnjo po trdnejši konstrukciji slike v smislu nekakega skeleta, ki ga izpolnjujejo barvne ploskve. Motivno se posveča portretom, tihožitjem in predvsem krajini. V zadnjih letih se s posebno ljubeznijo posveča motivom iz Ljubljane, posebej pa še Piranu in okolici. Tu je zajel specifični oblikovni in kolori-stični utrip te pdkrajine in nje arhitekturo ter se tako uvrstil med pomembnejše likovne oblikovalce našega Primorja.
Alojz Rebula
za roman »V Sibilinem vetru«
Snov za izredno obsežen roman je pisatelj zajel iz zgodovine rimskega imperija v drugem stoletju našega časa — v glavnem junaku romana, v porimljanjenem barbaru, in v celi množici človeških oseb in osebnosti, ki spremljajo in sooblikujejo njegovo usodo, pa je odkril notranje dileme sodobnega človeka. Z mislijo, da zgodovina pravzaprav ni preteklost, marveč naš odnos do nje, gre tudi življenjska pot glavnega junaka. Ta se povzpne od osvobojenega
Razpis
štipendij iz Prešernovega sklada
Prešernov sklad razpisuje za leto 1969-70 štipendije za umetniško izpopolnjevanje na ustreznem Visokošolskem zavodu ali sorodni ustanovi doma aii v tujini.
V prošnji je treba navesti podroben program študija oziroma izpopolnitve, kdaj namerava pričeti z delom, in koliko časa (mesecev) potrebuje za izvršitev študijskega programa in kraj ter inštitucijo, kjer namerava delati; pri štipendijah za tujino je treba navesti dosedanje študijsko bivanje v tujini in izkazati primemo znanje tujega jezika.
Višino podeljene štipendije določa upravni odbor.
Vsi kandidati morajo priložiti pristanek in priporočilo ustanove, kjer delajo in kratek življenjepis.
Kandidati lahko vlagajo prošnje vse leto in jih kolkujejo s 0,50 din na naslov: Upravni odbor Prešernovega sklada, Ljubljana, Zupančičeva 6.
Ljubljana, dne 8. februarja 1969
Upravni odbor Prešernovega sklada
sužnja do posinovljenca rimskega vojskovodje in senatorja. Po neuspeli zaroti, v kateri se glavni junak opredeli za svojo vizijo družbe, se dokoplje do tistih spoznanj, ki mu šele omogočijo notranje ravnotežje. Razen temeljite zgodovinske vrednosti pisatelja kaže kot posebno odliko romana omeniti še njegov umetniški izraz.
Mirko Romih in Branko Uršič, ing.arh.
za ustvarjalno oblikovalske dosežke v industriji pohištva »Stol« Kamnik
Njuna projektna zrelost industrijskega oblikovanja se odraža na pohištvenih proizvodih tovarne »Stol«. Pri snovanju in uvajanju sodobnih industrijskih oblik dosledno usklajujeta tehnično tehnološke in estetske elemente, kar dviga njuno delo na stopnjo ustvarjanja nad mehanično reprodukcijo in chematizem proizvodne miselnosti.
Za svoja dela na področju industrijskega oblikovanja sta prejela več prvih priznanj doma in v tujini.
Mako Sajko
za režijo dokumentarnih filmov, posebej za film »Samomorilci, pozor!«
Mako Sajko v filmu SAMOMORILCI POZOR! na umetniško prepričljiv in filmsko polnovreden način odkriva tragiko samomorov med mladimi v Sloveniji. Sajko zna najti resnične probleme naše stvarnosti. Kvaliteta njegovega dela je v tem, da najde ustrezno, umetniško učinkovito podobo svojih zamisli, kot na primer film STRUPI, ki na impresiven način odkriva, kakšno škodo povzročajo odpadne snovi naših tovarn, in film MUZEJ ^ZAHTEVA, ki nas seznanja s tehnično zaostalostjo preneka-tere slovenske tovarne.
Sajko je s svojim delom odločilno pripomogel k razvoju dokumentarnega filma in pokazal, kako dokumentarec lahko doseže višjo umetniško raven. Za svoje filme je prejel nagrade in priznanja na domačem in na tujih festivalih.
Vladimir Škerlak
za interpretacijsko in tehnično uspele koncerte doma in v tujini
Violinist Vladimir Skerlak se je posvetil koncertnemu delovanju in je posebno v preteklem letu dosegel vrsto uspehov doma in v tujini. Njegovi recitali v Italiji, Zah. Nemčiji, Romuniji, Ljubljani in v Celju so dokazali, da
nr
naši razgledi
Razmišljanje^
Pretirana
v v * I .
zaščita
Zahtevam po pretirani zaščiti se zvezna administracija očitno ni znala dovolj upreti —Tako dajemo zaostali in manj rentabilni ali nerentabilni proizvodnji ugodnosti na račun rentabilnih
Različni negativni pojavi novimi omejitvami, vezani-zlasti na področju gibanja mi na diskrecijsko pravičen postavljajo čedalje bolj co administrativnega odlo-v ospredje problematiko Čanja. S tem smo bistveno carinske zaščite in njene- otežkočili proces postopne ga vpliva na pogoje gospo- liberalizacije in postavili darjenja in gospodarskega nekakšne bariere na poti razvoja. Vse bolj prodira do konvertibilnosti dinarja. ‘ spoznanje, da je praksa za- Tiste proizvodne organiza-ščitnih ukrepov v zadnjih cije, ki so z velikimi na-dveh letih prinesla precej š- pori dosegle konkurenčnost nje odmikanje od intencij nasproti uvoznemu blagu reforme, kar se kaže v ra- ali pri izvozu na tuja trži-stočem zapiranju domačega šča, so zdaj v nevarosti, trga v nasprotju s prokla- da spet izgube svojo kon-
Fran Žižek
za režijo TV oddaj »Neznana Talija«
Režiser Fran Žižek je z vrsto svojih televizijskih oddaj izpričal izreden čut za televizijski medij, za stilno čistost in za novosti pri prenašanju gledališke umetnosti v svet televizije. Prav te zahteve so bile odločilne za oblikovanje kulturne tekmovalne serije Neznana Talija. Žižek jo je, kot avtor ideje in scenarija, koncipiral kot popularizacijo gledališke umetnosti za najširši krog gledalcev in hkrati kot gledališki pozna,valeč prikazal zaključene portrete posameznih evropskih in jugoslovanskih dramskih pis-
NaS; inflacionisti. France Planina: Knjiga o sosednjih drža-Naših
razgledov Obrtništvo v naši
mirano liberalizacijo, v težnjah po monopolizmu in avtarktični razvojni politi-
Izšla je nova, 3. (410.) številka" Naših razgledov.
Uvodnik:	Dr. France Hočevar,
Na praznik kulture. Bodan Cepu-der: Pariška okrogla miza. Andrej Novak: »Praznik« pod vislicami. Mojca Drčar-Murko: Nbtonov mir na zemiji( in v zraku). Jože Lokar: Heretične in otožne misli o alkoholizmu. Niko Kralj: O vzgoji oblikovalcev. Albert Čebulj: Ciril Vremšak. Milan Adamič: Polemika o osnovni šoli. Branko Šalamun: Po petih letih nov poziv. Ivo Pirkovič:
■ kurenčno sposobnost, ker jim višje cene kot posledica zaščitnih ukrepov pov-
ki, kar bi pomenilo vrača- zročajo naraščanje stro-nje k predrefortnskim kri- škov. Tako dajemo zaosta-terijem glede pogojev go- li in manj rentabilni ali spodarjenja.	nerentabilni proizvodnji u-
Morda smo v začetku le- g°dnosti na račun rentabil-ta 1967 šli prehitro in pre- n* in konkurenčno uspeš-širokio v liberalizacijo uvo- n*b podjetij, za, čeprav je bila ta libera- Te deformacije načel re-lizacija le delna. V tej pre- forme so v zadnjem času hodni dobi se je hkrati za- sprožile razpravo o tem, po radi gospodarske recesije v kakšnih kriterijih naj priz-Zahodni Evropi zaostrila navfimo upravičenost carin-tuja konkurenca na našem Ske in podobne zaščite in v trgu z vse pogostejšimi po- kakšnem obsegu. Zagovor-javi dumpinga. Vse to je v njki zaščite skušajo uvelja-nekaterih primerih sproži- viti načeto, da je treba zato upravičene zahteve po jsjto odmerjati v višini ra-zaščiti domače proizvodnje, ziike med ceno na doma-Določeno zaviranje uvoza čem trgu (domicilno ceno) pa so narekovale tudi orne- jn uvozno ceno, skratka, da jene možnosti v okviru na- izenačimo uvozno ceno s. še plačilne bilance z ino- ceno na domačem trgu in zemsfvom.	tako zagotovimo plasma do-
Zvišanju nekaterih carin- mači proizvodnji. Ta krite-skih postavk je pozneje rij zaščite pa pomeni, da sledila uvedba posebne da- bi docela izločili in nevtra-jatve za davčno izravnavo lizirali vpliv tuje konkuren-pri celotnem uvozu. Razen ce na domačem trgu in tega smo po sistemu pre- dajali potuho vsaki domači levmanov uvedli fleksibilne proizvodnji ne glede na dajatve pri uvozu kmetij- njeno učinkovitost, racio-skih pridelkov in živilskih nalnost in stopnjo produk-proizvodov. Tako se je tivnosti. Mar ne bi s tem splošni nivo zaščite v in- odstopali od temeljnjih ci-dustriji po podatkih zvez- ljev gospodarske reforme nega sekretariata za finan- in od ciljev dolgoročne e-ce povečal od približno 10 konomske politike. Ce bi odst. v začetku reforme na tako zadušili vpliv inozem-18 odst.	ske konkurence na domačo
proizvodnjo in na njeno in-Ob zaostritvi pogojev go- tenziviranje, bi s tem hkra-spodarjenja je tem zaščit- y zavrli proces modemiza-nim ukrepom sledil množi- CijGj izgubili bi kriterije za čen val nadaljnjih zahtev smotmo investiranje in bi po zaščiti, ne le v obliki verjetno še širili kapacite-carin, ampak tudi v obliki (-e na zaostali tehnologiji.
vah. Pogovor Tone Fajfar: družbi.
Ustvarjalne dileme — odgovori letošnjih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Dušan Pirjevec: Vprašanja o poeziji III. Dimitrij Rupel: Literarni pregled. Smiljan Samec: Ci. rila Skerlj-Medvedova. Aleksander Bassin: Likovni zapiski. Miša Grčar: Filmi. Ivan Klemenčič: Koncerti. Veno Taufer: Novice iz podzemlja (gledališko pismo iz Londona). Likovna oprema:	Jane«
Bernik.
Razgledi po svetu: Le Monde — Robert Guillain: Osem let zamude (kongres kitajske komunistične partije). L'Express:	Štirje iščejo
mizo (Pariz). Le Nouvel observate-ur — Albert-Paul Lentin: Praška zima. Rinascita — Luca Pavolini: Ne način, temveč razlogi (Češkoslovaška). Zitrek — Jan Cisar: Kontinuiteta po avgustu (Češkoslovaška). L’Express — Victor Zorza: Vojska zvišuje glas (Rdeča armada). Unita: Demokracija in razredni spopad (kongres KP Italije). L’Humanite — Andre Gissel-brecht: Misel Herberta Marcuseja. Vie nuove— G. B. Arduini: Brezdelje nas ne bo ugonobilo. Le Fi-garo litteraire — Konstantin Simonov: Premagani veliki strateg (dvestoletnica Napoleonovega rojstva). Literarna gaze ta: Pekinški seznam »strupenih filmov«. Jeune afrique: Tretja kultura. Newswe-ek: Zadeva Šikorski. Newsweek: Kdo je ustrelil Roso Luxemburg. Cervantes: Misli in izreki. Der Spiegel: Katekizem za avtomobiliste. Pierre Galante: General (Charles de Gaulle — I). Nezaželeni mir? (konec feljtona). *
drugih davčnih in kreditnih olajšav, višjih cen,- ugod-
še bolj nevarna je praksa, ki odmerja obseg za-
nos tnih instrumentov in u-	po potrebi slabših
krepov ekonomske politike, proizvajalcev, ki se ne mo* Te zahteve so prihajale zla- rejo vključiti v obstoječe sti iz vrst tistih podjetij, pogoje ali pa ne kažejo ki so rešitev svojih proble- dovolj prizadevanja, da bi mov iskala v vračanju na se prilagodili tem pogojem, predreformske kriterije go- ^ je* §e institucija carin-spodarjenja, da bi nadalje- skih kontigentov, ki se u-vala proizvodnjo na nizki porabljajo kot instrument ravni produktivnosti in teh- za re§eVanje nerentabilne-nološke zaostalosti. Med te- ga poslovanja posameznih mi podjetji je zlasti v zad-	podjetij in pa insti-
nji dobi zavladalo prepriča- tucija blagovnih uvoznih nje, da .se resnično vrača- kontigentov, ki pogosto damo k starim metodam in jejo pretirano zaščito in da je prav zdaj trenutek omogočajo izsiljevanje viza povečanjč pritiska m za sokilx cen dosego zaščite oziroma, d%
je treba čimprej izposLo- Pretirana zaščitna politi-vati podobne olajšave in u- ka, ki omogoča, da se do-
godnostne instrumente, ki so jih drugi že dobili.
mače cene čedalje bolj odmikajo od cen na zuna-njem trgu, bi prej ali slej Ker s svojimi zahtevami pripeljala do novih težav po zaščiti .v obliki zvišanja pT- j^rvozu, kar bi naposled carin verjetno ne bi pro- iZSiijj0 vračanje k predre-drli v zvezni skupščini, so formskim metodam stop-predlagatelji zaščite usme- njevanja izvoznih premij in rili svoj pritisk na devizni subvenCij. Takšni nevarno-in zunanjetrgovinski režim, s^- se m0ramo odločno izo-da bi tako po admimstra- -ti
tivni poti dosegli zaščito z 0	'	™
ukrepi in instrumenti devi- Ko so prejšnji mesec na snega in uvoznega režima, seji odbora zveznega zbo-Tem pritiskom se zvezna ra za družbenoekonomske administracija očitno ni odnose razpravljali o poli-znala dovolj upreti in tako tiki zaščite domače proiz-se je naš devizni in zuna- vodnje m .njenih mstru-njetrgovinski režim postop- mentih, so izrazili mnenje, no spremenil v džunglo da morajo instrumenti s predpisov z množico zaščit- področja zaščite, zlasti pa nih ukrepov zlasti uvoznih carinske stopnje, preiti v kontigentov, ki so tako popolno pristojnost zvezne-skopo odmerjeni, da zašči- ga izvršnega sveta samo teni domači proizvajalec politiko iščite pa da mo-lahko proda svojo proiz- ra določati le zvezna skup-vodnjo po višji ceni, kakor . ščina.
znaša cena pri uvozu. Dru- , Morda bo treba še dalj gi uvozni instrumenti pa v tem smislu, da bi sploh zahtevajo npr., da se uvoz- o konkretnih ukrepih od-nik v določenih primerih ločala zvezna skupščina obvezno dogovori glede u- predvsem v okviru carin-voza z zaščitenim domačim ske tarife, tako da bi iz proizvajalcem, od katerega deviznega in blagovnega re-mora dobiti pristanek na žima v bodočem sistemu uvoz.	iztočili vse tiste postavke,
Tako se je devizni in u- ki so bile uvedene zgolj vozni režim, ki smo ga zaradi zaščite domače pro-uvedli v prehodni dobi, da izvodmje in le formalno iz bi usklajevali našo plačil- plačilnobilančnih razlogov, no bilanco s tujino, postop- Po administrativni poti pa no z vnašanjem zaščitnih naJ bi reševali vprašanje elementov spremenil v in- zaščite le v tistih primerih, strument zaščite domače- ko je treba hitro, ukrepati, proizvodnje pred tujo kon- zlasti kadar gre za pojave kurenco, pri čemer so pla- uvoznega dumpinga in ka-čilnobilančni razlogi “'dobili dar je treba ob naglih spre-podrejeno vlogo. Namesto membah na svetovnem trda bi ta režim postopno gu učinkoviteje in prožne-sproščali in poenostavili, Je zaščititi koristi domače smo ga razširjali in dopol- proizvodnje, njevali z novimi predpisi in	FRANCE SEUNIG
o
V nekaj vrstah
'"t-
MARIBOR	e	.
Brez toka — V Gregorčičevi in delno tudi v Krekovi ulici včeraj ni bilo električnega toka. Pri podjetju »Elektro« smo zvedeli, da bodo kabelsko napako odstranili do 15. ure. Dan prej pa ni bilo električnega toka na Glavnem trgu in na Koroški cesti. Napako so odstranili šele okoli 18. ure.
Ple» — Plesna šola za moderne družabne plese KUD Jože Hermanko organizira nove plesne tečaje za začetnike, ki se bodo začeli 20. t. m. v beli dvorani Uniona.
Pustno rajanje — V veliki kavarni bodo 15. in 18 t. m. pripravili pustno rajanje. Izžrebali bodo tudi najlepše maske. Nagrade prispevajo znana mariborska podjetja DRAVOGRAD	i
Planinski bal — Planinško društvo bo v soboto, 15. t. m. priredilo tradicionalni planinski bal, za katerega je že sedaj veliko zanimanja. Denar, ki ga bodo pri tem dobili bodo uporabili za delo društva.
RAVNE NA KOROŠKEM
Almanah — Maturanti gimnazije bodo tudi letos izdali poseben almanah, ki -bo vseboval literarne prispevke četrtošolcev, seznam maturantov, reklamni del ter druge zanimivosti iz dijaškega življenja.
HOLMEC
Asfaltirana cesta — Letos bodo končno asfaltirali odsek ceste od Poljane do mejnega prehoda na Holmcu. Polovico denarja bo prispevala ravenska občinska skupščina po ovico pa republiški organi. Pričakujejo, da bo zlasti poleti prišlo k nam več gostov ter da se bodo mnogi po-sluzili modernizirane krožne poti Lawamiind — Pliberk — Ravne — Dravograd.
PREVALJE
Komisija za turizem — Pri krajevni skupnosti dela komisija^ za turizem, ki usmerja delo turistično-olepševalnega društva, svetuje pri ureditvi kraja ter daje druga priporočila.	.
DOKLEŽOVJE
Samoprispevek za ceste — Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZI>L so vaščani Dokležovja pregledali uspehe svojega dela v lanskem letu. Zgradili so vodovod m uredili dvorano v zadružnem domu. Na konferenci pa so tudi izrazili željo, da bi asfaltirali cesto Bakovci _
o A°^^T,za kar na^ bi razpisali krajevni samoprispevek, o J. AJxA GORA
GasUski klub — Gasilci so v prejšnjem letu adaptirali gasilski dom, nabavili gasilno brizgalno ter ustanovili gasilski ■ klub. Denar so zbrali od raznih prireditev, med katerimi je bila dokaj uspela igra »Deseti brat«
VIDEM OB ŠČAVNICI
Nove meje — Lovska družina Videm ob Ščavnici je predlagala, da bi v soglasju občinske skupščine Gornja Rad-gona m posamezmh lovskih družin v občini popravili meje lovise. Nove meje naj bi potekale po cestah, potokih ali po grebenih posameznih predelov lovišča CRESNJEVCI
Letna skupščina - Prejšnji teden je bila redna letna skupscma kulturno-prosvetnega društva »Peter Danjko« v čresnjevcih. Na skupščino so prišli skoraj vsi člani društva. Za leto 1969-70 so sprejeli obsežne naloge. Čeprav so elani sami kmečki ljudje, ki trdo delajo na poljUP so ravno oni tisti, ki so kulturno dejavnost v tej vasi 'dvignili na vrh lestvice v radgonski občini.
Iz drugih izdaj
SENOVO
Proslava ob 25-letnici pohoda 14. divizije — Vsako leto 8. februarja praznujejo prebivalci Senovega svoj krajevni praznik. Letos bocio proslavili tudi 25-letnico pohoda 14 divizije na štajersko. Družbenopolitične organizacije prire-
s v°js,v,,;,r- pr“° * «*• «•*«* žvfrs,
METLIKA
komerentfzK^	*ekretai' komiteja _ Na občinski
Komerenci ZK v Metliki so za novega političnega sekre
kirJie	kTlteja ZKS izvol“i Martina Itefantfa,
ki je bil doslej vodja splošnega sektorja v tovarni Beti
so Sv Metr?3^3 ,b° °pravlial kot Plačani funkcionar, ker
nosti^fmn1 US Vll'\da s Prostovoljnim delom te dolž-nosti m mogoče opravljati.
KOPER
Pred stoletnico tabora v Kubedu — Prihodnje leto 7 avgu-tahnb° rnimlo 100 let, odkar je bil v Kubedu prvi istrski Se Je udeležll° več kot pet tisoč Slovencev in nekaj Hrvatov. Tabor je bil izrednega pomena za narodno prebujenje in nacionalno osveščanje, posebno ker J?.ta .kraj na meP med slovenskim, hrvaškim in italijanskim življem. Tabor je bil nov korak v politični dejavnosti Slovencev na tem območju. Posebna delegacija za proslavo stoletnice prvega tabora v Istri iz Kubeda je prosila predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana da bi prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo.
Svatba na ladji — Na norveški ladji Ronada, ki je zasidrana v koprskem pristanišču, je bilo v sredo zvečer sva-tovsko razpoloženje. Poročil se je član posadke 30-letni Hans Albriksen in 24-letna Aasen Bjoerg Reidum, norveška državljana iz Crisrtiansanda. Ladja Ronada plove na liniji Conacry—Koper. Po več mesecih plovbe je prispela v naše obalno mestece, ki sla ga Norvežana zbrala za kraj nujne poroke.	J
LJUBLJANA
Odborniki o proračunu — Odborniki ljubljanske občinske skupseme Siska so v svojem odborniškem klubu razpravljali o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Ugotovi*1 so, da bo družbeni proizvod v občini narasel letos za 1- odstotkov, obenem pa se bo povečala zaposlenost za okrogla dva odstotka.
-Mesina konferenca — V Ljubljani bo danes ustanovna konferenca nove mladinske organizacije v mestu. Več kot sto delegatov iz ljubljanskih mladinskih aktivov, šol, delovnih organizacij in JLA bo razpravljalo in sklepalo o novih pravilih ter o delovnem programu mestne konference zveze mladine.
MARIBOR
Problem je prostor
Transfuzijski oddelek mariborske bolnišnice dela v tesnih in neprimernih prostorih. Zgradbo so zgradili leta 1948, ko je tedensko nekaj več kot 20 ljudi darovalo kri v humane namene, število krvodajalcev pa je iz leta v leto naraščalo ter sprejmejo sedaj na oddelku od 400 do 500 krvodajalcev na teden. Zaradi tega so Se pojavile nove potrebe po prostorih, osebju in napravah. Novega osebja pa kljub izredno velikim potrebam ne morejo sprejeti zaradi pomanjkanja prostorov.
Očitno je, da vplivajo tesni prostori tudi na dotok novih krvodajalcev. Le-ti morajo večkrat čakati na odvzem krvi in drugič ne pride-dejo več. V mariborski bolnišnici nimajo denarja za zboljšanje stanja. Zdi se, da se Mariborčani vse premalo zavedamo pomena dobro organizirane transfuzijske službe.
Pri odločitvah o tem pomembnem zdravstvenem objektu kaj radi pozabimo, da gre za zdravstveno ustanovo, ki ima pomembno vlogo pri reševanju človeških življenj. Prav posebej pa se je povečal pomen krvodajalske in transfuzijske službe v pogojih uresničevanja novega koncepta o vsesplošni ljudski obrambi.
MARJAN KOS
Posvet o vlogi družine
MARIBOR, 7. febr. — Danes je občinska konferenca SZDL Maribor sklicala v domu družbenih organizacij posvetovanje o pomenu in vlogi družine v samoupravnem sistemu, ki sta ga pripravila odbor konference za družbeno aktivnost žensk in sekcija za samoupravne odnose na področju zdravstva in socialne politike. Članica IS SRS Zora Tomič je uvodoma orisala pomen in vlogo družine v naši družbi in obravnavala tudi nekatera vprašanja s področja zdravstvenega in pokojninskega varstva.
ŠOLO V MAKOLAH OBNAVLJAJO — Dogradili bodo tudi nov prizidek. Dela izvaja podjetje Remont iz Makol, denar pa so zbrali iz samoprispevka gospodarskih organizacij slovenjebistriške občine.
Foto: Franc šrimpf
Za razumno prelivanje denarja
Izjava zastopnika komunalnega zavoda za zaposlovanje v Mariboru
MARIBOR, 7. febr. — Danes je zastopnik komunalnega zavoda za zaposlovanje Maribor obrazložil stališče zavoda in skupščine komunalne skupnosti zaposlovanja Maribor o prelivanju denarja za zaposlovanje. Po mnenju zavoda in skupščine je prelivanje denarja potrebno, saj nekateri zavodi nimajo dovolj denarja za normalno delovanje. Pri tem se je skupščina postavila na stališče, naj se denar za zaposlovanje preliva v republiško skupnost do razumne in racionalne meje po predhodni vsestranski strokovni analizi dejanskega položaja in potreb na področju zaposlovanja. Skupščina podpira sklenitev družbenega dogovora o prelivanju denarja za pripravo delavcev za zaposlitev in o oblikovan nju ter porabi denarja za delo zavodov v letu 1969. Pri tem pa skupščina za zaposlovanje v Mariboru vztraja, da mora biti ta družbeni dogovor sestavljen na načelih, da se morebitni ostanek denarja pri republiškem zavodu vrača na področje, kjer je bil ustvarjen.	M. K.
PTUJ
Združitev pekarne z Intesom?
Kot vse kaže, se bosta podjetji Vinko Reš iz Ptuja in mariborsko podjetje »Intes« v kratkem združili. S tem se bo ptujska pekama z obratom v Kidričevem združila, oziroma pripojila k »In-tesu« kot enem najmočnejšem pekarskem podjetju v vzhodni Sloveniji.
Vsekakor bo ta združitev prinesla obojestranske koristi, hkrati pa lahko potrošniki pričakujemo tudi boljši kruh iz ptujske pekarne, ker jo nameravajo modernizirati. Nabavili so že dve najsodobnejši peči za peko kruha.
F. H.
MEŽICA
Vse večja vloga sekcij SZDL
Obračun dela občinske konference SZDL v soboški občini
Občinska konferenca Socialistične zveze v Murski Soboti pripravlja pred bližnjim zasedanjem pregled dela in svojih prizadevanj za pretekli čas, ki ga v tej veliki komuni upravičeno uvrščajo med najbolj plodna razdobja delovanja te družbeno politične organizacije.
Velja poudariti, da so bile seje konference v preteklem obdobju dobro izhodišče dela za vse komisije in sekcije, za izvršni odbor in krajevne organizacije Socialistične zveze, kar dokazuje, da je hi] program družbenopolitičnih nalog dobro zastavljen. Z uvajanjem novih oblik in metod dela zato nameravajo nadaljevati, kar je razvidno tudi iz novega programa, ki so ga že sprejeli v okviru razprav pred skupščinskimi volitvami.
Ce navedemo samo nekaj opravljenih nalog na obsežnem torišču družbenopolitičnega delovanja Sooialistične zveze, velja vsekakor postaviti na prvo mesto vse večjo vlogo raznih sekcij. Te so aktivno preučevale in tudi pomagale reševati aktualna vprašanja gospodarske refor-
me, s poglobljenimi razpravami so načele odprta vprašanja samoupravljanja in družbenih služb, posebno pomembno vlogo pa je poleg sekcije za družbeno aktivnost žensk odigrala sekcija za kmetijstvo.
Kakšen pomen pripisujejo v tej občini urejanju odprtih vprašanj v kmetijstvu, zgovorno dokazuje podatek, da so o teh problemih razpravljali največ tudi na vseh krajevnih konferencah m drugih sestankih Socialistične zveze. Prav tem razpravam gre tudi zasluga, da so v preteklem obdobju dodobra osvetlili najbolj pereče probleme kmetijstva in te podatke posredovali dalje.
Za preteklo obdobje so značilni tudi dokaj dobri stiki občinskega vodstva Socialistične zveze z vsemi 39 kra-
jevnimi organizacijami, in tako je ob vsestranski povezanosti uspelo Socialistični zvezi in njenim organizacijam, da so hitro obravnavale in ukrepale ob vseh aktualnih dohodkih doma in v svetu. V sodelovanju zZKin delavsko univerzo je uspelo Socialistični zvezi uresničiti tudi celotni program političnih, gospodarskih, obrambnih in drugih predavanj.
Posebno vlogo je dobil ob socialistični zvezi v soboški občini tudi klub poslancev, saj so na sedežu te organizacije v Murski Soboti imeli volivci vsak teden priložnost srečanj s svojimi izvoljenimi predstavniki.
Ce navedemo še aktivnost SZDL pri urejanju raznih vprašanj na dvojezičnih območjih, njeno skrb za učinkovito obveščenost članov madžarske narodnostne skupine, smo zajeli 10 nekaj bistvenih nalog, katerih reševanje je bila dejansko domena vseh članov.	B. B.
Okvir sodelovanja se širi
Ptujski kombinat za organizirano pridelovanje belega krompirja
Obrat za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Ptuj pripravlja za pomlad razširitev sodelovanja s kmeti, zlasti pri pridelovanju krompirja, čebule in povrtnin. Kmetje sicer še ne bodo zadovoljni s tako razširjeno kooperacijo — na obratu pa pravijo, da v sedanjih pogojih gospodarjenja ne morejo storiti več. Ne morejo pa zameriti kmetom, ki se navdušujejo za oživitev kmetijskih zadrug tam, kamor njihova kooperacija ne seže.
V vrtcu
ekonomske cene?
Lani krajevna skupnost v Mežici ni pripravila večjih akcij, ampak se je v glavnem omejila na urejanje številnih komunalnih dajatev kot so vzdrževanje cest, kanalizacija, javna razsvetljava in drugo, za kar so porabili okrog 100.000 dinarjev. Letos bi radi nadaljevali z rekonstrukcijo vodovoda, urejanjem kanalizacije v nekaj zaselkih in asfaltiranjem cest ter poti v mestnih zaselkih. Izdelali so tudi poseben perspektivni načrt za ureditev krajevnega središča. Spomladi bodo, kot pričakujejo, začeli s prvimi zemeljskimi deli pri nadaljnjem urejanju kanalizacije in asfaltiranja cestišč. Kot povsod je tudi tu zelo pereč problem otroškega varstva — obstaja celo varianta, da bodo morali prispevke staršev za otroke v vrtcu zvišati do ekonomske cene, kar bo nedvomno močno prizadelo številne socialno šibke družine.	I. P.
Obrat za kooperacijo, ki je obdržal ime bivše ptujske zadruge »Jože Lacko«, ima lep program, če ga gledamo z njegoivega zornega kota. Za želje in potrebe kmetov pa je tak program še vedno hudo preozek.
Obrat je ustanovil oddelek strokovnih služb — v njem je pet agronomov, ki naj skrbi za večjo in organizirano
Proslava slovenskega kulturnega praznika v Mariboru
MARIBOR, 7. febr. — Dopoldne je ravnatelj študijske knjižnice v Mariboru prof. Bruno Hartman s kratkim nagovorom in obrazložitvijo motivov odpri razstavo »Prešeren v podobi«.
Med zanimivimi upodobitvami Prešerna je tudi izredna redkost, natis in ilustracije Prešernove Zdravljice, ki jo je natisnila gorenjska tiskarna leta 1944 ob 100-letnici nastanka pesmi, ilustriral pa jo je Janez Vidic. Razstavo si je ogledalo večje število mariborskih kulturnih in političnih delavcev ter mladina.
Popoldne in zvečer je bila glavna Prešernova proslava v unionski dvorani, najprej za šolsko mladino, zatem za drugo občinstvo. O liku slovenskega pesnika je govorila predsednica pododbora slavističnega društva Slovenije prof. Mira Medvedova, koncertni spored pa je izpolnil Slovenski oktet.
F. š.
tržno proizvodnjo pri kmetih. Strokovnjakov je premalo za vse kmete, zato je treba njihovo dejavnost omejiti na največje tržne proizvajalce in na donosnejše pridelke. Drugi kmetje pa naj si še naprej pomagajo, Jrakor vedo in znajo.
Ne smemo pa spregledata načrtnega razvoja obrata za kooperacijo. Letos želi razširiti organizirano pridelovanje krompirja belih sort. Kmetom bo s pogodbo o kooperaciji zajamčil najnižj o odkupno ceno: za najboljše jedilne sorte 45 par za kilogram, za druge sorte pa najmanj 35 par. Ce bodo jeseni tržne cene višje, bodo tudi kooperanti dobili za svoj krompir več. To pomlad pa lahko dobijo seme, gnojila, zaščitna sredstva in drugo, kar bodo potrebovali pri pridelovanju krompirja. Strokovnjaki jim bodo pomagali tudi z nasveti. Semenski krompir bodo plačali s pridelkom, in sicer dva do dva In pol kilograma za kilogram semena. Na obratu za kooperacijo tudi obljubljajo, da bodo letos poskrbeli za boljši odkup krompirja, kot je bil lanski.
Na podoben način želijo razširiti še pridelovanje čebule. Te že precej let ni bilo dovolj, cena na trgu pa je visoka. Torej se jo splača pridelovati. Kooperantom bodo jamčili najnižjo ddkupno ceno en dinar za kilogram. Ce bo tržna cena višja, jim bodo pridelek plačali po tisti ceni. Podobno je bilo lani, toda kmetje niso bili dovolj navdušeni za take pogodbe. Menijo, da cena čebule ne bo nikoli nižja od take, zajam-
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
NOVOST
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
SUPERMARKET
DELIKATESNI
ODDELEK
čene. V jeseni pa cena navadno hitro raste. Ce morajo čebulo po pogodbi oddati ob določenem času po takratni tržni ceni, dobijo za kilogram tudi pol dinarja manj, kot če bi z njo počakali mesec ali dva. To pa ni odivisno le od obrata za kooperacijo, ampak tudi od razmer na trgu.	JOŽE PETEK
Ljutomer: veliko novih imen
V občini nadaljujejo z evidentiranjem kandidatov
Socialistična zveza je v ljutomerski občini uspela pritegniti v pripravah na volitve resnično širok krog občanov, ki so v vseh družbeno političnih organizacijah, v podjetjih in še zlasti na zborih volivcev že prispevali veliko imen. Tako je občinska konferenca že pred dnevi posredovala volivcem seznam evidentiranih kandidatov hkrati s predlogom volilne komisije, ki nadaljuje z zbiranjem novih kandidatov za posamezne mandate.
Tak je doslej oblikovan pregled evidentiranih kandidatov, ki so jih volivci najbolj soglasno zastopali.
Zvezna skupščina:
Zbor narodov: inž- Miran Mejak, čan ZIS.
Družbene politični zbor: dr. Vanek štiftar, Miro Zupančič, Peter Vujec.
Gospodarski zbor: dr. Franc Sunčič, Janez Lanščak-Prosvetno kulturni zbor: dr. Franc Zadravec, dr. Anton Ferenc, prof. Mladen Tancer.
Socialno zdravstveni zbor: dr- Vlado šandor, Stefan Sreš.
Republiška skupščina: Republiški zbor: Rado Pušenjak, inž. Edi šterman, Jože Slavič.
Prosvetno kulturni zbor: Milena Pirher, Branko Puco-nja, Maks Rojs, prof. Drago Novak.
Socialno zdravstveni zbor: Franc Sagaj, dr. Joško Šumak.
Za predsednika občinske skupščine so predlagali Iva Šumaka, podpredsednika pa Jožeta Osterca-
• B. B.
Avtomobilski „liferanti“
Dva Ljubljančana in Domžalčan so v dveh letih uvozili in preprodali 40. osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene .trgovine 36-letnega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubl jane, 27-leitnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti raz- . »prispevali« največ delavci iz polaga s podatki, oziroma z okolice Domžal, trojica pa. je z izjavami prič, ki so te avto- I uvozom osebnih avtomobilov mobile kupovale, oziroma, ki | so svoja imena posodili (se-
veda proti nagradi) kot imetniki deviznega računa. Poteh ookazi-h in ugotovitvah so Berdajs, Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega prekupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani menijo, da gre pri vsakem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarjev dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov prodali agenciji Avtotrg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500 do 65.000 din), Renaultovo »družino«, Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni. Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene z radijskimi oddajniki in sprejemniki, po nevarnih bregovih pa so se sprehajali žarometi, da bi vsak nevaren premik snega takoj opazili in nanj opozorili voznike na cesti. Kadar gre za varnost na cesti!	D. V.
prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsa*. kega posameznika bo pokazala kazenska preiskava.
B. S.
Vložena obtožnica zaradi grabeža
MARIBOR, 7. februarja — Okrožno javno tožilstvo je pri okrožnem sodišču v Mariboru vložilo obtožnico zoper 48-letnega Alojza Šmida, dz Limbuša 97, referenta pri tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru.
Obtožnica mu očita, da si je v letih 1962—1967 kot blagajnik brodarskega društva Drava postopoma prilaščal razne zneske od iztržkov bifeja, sposojnine za čolne in od drugih dohodkov društva. V blagajniško knjigo pa bi naj vpisoval lažne podatke.
Okrožno javno tožilstvo ga je obtožilo za grabež in za ponareditev uradne listine. Obtožnica navaja, da bi sinaj prilastil skupaj 66.032,11 dinarjev.	N. S.
Trčila avtobusa
OŽBALT, 7. febr. — Danes ob 6. uri sta v Ožbaltu ob Dravi v bližini hidrocentrale trčila avtobusa avtobusnega prometa Maribor, ki sta ju upravljala šoferja Edvard Najžer iz Podvelke in Josip Butija iz Vuzenice- Voznik Najžer je ustavil avtobus, v tem hipu pa je za njim pripeljal šofer avtobusa Butija in trčil vanj. škodo na obeh avtobusih cenijo na okoli 28 000 dinarjev. Pri nesreči se ni nihče poškodoval.
N. S.
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki, temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe.
Obsojamo primere, ko so vozniki, kljub prepovedi prometne milice, nadaljevali vožnjo in v višnjegorskih klancih za več ur ustavili ves promet in onemogočili pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji, že samo vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vo-žila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne smejo pojaviti na cestah, dokler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da s svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne ustavi, temveč storite to že naslednjem kraju, kjer mor-
da lahko v toplem prostoru čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo.
V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno vreme zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov.
Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udeležen v prometni nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo ne-
GORNJA RADGONA
Podelitev odlikovanj
GORNJA RADGONA, 7. febr. Predsednik republike je odlikoval za požrtvovalno delo 22 zaslužnih občanov radgonske občine. Na današnji slovesnosti na sedežu občinske skupščine v Gornji Radgoni je predsednik Ivan Kovač izročil odlikovancem ta priznanja. Red dela z zlatim vencem sta dobila Zvonko Klemenčič in Valter Potočnik, oba iz Gornje Radgone; z redom za zasluge za narod s srebrno zvezdo sta bila odlikovana Vera Golar in Janez Korelc, oba iz Radgone; red dela s srebrnim vencem so prejeli; Ida Bezjak, Justa Kotnik — iz Gornje Radgone. Janez Kerčmar iz Apač in Jože Terša in Pavel Podlesek, oba iz Kapele; medaljo za zasluge za narod je dobila Cilka Dimeč. Nadalje je predsednik republike odlikoval 12 občanov tudi z medaljo dela.
B. B.
Za kulturni praznik
GORNJA RADGONA, 7. febr. Kultumo-prosvetno društvo Svoboda v Gornji Radgoni je pripravilo sinoči literarno glasbeni večer, s katerim so počastili obletnico smrti Franceta Prešerna. V programu, ® katerega je pripravil vezni tekst Manko Golar, so sodelovali recitatorji radgonske Svobode, ženski pevski zbor ter gojenci glasbene Sole iz Radgone.	b. B.
Avtomobilska „zagozda“
Pri Postojni 30.000 dinarjev škode
POSTOJNA, 7. februarja — Danes dopoldne ob 10.45 sta se na Ravberkomandi pri Postojni zaletela tovornjak karlovške registracije in cisterna s priklopnikom, last Avto—prometa z Reke. Vozila sta ju Uroš Vučetič in Anton Tomajič.
Tomajič je na Ravberkomandi prehiteval cisterno in pri tem zavozil v sneg, od koder ga je zaneslo naravnost v cisterno. Tako je prišlo do zagozditve v pravem pomenu besede. Oba orjaka med avtomobili sta dobesedno napravila »jekleni zid«, tako da še človek ni mogel mimo, kaj šele avtomobil.
Ta »zagozda« je trajala več kot eno uro. Med tem časom se je na obeh smereh nabrala kolona avtomobilov. Postojnski miličniki so hoteli napraviti obvoz, vendar zaradi nesplužene ceste, to ni bilo mogoče. Vozniki so morali tako počakati toliko časa, dokler niso odstranili o-beh orjakov.
Na srečo se ni nihče poškodoval. Na vozilih pa je zaenkrat po neuradnih podatkih škode približno za 30.000 dinarjev.
VAŠO GASAR
»Diamanto« se je rešil
PAG, 7. febr- (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Diamanto« se je z lastnimi močmi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v zalivu pri mestu Pag. Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško šolamo. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
skladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vožnje za posamezne odseke, ne vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi. Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni primerna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi za številne udeležbe avtobusov pri prometnih nezgodah.
Republiški odbor ZŠAM Slovenije
Podrl je pešca
MARIBOR, 7. februarja — Včeraj popoldne se je v Zgornji Polskavi pred hišo 14 pripetila prometna nesreča pri kateri je voznik osebnega avtomobila Leopold Skaza iz Maribora podrl pešca Mihaela Skerlaka iz Rogoze 28 in ga hudo telesno poškodoval. Pešec je stal na cesti in kazal smer za stransko cesto nekemu tovornjaku, ki je bil naložen z gramozom.
Voznik osebnega avtomobila je pešca opazil in je začel zavirati. Na poledenelem vozišču ga je zaneslo in je trčil v pešca. Prepeljali so ga v bolnišnico, škode na osebnem avtomobilu je za 300 dinarjev.	N. S.
Huda nesreča na klancu
MURSKA SOBOTA, 7. febr. Včeraj popoldne ob 15.30. url je prišlo do hude prometne nesreče v Bodomcih na Goričkem. Voznik rešilnega avtomobila Ivan Hozjan (28) iz Murske Sobote zaradi poledice ni mogel zvoziti klanca, zato se je umaknil na desni rob ceste. Za njim je pripeljal z avtobusom Jože Jakič (33) iz Martinja. Tudi avtobus je začel drseti nazaj in je pri tem z zadnjim ‘delom trčil v rešilni avto ter ga potisnil v usek ob cesti. Pri tem je rešilni avto stisnil ob nasip sopotnico Terezijo Šeruga (25), iz Murske Sobote in jo hudo poškodoval. Takoj so jo prepeljali v soboško bolnišnico. B. B.
Avtomobila sta trčila
LENDAVA, 7. febr. — Pred vasjo Kapca pri Lendavi je prišlo davi do hudega trčenja med osebnim avtomobilom, ki sta ju vozila 29-letni Jože Zadravec in 30-letni Vladimir Karakalič. Zadravec, ki nima vozniškega dovoljenja, je z bratovim avtomobilom v ovinku močno zavrl, zaradi česar ga je zaneslo v nasproti vozeči avto. Pri trčenju sta bila hudo ranjena Zadravčeva sopotnica Manja Vavpotič (16) iz Kremšovec, huje ranjena pa sta bila tudi voznik Zadravec in 36-letna Julijana Zupanc iz Lendave. Na vozilih je za več kot 15.000 dinarjev škode.	b. B.
Favoriti niso razočarali
Na prvenstvu v Delnicah drugi dan zmagali Pristovova, Terzičeva in Šimnic
DELNICE, 7. febr. — Po pričakovanjih — to je značilnost drugega dne 24. državnega prvenstva v klasičnih smučarskih disciplinah v Delnicah. V vseh treh današnjih konkurencah so zmagali izraziti favoriti: med naj mlaj širni mladinkami na 3 km je 1'5-letna Kati Pristov (Partizan Gorje) ubranila lanski naslov, med starejšimi mladinkami je Bohinjka Nikica Terzič ponovila uspeh z nedavnega slovenskega prvenstva na Jezerskem, med starejšimi mladinci (tudi na 5 km) pa je zmagal lanski prvak Mate šimnic (Partizan Gorje).
nadarjena, vrh tega pa je še presenetila z odlično kondicijo.
»Nič čudnega. Doma sem na Pokljuki, v službi pa sem pri LIP Bled. Pozimi moram v službo običajno s smučmi, ali pa s sankami,« je dejala nasmejana prvakinja.
Številni gledalci, ki so tudi danes živahno spobujali udeležence prvenstva, so šesto uvrščeno domačinko Pleše pozdravili prav tako vihamo kot prikupno dekle s Pokljuke.
15 mlajših mladink je tekmovalo na 3 km. Lanska prvakinja 15-letna Pristov je slovensko prvakinjo z Jezerskega Bešterjevo premagala za 37 sekund, tretja pa je bila tekmovalka Gorij — Peter-man. Zmagovalka, ki smuča že 2 leti pod nadzorstvom »tvorca šampionov« Lovra Zenve, je učinkovala, kakor da bi imela smučke prirasle na noge, če smo jo primerjali z nekaterimi dekleti iz drugih republik. Pristovčeva je
Atletski non - stop
Danes in jutri v Celju prvenstvo SRS v dvorani
CELJE — Z republiškim prvenstvom v dvorani bodo slovenski atleti in atletinje danes opravili prvo uradno preizkušnjo v novem letu. Prvenstvo, za katerega je veliko zanimanje, je tokrat še posebno pomembno, saj je Jugoslavija 8. in 9. marca v Beogradu tudi domačin letošnjega evropskega prvenstva v dvorani.
Sezona v dvoranah dobiva povsod vse večji pomen. Ne toliko zaradi rezultatov, ki so zaradi različnih tekmovalnih razmer, pa tudi disciplin, le težko primerljivi med seboj, marveč predvsem zaradi okoliščine, ker se atletika s tem uvršča med tiste športne zvrsti, katerih tekmovalna sezona se pravzaprav nikdar ne konča.
Tudi prvenstva v dvoranah so potemtakem zgovoren pokazatelj za delo klubov in posameznikov. »Kdor pozimi spi, se bo poleti le stežka prebudil,« pravi star atletski pregovor.
In kakšen je položaj pri nas? Zdi se, da je zimskega dela v klubih (ki pač delajo) več kot ga je bilo nekoč. Tudi AZS se je 2 organizacijo zimske tekaške šole za mlade organizirano vključila v prizadevanja in takšni prijemi bodo v sezoni gotovo na-
vrgli obresti. Ce ocenjujemo formo posameznikov, tedaj se zdi Marjana Lubej že boljša kot je bila lani ob istem času (lani na prvenstvu SRS 60 m v 7,7, letos že pred njim v 7,3), drugi olimpijec Polde Milek pa utegne morebiti presenetiti prav danes, potem ko je pred tednom dni Kladi var jev o dvorano šele »otipaval« (lani na prvenstvu 209 cm, prejšnjo nedeljo 200 cm).
Organizacijsko pomeni letošnje prvenstvo nedvomno že korak naprej. Lanski enodnevni spored, ki je trajal 10 ur, so zdaj razbili na dva dela — tako da je prvi dan namenjen skokom, drugi dan pa tekom. Tako bo mogoče prireditev speljati smotrneje, kar bo samo v prid nastopajočim, pa tudi gledalcem.
Lani je največ naslovov osvojil Kladivar (8) pred Mariborom in Triglavom po 4, Olimpijo 3, Gorico 2 ter Ljubljano 1, domačini pa seveda tudi letos računajo z najimenitnejšim izkupičkom.
Naj ob zaključku samo še ugotovimo, da je škoda, da ni moč izvesti prvenstva SRS zaradi premajhne razsežnosti celjske dvorane tudi v metu krogle . . .
E. BERGANT
danes
KOKOŠJA JUHA Z MESOM
Wlil!lll!!ill!llllllllll!llll!!llllll!!llllllllilll!llll!ll!!lllillllllillllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllillllini!ll!!llllll!l!!lll!lllllllllllllllllllll!llllllllilSll!llllllllilllllllllllllllil!ll Komisija za delovna razmerja
podjetja PREHRANA Ljubljana
razglaša
naslednja prosta delovna mesta za:
TURISTIČNO AGENCIJO
P-GLOBTOUR
LJUBLJANA, VVolfova 1/111
•	2 KOMERCIALNA REFERENTA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje italijanščine in nemščine in strojepisja
•	OBRAČUNSKEGA REFERENTA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja, zaželeno znanje angleščine ali nemščine '
•	ŠALTERSKEGA USLUŽBENCA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje nemščine in angleščine ali italijanščine, zaželena praksa v turizmu
•	TURISTIČNEGA PREDSTAVNIKA V OSIJEKU
SPLOŠNI POGOJI: visokošolska izobrazba ali srednješolska izobrazba s prakso, znanje tujega jezika, stanovanje v Osijeku in zaželena praksa v turizmu
•	VEČ HONORARNIH SODELAVCEV ZA DELO V POLETNIH MESECIH
za delovna mesta vodičev, stacioniranih predstavnikov in stevardov
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje tujih jezikov (angleščina, nemščina, švedščina). V poštev pridejo predvsem študentje. Prijavi priložite sliko.
REHRAMA
Razglas velja do 20. februarja t. 1.
Informacije daje in prijave sprejema centrala P-globtour, Ljubljana, Wolfova l/III vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Rezultati:	1. Pristov (Gorje)
13,18, 2. Bešter (Triglav) 13,55, 3. Peterman (Gorje) 14,11, 4. Kordež (Trigl) 14,21, 5. Pavlič (Lovrenc) 14,42, 6. Pleše (Goranin, Delnice) 16,22, itd.
Naskok zmagovalke med starejšimi mladinkami na 5 km Nikice Terzič za več kot tri minute kaže, kako šibka je bila konkurenca v tem razredu. 17,letna Bohinjka je po zmagi na republiškem prven-
Halo, Delnice!
24. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Delnicah je v počastitev visokih jubilejev: 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata ter 75-letnice smučarskega športa na Hrvatskem.
#
Pokrovitelj prvenstva je sekretar IK CK ZKH Mika Tri-palo, ki pa se smučarskega slavja v Plenicah ni mogel udeležiti. Zastopa ga članica CK ZKH Neda Andric.
*
Po prvem tekmovalnem dnemi je bila zvečer tudi slovesna otvoritev prvenstva, na kateri so med drugim na fizkul-tumem domu poleg vhodnih vrat na stadion odkrili spominsko ploščo Španskim borcem in borcem NOB.
#
Ekipa Lovrenca na Pohorju je za kratko pot iz Broda na Kolpi do Delnic, ki jo s VW v normalnih prometnih razmerah opraviš v nekaj minutah, potrebovala skoraj 4 ure. Grilčeva, Grušovnikova m Hriberšek so morali večkrat krepko pljuniti v roke, da so VW svojega neumornega trenerja Antona Gameža spravile iz snežnih zametov.
#
Po zmagi v teku na 10 km se je Lovrenčanka Grilčeva odpravila v lovski dom, kjre je v svoji sobd ves čas pletla; državna prvakinja je. mati dveh otrok. Pri pletenju ji je pridno pomagala klubska kolegica Grušovnikova.
#
Pri žrebanju startnih številk za mladinske konkurence so sicer zgledni in nadvse gostoljubni organizatorji hoteli slovensko in novo državno prvakinjo med starejšimi mladinkami Nikico Teržič iz Bohinja žrebati med fanti. Ime Nikica jih je zapeljalo, saj so menili, da gre za tekača.
stvu na Jezerskem zdaj že drugič dokazala, da sedaj nima enakopravne tekmice.
»Pred startom me je malce skr. belo, ker se nisem počutila najbolje. V smučini pa sem potem pozabila na vse bolečine. Zdaj je vse dobro — prva sem,« je še vsa zadihana dejala Nikica Terzič.
Druga slovenska tekmovalka v tej skupini Stojčeva (Gorje) se je zlahka uvrstila na drugo mesto, naslednja mesta pa so že pripadla tekmovalkam Romani je (Pale). Startalo je 8 smučark, lanska pr-—(Fužinar)
vakinja Joži« pa ni branila naslova,
Bavče
ica
:la naslova, ker je letos že članica.
Rezultati: 1. Terzič (Partizan, Bohinj) 21,57, 2. Stoje (Partizan Gorje) 25,12, 3. Jasika 27,55, 4. Milanka Koblar 27,57, 5. Milka Koblar (vse Romani j a — Pale) 32,17, itd.
Mlajših mladincev je startalo kar 57, favorit pa je bil samo eden: lanski prvak, finomehanik iz TIO, 18-letni Mate Šimnic (Partizan, Gorje).
»Proga je bila zame prekratka, še bi lahko tekel . . . Vsekakor pa sem opazil, da nam manjka hitro, sti za tako kratko progo. To si lahko pridobiš le z zares ostrim treningom. Ves čas sem moral forsirati, vseh 5 km, to pa mi ne leži preveč,« je izjavil prvak po zmagi.
Junak svoje vrste je bil Maks Jelenc, ki je včeraj med starejšimi mladinci izven konkurence zasedel drugo mesto, danes pa je ta uspeh še dopolnil z drugim mestom v »svojem« razredu med mlajšimi mladinci. To je bil po včerajšnjim napornem teku v snežnem metežu zares pravi podvig!
Rezultati: 1. Šimnic (Part. Gorje) 17,10, 2. Jelenc (Trigl) 17,28, 3. Krašovec (Dol) 17,59, 4. Goren-šek 18,18, 5. Možgan (oba Fužinar) 18,29, 6. Lah (Jes) 18,32, 7.-8. Mohorič (Trigl.) in Rožič (Jes) oba 18,38, 9. Šmid (Jes) 18,41,	10.
Purgar (Rad) 18,50, itd.
Prvenstvo se jutri nadaljuje, zaključeno pa bo v nedeljo. Po dveh tekmovalnih dneh je neuradni vrstni red^ najboljših klubov na državnem prvenstvu takle:
Društvo
Gorje
JLA
Jesenice
Bohinj
Lovrenc
Triglav
Dol
Fužinar Romani j a
H. UBELEIS
| TENIS
NOVI POKALNI PRVAKI — Hokejska ekipa Olimpije (z leve, stoje); trener červeny, Zvan, E. Aljančič, Puter-le, Smolej, Savič, J. Aljančič, Kumar, Vnuk, D. Beravs, Svetlin; čepijo: S. Beravs, Hiti, Ogrinc, Radin, Albreht,
Jug, Jakopič
Foto: M. švabič
IVER DNEVA
Počitnice v Italiji za pokalne in državne prvake
Četrtkova finalna tekma za jugoslovanski hokejski pokal med Olimpijo in Jesenicami je navdušila na tisoče gledalcev, med katerimi je bil tudi zastopnik aparatov »espresso« Uaggia za Jugoslavijo Salvato. re Colino, ki je sploh ^prvikrat iridel hokej. Tekma je poslovnega prijatelja ljubljanske Prehrane tolikanj navdušila, da je prek vodstva kluba povabil vse igralce Olimpije za pet dni na počitnice v Italijo, če bodo zmagali. Igra ga je vse bolj privlačila in med tekmo je spremenil izjavo: tudi v primeru poraza velja vabilo.
Ko so po tekmi prišli jeseniški igralci k svojim tekmecem, je enako prisrčno čestital tudi premagancem in tudi njih povabil na počitnice v [talijo.
Tako bodo spomladi skupaj letovali državni in pokalni prvaki Jugoslavije v hokeju na ledu.
Kandidatov na pretek
Pred XXIV. državnim prvenstvom v smučarskih skokih
LJUBLJANA, 7. februarja — V nedeljo se bodo najboljši jugoslovanski smučarski skakalci na treh frontah pomerili za naslove državnih prvakov. V Planici bodo nastopili člani na 90-metrski skakalnici, v Delnicah starejši in v Guncljah mlajši mladinci. Nedvomno bodo letošnja prvenstva, ena naj zanimivejših doslej, kajti kvalitetni vrh se je tako razširil, da je celo favorite že težko izbirati.
V središču pozornosti bo seveda nastop članov v Planici. Tokrat se bodo res zbrali vsi, ki v našem skakanju nekaj pomenijo. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala tudi trening in k tekmovanju pripustila le tiste, kd bodo za nastop res sposobni in pripravljeni. Lahko se zgodi, da tudi skakalec, ki je sicer dosegel potreben razred, ne bo mogel tekmovati. Hkrati s tem bodo verjetno ugodno rešili tudi problem Petra Eržena, ki letos še nima razreda, pa vendar sodi med najboljše in bilo bi vsekakor prav, da mu dovolijo nastop v konkurenci.
PO DOMAČIH 'KRAJIH
(illllllil!lilllllll!llllllllllll!iillllll!llillllllll!l!lilllllll!llllllllllllllllllllillillililllllllllllllllllllilllllllilllllllllllillliilllllllllllllllllillllilllillllllllllllllllllllllllllllllllllHlir
Razpisna komisija UO pri Tekstilni industriji
»TEKSTILINDUS«
KRANJ
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO	proizvodnje	predilnic
2.	VODJO	proizvodnje	tkalnic
3.	VODJO	proizvodnje	plemenitilnic
Kandidat mora	poleg splošnih, izpolnjevati	še na-
slednje pogoje:
a)	visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih položajih v ustrezni proizvodnji tekstilnih podjetij bombažne stroke ali srednja strokovna * izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnih položajih v ustrezni proizvodnji tekstilnih podjetij bombažne stroke
b)	pod l./a — strokovna izobrazba splošne tekstilne ali predilske smeri. Poznavanje tehnologije predenja bombažne, stanične in sintetične preje pod 2./a — strokovna izobrazba splošne tekstilne ali tkalske smeri. Poznavanje tehnologije tkanja bombažnih, staničnih in sintetičnih tkanin
pod! 3./a — strokovna izobrazba kemijske, splošne tekstilne ali apreterske smeri. Poznavanje tehnologije plemenitenja bombažnih, staničnih in sintetičnih tkanin;
c)	znanje enega svetovnega jezika.
Osebni dohodek se deli po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanje ni na razpolago.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija do 15.2. 1969 z oznako »Za razpisno komisijo«.	1039
CELJE — V drugi mednarodni tekmi so mladi hokejisti Elgartova iz Brna premagali Opijani 2:1 (0:0, 0:1, 2:1).
CELJE — V mladinski košarkarski tekmi so Celjani premagali Zalčane 51:49.	J.
LJUTOMER — V osmem kolu medobčinske lige v namiznem tenisu je pripravila presenečenje ekipa Marles J... K) je v Stročji vasi premagala domačine 5:3. Drugi rezultati: Ljutomer — Mladinec 5:0, Strele — Veržej II. 5:0, Marles II. — Grlava 0:5, Veržej I.
—	Cerovec 4:5. Vrstni red: Stročja vas, Grlava in Marles I. po 12 točk, Ljutomer in Cerovec 10, Mladinec 6, Strelec in Marles II. 4, Veržej I. in II. bre točk.
NOVO MESTO — V četrtem kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Pionir — Partizan (Zbk.) 439 : 463, Železničar — Iskra 457 : 400, Luknja — Stari devet 414 : 373, ‘Krka
—	Vseh devet 444 : 450 in Železničar — Dolenjski gozdar 464 : 400.
S. D.
CERKLJE — Na namiznoteniškem prvenstvu Cerkelj je sodelovalo 20 igralcev. Pri članih je zmagal Stanko Jazbec, pri pionirjih pa Janez Dejak. Med članskimi dvojicami sta bila najboljša Degen — Mazinjanin; pri pionirjih pa Kodrič — Dejak.
KOPER — Na rednem šahovskem brzo turnir ju, ki ga prirejajo v ŠK Koper vsak mesec je med 12 udeleženci zmagal ing. Milinkovič. Vrstni red: Milinko-vič 10,5, Brečevič 9, Sosič 8, Bje-lobaba 7,5 itd.
MARIBOR — V tretjem kolu mariborske šahovske lige je vodilni Branik premagal še Kovinarja. Med presenečenji velja omeniti zmago Božičnika (Kovinar) nad dr. Nemcem na prvi deski. Rezultati: Branik — Kovinar 4,5 : 3,5, Fram — Slov. Bistrica 4:4, Maribor B — Slov. Konjice 4,5 : 3,5, Ptuj — Svoboda 6,5 : 1,5. Vrstni red: Branik 17,5, Ptuj 15, Kovinar in Slov. Bistrica po 14,5, Fram 9, Slov. Konjice 7,5, Svoboda—Studenci 3; izven konkurence Maribor B 15 točk.
F. D.
In kdo naj bi bili favoriti? Med prvimi je nedvomno Ludvik Zajc, ki tudi brani lanski naslov. Seveda pa mu nikakor ne bo lahko. Na zadnji tekmi v Garmi-schu ga je Stefančič premagal in prav ta mladi skakalec bo skupaj s klubskim tovarišem Marjanom Mesecem verjetno največja nevarnost za lanskega prvaka. Mesca sicer še vedno ovira poškodba, toda državno prvenstvo je le preveč privlačna preizkušnja, da bi se ji kdo hotel odreči in prav na njem se vsi najbolj zagrizejo.
Seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi drugih. Za vrh se bodo prav gotovo potegovali še Dolhar, morda Pečar, ki mu Planica tako ali tako »leži«, Eržen, Drago Pudgar, itd Res prvenstvo, kakršnega si je samo moč želeti.
Pri mladincih je položaj podoben, le da bo zanje državno prvenstvo hkrati tudi kvalifikacija za nastop na dveh velikih prireditvah. V Delnicah in Guncljah bo padla odločitev, kdo bo nastopil na tekmovanju za pokal Kongsberg in na evropskem prvenstvu.
V Delnicah bosta najbrž o naslovu najboljšega odločala predvsem Danilo Pudgar, ki je prav
zdaj v odlični formi in Janez Loštrek. Račune jima lahko pomešajo morda še Franci Mesec, Križan in Fink. Na drogi strani je v Guncljah nedvomno glavni favorit Klemen Kobal, njegovi konkurenti pa so podobno kot na vseh zadnjih tekmovanjih Oblak, Norčič, Cuznar in Kapušin. Povsod torej konkurenca, da je kaj!
S. TRBOVC
NOVO NA TUJEM
MOSKVA — Košarkarji moskovskega CSKA so v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov premagali sofijskega Akademika 85:57 (37:26).
BRUSELJ — Na drugi tekmi osmine finala tekmovanja za pokal pokalnih košarkarskih prvakov je ekipa Anderlechta (Belgija) odpravila varšavsko Legijo 86:70 (46:37). V četrtfinale so se zaradi boljše razlike v koših iz prvega srečanja, uvrstili Poljaki.
ATENE — Na povratni košarkarski tekmi osmine finala tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Panatinaikos premagal Benfico (Lizbona) 111:70 (49:34) in se uvrstil v Četrtfinale.
BERKELEY — Na gostovanju po ZDA je imela švicarska telovadna reprezentanca več srečanj z ekipami univerz. V Berkeleyu pa je reprezentaca Švice premagala reprezentanco ZDA z 271,3:266,9 točke.
DRSANJE
Rekorder še vedno Polda
Kljub temu, da bo v Planici 24. prvenstvo, bodo podelili šele 23. naslov. Deta 1959 namreč zaradi! pomanjkanja snega sploh niso mogli izvesti prvenstva.
Rekorder je še vedno Janez Polda, ki je osvojil šest naslovov državnega prvaka — 1948 ter 1951-55. Za njim so trije skakalci s po tremi naslovi: Zajc (64, 65 , 68), Jemc (60, 61, 63) in Pečar (62, 66, 57). Po dvakrat so osvojili naslov Langus (47,	58), Zidar
(56, 57) in Mežik (46, 49), enkrat pa je bil prvak Pribošek 11950).
Na spisku prvakov je torej za zdaj le osem skakalcev.
Lakota brani naslova
LJUBLJANA, 7. febr. S slalomom se bo jutri na Krvavcu začelo republiško člansko prvenstvo v alpskih disciplinah, na katerem se bodo pomerili vsi naši najboljši alpski telovadci, razen Jakopiča, Gašperiča in Gazvode, ki starta-jo v Cortini d Ampezzo. Na Krvavcu bodo tekmovali tudi nekateri mladi, ki so bili še nedavno tega mladinci, zato bo prvenstvo tudi po tej plati zanimivo.
Lani je bilo republiško prvenstvo na Voglu med olimpijskimi igrami, tako da na startu ni bilo reprezentantov Jakopiča, A. Klinarja in Gazvode. Najuspešnejši je bil Peter Lakota, ki je zmagal v obeh disciplinah — slalomu in veleslalomu, pozneje pa osvojil na Mavrovem še državna naslova v slalomu in smuku. Pri članicah brani republiški naslov v veleslalomu Tevževa, v slalomu pa Kurnikova.
J. D.
Res reklama za hokej
Še nekaj vtisov z velikega in odločilnega derbija v Tivoliju
LJUBLJANA — Tivolska dvorana je že drugič v zadnjem času »zaplesala« v divjem hokejskem ritmu, ki je ves večer brez prestanka buril čustva že tako razgretih gledalcev v obeh taborih — jeseniškem in ljubljanskem. Derbi domačih tekmecev je potekal v resničnem blišču, saj je bilo na voljo prav vse, kar so si lahko zaželeli najbolj razvajeni okusi — nepozabna predstava v peklenskem tempu, bojevita nasprotnika, negotovost do zadnje minute, arena pa zasedena prav do zadnjega kotička.
jo igral.
Zmagovit Smolejev zadetek v 58. minuti, ko je še vse »viselo« na nitki, je končno sprožil »petelina« — Tivoli se je v hipu zamajal v temeljih. Težko je opisati prizore nadvse vzburjenega veselja vsega domačega tabora na eni in prebledele obraze državnih prvakov na drugi strani, ki so bili v tistih trenutkih nemara v najtežjem položaju. Pa vseeno so tisoči gledalcev, brez izjeme, enako prisrčno ploskali zmagovalcem kakor premagancem, kajti za pravega športnika navsezadnje ni bil toliko pomemben izid, kakor privlačna, a poštena predstava nasploh. Kaj takega res ni mogoče pričarati. vsak dan. Navdušenja po nepričakovanem podvigu seveda ni bilo ne konca, ne kraja. Hvaležno občinstvo je še dolgo vztrajalo na svojih mestih in še kar naprej zrlo v svetlečo ledeno ploskev, na kateri je bilo 60 minut toliko nepozabnih doživetij. V neposrednem stiku so želeli nemara deliti razpoloženje in žalost obenem tistih, ki so jim nudili morda še več, kolikor premore njihova domišljija.
Verjetno pa se tedaj ni nihče prav zavedal, da so vsi skupaj napravili temu športu ogromno uslugo, tolikšno reklamo, ki bo imela za naš hokej zares ugodne posledice. Dogodek na naj višji ravni pa kajpada nalaga funkcionarjem obeh prvakov nove naloge, terja nove prijeme, slej ko prej pa tudi drugačne odnose, saj k kvalitetnemu razvoju sodi tudi tista obrobna dejavnost, ki
gledalcem ni na očeh, ci čutijo še najbolj.
Ne moremo mimo drobnega in obenem značilnega dogodka v poznih večernih urah, ko so se praznično razpoloženim igralcem Olimpije naposled nekako v zadregi pridružili še razočarani in potrti fantje izpod Mežaklje. Prišli so jih obiskat, da bi jim spet segli v roke za velik in zaslužen uspeh. Oni pa so se jim obzirno zahvaljevali, saj so bili ob ponovnem stiku z njimi nehote enako prevzeti še sami.
Vsak igralec Jesenic je v tem splošnem slavju in mešani družbi po svoje skušal odrivati na rob pravkar minule dramatične in usodne prizore. Njihov doyen Albin Felc pa ni bil sposoben, da bi prikril občutke. Umaknil se je v poltemo in bled obraz, po katerem so neslišno drsele debele solze, je še najbolj razodeval skelečo bol, ki lahko doleti in prevzame samo resničnega športnika. Ni imel moči za razgovor, le kdaj pa kdaj se mu je utrnila neoblikovana resignirana misel, ki je bila namenjena bolj njemu samemu kakor okolici. Kdo ve, kaj se mu je tedaj podilo po glavi. Ne samo poraz, temveč bržčas enako ali še bolj posledice: kaj bodo govorili ljudje ob povratku v svoje železarsko mesto, ki si bodo dogodke v Tivoliju bržčas razlagali po svoje ...
Toda, kAj more ta naš virtuoz na ledu, če ga noge in roke ta večer niso ubogale tako kakor je želel, da bi s svojimi značilnimi mojstrskimi potezam naganjal
nasprotniku resničen strah v kosti, obenem pa pognal v tek vso svojo ekipo. Prizadeval si je, kolikor so mu dale moči, na trenutke je bil velik mojster, toda tokrat, ko je bilo treba osvojiti še eno lovoriko, o kateri so bili vsi prepričani, da bo njihova, je bilo moči premalo. Obžaloval je lahko edino to, da so bile prve minute velikega spopada zaradi lahkomiselnosti usodne za ves nadaljnji potek, pozneje pa je bil razigrani nasprotnik že neustavljiv. Takšen je pač hokej, takšen je športni boj sploh . . .
Krivico bi delali, če ne bi ob koncu tako privlačnih prireditev na ledu omenili še sodniške četverice, ki je z majhnimi izjemami v celoti dobro opravila posel. Tako je tudi sama prispevala delež, da je bil turnir na ustrezni kvalitetni ravni. To velja zlasti za par Čebulj—Krisch, ki na derbiju ni imel lahke naloge, sodil pa je v zadovoljstvo vseh prizadetih.
STANE LIPAR
Tekmi zadnjega dne
MEDVEŠCAK : PARTIZAN 10:0 (4:0, 6:0, 0:0)
STRELCI: 1:0 — Jutt (15), 2:0
—	Gojanovič (16), 3:o — Belinič (17), 4:0 — Ančevič (19), 5(0 — Gojanovič (21), 6:0 — Gojanovič (22), 7:0 — Belinič (30), 8:0 — Ančevič (32), 9:0 — Belinič (33), 10:0 — Ančevič (38).
OLIMPIJA : JESENICE 5:4 (3:1, 1:2, 1:1)
STRELCI: 1:0 — Smolej (1) 2:0
—	Jakopič (2), 3:0 — Beravs I (10), 3:1 — Hiti (11), 3:2 — B. Jan (30), 4:2 — Svetlin (37), 4:3 — S. Košir (38), 4:4 — B. Jan (46), 5:4 — Smolej (58).
Končna lestvica pokalnega finala
Pasarell premagal Piliča
PHILADELPHIA. 7. febr. —■ V osmini finala odprtega teniškega turnirja je Američan Pasarell premagal našega Nikolo Piliča 6:2, 6:3. Drugi rezultati osmine finala* Gimeno — Newcombe 9:7, 6:3, Roche — Reisen 10 : 8, 8 : 2, Okker — Taylor 4:6, 6 ; 3, 13 : 11, Kodeš — Smith 6:2, 2:6, 6 : 2, Laver — Bucholz 6:1, 7:5, Gonzales — Koch 6:3,	7:5,
Rosewall — Moore 6:4, 6 : 1.
PLAVANJE
I
Olimpija
Jesenice
Medveščak
Partizan
0 0 0 1 0 2 0 3
15:8	6
25:10 4 17:16 2 2:25 0
Schmid, VVirkola in naši
Nekaj vtisov in številk s švicarske skakalne turneje
LJUBLJANA — Naša smučarska skakalca Marjan Mesec in Branko Dolhar sta se vrnila z X. švicarske skakalne turneje, najmlajši — Danilo Pudgar pa je iz ZUricha odpotoval na mednarodno mladinsko tekmo ir Engelbergu. Jubilejna švicarska turneja se je končala s presenetljivo zmago (v končni uvrstitvi) švicarskega skakalca Hansa Schmida. Ta skakalec, ki mu bo letos šele 21 let, je bil doslej znan po svojem edinem mednarodnem uspehu, ko je leta 1966 v mladinski konkurenci »Pokala Kongsberg« osvojil v Pontedilegnu drugo mesto, za Brankom Dolharjem. Razen tega je bil Hans Schmid v letih 65—68 švicarski mladinski prvak. Seveda ga zaradi vsega tega do uradnega treninga pred prvo tekmo turneje ni nihče resno jemal, vsaj kot favorita ne.
Napak bi bilo po Schmidovi zmagi in šele tretjem mestu dvakratnega svetovnega prvaka Bjor-na Wirkole sklepati, da Norvežan ni bil v dobri formi. Narobe, v Hansu Schmidu ima skakalni šport nedvomno izredno nadarjenega skakalca, kateraga slog sicer še zaostaja za tistim kot ga imata n. pr. Wirkola in Raška, zato pa ima izr eno močan odriv, predvsem pa zna leteti daleč. Ta skakalec. Član smučarskega kluba Miimliswil, ki
je po poklicu strugar, je videti tudi po psihični plati iz dobrega »testa«, saj ga uspehi in vse slavje. ki ga je obdajalo, ni premaknilo s trdnih tal. Od začetka do konca je ostal tih, skromen, ljubezniv do vseh. Povsem jasno je bilo videti ob vseh prilikah (proglasitve rezultatov, tiskovne konference, itd.), da fantu ni všeč biti v središču pozornosti, ali pa tega še ni navajen, ker je zanj veliki uspeh prišel tako iznenada.
UTRINKI
SP V SKI BOBU — Medtem, ko je- bilo lani v Badgesteinu na prvem svetovnem prvenstvu v ski bobu samo 5 držav udeleženk, jih bo na l.tošnjem SP v Švici (Montana Crans) že 13. Nova športna zvrst na snegu hitro napreduje in je dobila privržence tudi na Češkoslovaškem. Japonskem in drugod.
JACKIE STEWART NAJBOLJŠI
—	Tednik »Motor« je izvedel an. keto o najboljšem dirkaču leta 1968, v kateri se je večina specializiranih evropskih novinarjev izrekla za Škota Stewarta. Na drugo mesto se je . v tej anketi uvrstil Belgijec Jacky Ickx.
KOLAJNA V SPOMIN PACZKA
—	Svetovni prvak v sankanju (enosedi), Avstrijec Josef Feist-manti Je svpjo zlato kolajno, ki jo je osvojil nedavno v Berchtes-gadnu, izročil Poljakom v spomin na tragično preminulega tekmovalca Stanislava Paczka.
Nepela evropski prvak
GARMISCH, 6. febr. — Drugi finalni večer so podelili kolajne letošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju moškim posamezno. Vrstni red iz obveznega dela se ni bistveno spremenil. Novi prvak je Nepela (CSSR) z 2860,4 pred Perajem (Fr) 2.760,2 in Cetveruhinom (SZ). Nadaljnji vrstni red: 4. Zoller (NDR), 5. Pe-lissier (Fr), 6. Haig (Ang). Gledalcev je bilo samo 400.
KOŠARKA
Zadar : Real 70:60 (39:31)
ZADAR — Tekma polfinalne skupine tekmovanja za pokal evropskih ---
dnika
(Madžarska).
ZADAR: Valčič 4, Stipčevič 19, Marcelič 8. Djedje 20, Cosič - 9, Gruškovnjak 2, Jelič 6, Trajkovič 2.
REAL: Cabrera 2, Rodriguez 10, Aiken 22. Luyk 22, Brabender 4.
Domačini so v prvem in drugem polčasu vodili tudi s 14 točkami
| NAMIZNI TENIS	j
Poraz Jugoslovank
BERLIN — Po zmagi nad repre. zentanco Madžarske sta Reslerje-va in Srbcova, na mednarodnem prvenstvu NDR, izgubili z domačimi igralkami 0:3. Ker je reprezentanca NDR premagala Romunijo 3:1 se je Jugoslavija z zmago nad Madžarsko uvrstila na tretje mesto. Moška ekipa Švedske je premagala SZ 5:2.
Otroci že s smučmi na svet
Bogata smučarska tradicija v Lovrencu - Množičnost in kvaliteta
Stare bukove smuči z eno palico so Pohorci uporabljali že v prejšnjem stoletju. Jesenove smuči so prišle v modo takoj po prvi svetovni vojni. V Lovrencu so ustanovili prvi smučarski klub leta 1933 in tedaj prvič povezali neorganizirane, domače smučarje. Kmalu so zgradili na Kume-nu tudi skakalnico, sicer pa so se usmerjali smučarji predvsem v klasične discipline. Na maratonski smučarski progi, ki je tekla od Areha čez ves planinski greben Lovrenca do Planinke in Peska ter nazaj, dolga pa je bila prvakov, gledalcev 6 000, so- 50 km go lovrenški tekmo-Avramidis (GrCija) in Szabo vak,. zasedh ^ vidlna mesta)
štolcer tretje, Jodl pa četrto mest 6. Z Jodlovim Lik-som, ki gre zdaj že proti šestdesetim letom, sva se nedavno tega pogovarjala o teh maratonskih tekih, škoda, da jih ni več, ker so bili zanimivi. Zadnje tekmovanje na pohorski maratonski progi je bilo februarja 1933.
»Ali bi ti, Liks, še tekmoval?« sem ga v šali povprašal.
»Saj bom,« je rekel, »prihodnjo nedeljo med veterani.«
Lovrenški veterani bodo
namreč prihodnjo nedeljo pokazali na smučarski stezi, da' še niso za staro šaro. Nau-starejši tekmovalec bo imel kar sedem križev in še tri povrhu, drugi pa najmanj petdeset let. To bo seveda turistično, zabavno tekmovanje, ne pa pravo. S pravim tekmovanjem se zdaj vsa leta po vojni ukvarjajo Gameževi smučarji, partizanovci.
»Malo čudno je, da zdaj prevladujejo ženske? Včasih ste bili pri smučanju izključno moški?«
»Enakopravnost na smučeh,« je menil Liks. »Zdi se mi, da je zdaj na smučeh prav toliko deklet kot fantov.«
Organizirano smučarijo je pred štiridesetimi leti uvedlo kakih trideset smučarjev, tekmovalcev. Letos je v kraju že štiristo smučarjev, in ni več hiše, kjer ne bi imeli vsaj enega para smuči. Božo Fornezzi, smučarski učitelj, ima letos spet blizu petdeset začetnikov v smučarski šoli. Nekaj skupin začetnikov pa vadijo tudi drugi domači smučarski učitelji. Na smučeh so že otroci, ki štejejo komaj štiri leta. Prav tu je tudi začetek, ne samo mno-
žičnega smučanja, ampak tudi kvalitete. Od tu izhajajo takšne tekmovalke, kot so Grilčeva, Grušovnikova, Pavličeva, Pllberškova in druge, ki so vitrine smučarskega klubiK napolnile z okrog sedemdeset pokali za osvojena visoka, tudi prva mesta v republiki in državi, pa tudi v tujini.
»Letos je v tradiciji mejnik. Prva vlečnica na kumenska smučišča, ki jih bo poslej vsako leto več, bo priklicala v življenje tudi alpsko smučanje in nove discipline. Mladine za to zvrst športa ne manjka.«
Na kumenskih smučiščih je letos tudi več smučarskih šol iz Maribora. Pripravljajo tudi vrsto tekmovanj. Za prihodnjo zimo pa se bo Lovrenc potegoval tudi za organizacijo pomembnejših športnih tekmovanj. Kraj, kjer prihajajo smučarji že ob rojstvu s smučmi na svet, kot šaljivo opisujejo množičnost domačega smučarstva, ima vsekakor dovolj osnov, da se še bolj posiveti smučarskemu športu, njegovi množičnosti in kvaliteti.
D. VRESNIK
Resno
zastavljeno delo
LJUBLJANA — Jutri bodo slo-venski plavalni delavci pregledali rezultate dvoletnega dela. Republiška zveza je v zadnjem obdobju doživela precej sprmemeb in pretresov, ki so se začeli z nesporazumi vodilnih funkcionarjev in končali z ostavko predsednika Frante Komela. Kljub temu pa je delo vendarle steklo in prav zadnja sezona je pokazala, koliko se da s prizadevnostjo in predvsem dobrimi odnosi med klubi doseči. Zal v zveznem merilu vaterpolo še vedno odriva plavanje na stran, toda slovenski plavalci so se odločili za svojo pot, ki se je zelo dobro obnesla.
'Zatorej se ni čuditi, da je slovensko plavanje precej napredovalo. To velja še posebej za plavalke, ki so se po kvaliteti že povsem približale plavalcem. V sedanjem položaju bo treba napraviti takšen načrt za bodoče, ki bo ustrezal vsem. Sodeč po letošnji praksi bi kazalo ostati pri sedanjem tekmovalnem sistemu, četudi v zvez. 'nem merilu spet pripravljajo spremembe. Ce bodo slovenski pl aval-1 ni delavci natančno vedeli kaj hočejo, potem tudi še tako zahtevnih načrtov ne bo pretežko izpeljati, kot so si jih zamislili.	S. T.
Zares zanimivo bo spremljati nadaljnji razvoj tega plavolasega, postavnega, toda vitkega športnika. Njegova navzočnost v Planici bo še posebej privlačna, ker je Schmid izrazit »lovec na daljave«.
Wirkola je izgubil turnejo na zadnji tekmi v Le Loclu, saj je še po tekmi v Gstaadu vodil v generalnem vrstnem redu pred Schmidom za 8,6 točke. Wtrkola je zmagal v Untervasserju in v Gstaadu, Schmid pa v St. Moritzu, v Le Loclu pa je bil drugi za Japoncem Kasajo. Po tekmi v Le Loclu je Wirkola dejal: »Ne vem kaj je z menoj. Po vsej verjetnosti sem utrujen.« Najbrž je bilo temu res tako. Wirkola je na tiskovni konkurenci v. St. Moritzu sicer izjavil, da rad pije samo po tekmi, ni pa seveda dejal, da takrat rad pogleda pregloboko v kozarec, kakor tudi njegov prijatelj Bengt Tomtum. Toda kljub temu je bil Wirkola naslednji dan veder, svež in nasmejan.
V ekipni uvrstitvi( po dva najboljša tekmovalca) so zasluženo zmagali Japonci (Kasaja in Kon-no) pred ekipo Švice, Norveške, CSSR, Finske in Avstrije itd. Ta-kaši Fujisava je nedvomno najboljši stilist med njimi, vendar fizično najšibkejši. Od tekme do tekme je skakal krajše. Češkoslovaškim skakalcem je v ekipnem vrstnem redu tudi po odhodu Raške v Falun (po drugi tekmi) uspelo obdržati četrto mesto, čeprav so v Loclu skakali slabo HubaČ (15) in Divila (19). Zato pa je bil boljši manj znani Bohuslav Novak (11).
Kaj pa naši skakalci? Mesec je bil v končni uvrstitvi 17. Dolhar pa 19. Ce ga Mesec ne bi bil polomil pri prvem skoku na zadnji tekmi, bi sodil vsekakor na 13. ali pa na 14. mesto, ki ga je imel še po tretji tekmi. Po Gstaadu sta bila za njim še Italijan Bazzana, Novak (CSSR) in Švicar Pfiffner, v Le Loclu pa so ga ti prehiteli. Dejstvo, da je v končni uvrstitvi za Mesecem najboljši Američan Watt (9. v Bischofshofnu), za Dolharjem pa še Avstrijec Schuster, Schuller (ZRN), Šved Elima, Sjd-berg, Italijan Ceccon itd., veijdar jasno dokazuje solidnost naših dveh skakalcev na tem velikem pa tudi napornem tekmovanju. Danilo Pudgar je z 32. mestom med 38. skakalci, kolikor jih je od 42 še ostalo do konca turneje, povsem zadovoljil. Za seboj je pustil najboljšega italijanskega mladinca Bruna Pattija iz Pontedilegna in vseh pet članov francoske ekipe. Sodniki so, razen v Le Loclu, oškodovali zdaj enega zdaj dnige-ga našega skakalca, kar pa ni bistveno vplivalo na njihovo uvrstitev. Ce ne bi Mesca v St. Moritzu in Gstaadu ovirala poškodba kolena, potem bi se nedvomno uvrstil mnogo više — med 10 in 13. mesto. To pa bi bil že lep uspeh v tej elitni konkurenci.
Zanimiva je primerjava, koliko metrov (seštevek obeh skokov) >o naši skakalci zaostali na posameznih tekmah za zmagovalcem:
UNTERWASSER: 1. Wirkola 133 m, 14. Mesec 123,5 m (—9,5 m), 22. Dolhar 122 m (—11), 34. Pudgar 112 m (—21).
ST. MORITZ: 1. Schmid 167 m, 17. Mesec 155 m (—12). 29. Do^ar
149.5	m (—17,5), 37. Pudgar 137,5 m (—29.5).
GSTAAD: 1. Wirkola 148 m. 13. Dolhar 141,5 m (—6,5), 15. Mesec
139.5	m (—8,5), 36. Pudgar 129 m (—19).
LE LOCLE: 1. Kasaja 153,5 m, 16: Dolhar 134 m (—19,5), 23. Me. sec 130,5 m (—23). 30. Pudgar 128 m (—25,5).	D. K.
| VATERPOLO
Zagrebčani so optimisti
MOSKVA, 7. febr. — Vateipoli-sti zagrebške Mladosti so že prispeli v Moskvo, kjer bodo v soboto odigrali povratno finalno tekmo za pokal evropskih prvakov. Po tekmi v Beogradu imajo Zagrebčani štiri gole prednosti in tako vse možnosti, da drugič zapored osvojijo dragoceno lovoriko.
»Ce bomo igrali vsaj približno tako kot v Beogradu, potem bo pokal gotovo spet naš,« je dejal ob prihodu v sovjetsko prestolnico trener Ivo Trumbid. »Borili se bomo za zmago, o kakšni taktiki zavlačevanja ali varovanju rezultata iz Beograda pa ni govora. Dinamo je močan nasprotnik, ki pa nas ob takšni prednosti vseeno ne bi smel prehiteti.«
Drugi igralci so prav tako optimisti, pa tudi tehnični direktor ekipe Aleksandar Seifert nima prevelikih skrbi. Domačini so seveda veliko bolj zaskrbljeni, toda kot pravijo, vse še ni izgubljeno in vsaj malo možnosti za uspeh v domačem bazenu vsekakor še imajo.
DANES
ATLETIKA
CELJE: republiško prvenstvo ▼ pokritih 'prostorih, začetek ob 15. uri.
DRSANJE
LJUBLJANA: republiško prvenstvo za člane in mladince. V dvorani Tivoli ob 8. in *13. uri. (še jutri ob 17. uri).
KEGLJANJE
MARIBOR, KRANJ, LJUBLJANA: I. kolo moške lige (še jutri).
KOŠARKA
LJUBLJANA: prvenstvena tekma ZKL Slovan — Zadar ob 18. uri v dvorani Tivoli.
NAMIZNI TENIS
LENDAVA:	republiško ekipno
prvenstvo za mladince. Začetek ob 16. uri v dvorani Nafte.
NOGOMET
ROVINJ:	prijateljska tekma
Olimpija — Čelik ob 14.30.
SMUČANJE
DELNICE: nadaljevanje državnega prvenstva v klasičnih disciplL nah.
KRVAVEC: republiško prvenstvo v slalomu za člane in članice. Začetek ob 10. uri.
PREVALJE:	republiško prven-
stvo v smuku in veleslalomu za starejše mladince in mladinke (še jutri).
VRHE NAD TRBOVLJAMI:	re-
publiško prvenstvo v smuku in slalomu za mlajše mladince in mladinke (še jutri).
CELJSKA KOCA:	občinsko pr-
venstvo osnovnih šol v veleslalomu.
DOBRNA:	občinsko prvenstvo
osnovnih šol v skokih.
LIBOJE: »zimske olimpijske igre« šolskih športnih društev obči-ne Žalec.
VATERPOLO
MOSKVAr povratna finalna tek-ma za pokal evropskih prvakov Dinamo — Mladost (Zgb).
JUTRI
ATLETIKA
CELJE: nadaljevanje republiškega prvenstva v pokritih prostorih ob 9.30.
HOKEJ
JESENICE:	prvenstvena tekma
za alpski pokal Jesenice — KAC, ob 19. uri na drsališču pod Me-žakljo.
JUDO
MURSKA SOBOTA:	republiško
prvenstvo za starejše in mlajše mladince.
KOŠARKA
SPLIT: prvenstvena tekma ZKL Jugoplastika — Olimpija, ob 19. uri v dvorani na Gripah.
NAMIZNI TENIS
LENDAVA: nadaljevanje ekipnega prvenstva SRS za mladince.
LJUBLJANA:	republiško ekipno
prvenstvo za mladinke. Začetek ob 9. uri v dvorani Partizana v Tr-
NOGOMET
SE2ANA: prijatlejska tekma Tabor — Ljubljana ob 14. uri.
PLAVANJE
LJUBLJANA:	redna letna skup-
ščina plavalne zveze Slovenije, ob 9.3o v sejni dvorani mestnega sveta na Magistratu.
SMUČANJE
PLANICA: državno prvenstvo v skokih za člane na 90-metrski skakalnici. Začetek ob 11. uri.
DELNICE: nadaljevanje državnega prvenstva v klasičnih disciplinah in državno prvenstvo v skokih za starejše mladince.
GUNCLJE: državno prvenstvo ▼ skokih za mlajše mladince. Začetek ob 14. uri.
KRVAVEC: republiško prvenstvo v veleslalomu za člane in članice. Začetek ob 10. uri.
RIBNICA NA POHORJU: medobčinsko pionirsko prvenstvo in tekmovanje za Ribniški pokal.
CRMOŠNJICE: sindikalno prvenstvo Novega mesta v veleslalomu.
NOVA GORICA: sindikalno tekmovanje novogoriških kolektivov.
ŠPANOV VRH: zabavno-smučar-sko tekmovanje v maskah za lovoriko »svinjska glava«, za člane jeseniških sindikatov. Start ob 12. url.
SK. LOKA:	meddruštevni pio-
nirski veleslalom.
GUNCLJE: občinsko prvenstvo šiške v alpskem smučanju.
LITIJA: odprto občinsko prven. stvo v skokih ob 14. uri.
Vrtimo globus
ANTWERPEN — Posadka belgijskega vlačilca »Scaldis« je pred nizozemsko obalo redila iz razburkanih valov sedem mornarjev,danske tovorne ladje za obalno ^plovbo »Tobitrader«, ki so padli v morje, ko so s poškodovane ladje lezli v rešilne čolne.
MOSKVA — Sovjetski sondi, ki sta na poti proti Veneri, letita v začrtano smer, instrumenti pa v redu delujejo. »Venera 5« in »Venera 6« sta odšli na pot 5. oz. 10. januarja. čez štiri mesece in pol naj bi mehko pristali na površju tega planeta, od koder bi pošiljali podatke o njegovi atmosferi ter o fizikalnih in drugih razmerah.
HAMBURG — Vlomilca sta vdrla v stanovanje, zvezala hišnika, njegovo ženo in njuno osemletno hčer ter zahtevala ključe od podružnice neke hamburške banke. Ker jima hišnik ni mogel ustreči, sta prebrskala njegovo stanovanje, vzela 700 mark ter pila pivo in žganje. Malo pred osmo zjutraj jima je zmanjkalo poguma in sta pobegnila.
SAO PAULO — Kakor piše list »Correira da Manha«, je zaradi izredne vročine umrlo v Sao Paulu v letošnjem januarju vsaj dvesto ljudi.
FRANKFURT — Pri kraju Michelau (Unterfranken) se je avto s sedmimi potniki zaletel v drug voz in se odbil v reko Saale. Voznik, sopotnik in njegova šestletna hči, ki so sedeli spredaj, so se s plavanjem rešili na breg, drugi štirje potniki pa so utonili.
ANKARA — V megli je pilot štirimotornega letala zgrešil pristajalno stezo na letališču Esenboga pri Ankari. Letalo je zgrmelo na tla in se vnelo. Rešilo se je vseh 26 potnikov, vendar jih je med njimi enajst dobilo hude opekline.
BADGASTEIN — Hude poškodbe je dobil smučarski artist Ernst Schmid, ki je v Badgasteinu skušal pred televizijsko kamero napraviti trojni premet. Zaradi premajhnega zaleta mu je spodletelo in je obležal na smučišču.
FIRENCE — Šest umetniških slik, ocenjenih na 50.000 dolarjev, je izginilo iz stanovanja nekega florentinskega trgovca. Gre za dela Giordana, Caraccija in Signorinija.
BONN — Britanci, Nemci ln Francozi že dalj časa pripravljajo veliko letalo za srednje razdalje, tako imenovani zračni avtobus. V Bonnu pravijo, da bodo izvedbo zamisli nadaljevali tudi ne glede na to, da utegneje Britanci odstopiti zaradi finančnih težav.
AURICH — Tri leta zapora je dobil v Aurichu (Vzhodna Frizi ja) 2S-letni zidar, ki je lani septembra zažgal okrepčevalnico, v kateri ni mogel plačati zapitka, in s tem zakrivil smrt treh ljudi.
LIZBONA — Italijanska ladja »San Felice« je vzela na krov 20 članov posadke italijanske tovorne ladje »Orione«, poškodovane med viharjem blizu Azorskih otokov. Kapitan, osem mornarjev in trije oficirji so ostali na ladji, ki jo bo neka nizozemska ladja potegnila v najbližje pristanišče.
LONDON — Kenneth Kee-nes, 52-letni angleški policist iz Knoekholta v Kentu, je najprej sprejel ponudbo, naj kandidira za občinskega odbornika, kasneje pa se je premislil. Dan pred volitvami je hodil od hiše do hiše in prosil: »Ne volite me, ker bo sicer konec moje kariere pa tudi pokojnine ne bom dobil.« Mož je izvedel, da se bo kot občinski odbornik moral posloviti od policijske uniforme. Vaščani so upoštevali njegovo željo, na volitvah je bil zadnji med skupno 31 kandidati.
HANAU — Zlate plošče v vrednosti 200.000 mark je ukradel 20-letni nameščenec nekega industrijskega podjetja v mestu Hanau. S pretvezo si je v zgodnjem jutru priskrbel pri vratarju ključe. Okoli 40 kg zlata v ploščah, je zmetal čez ograjo, nato pa izginil.
PORT MORESBY — Pri Papuancih na Novi Gvineji je še vedno v navadi mnogoženstvo. Statistika pove, da je med Papuanci 15 mož, ki imajo več kot devet žena. Nadaljnjih 500 mož je izjavilo, da imajo pet do osem žen.
RIO DE JANEIRO — Več odprav iz raznih dežel išče v amazonskih pragozdovih bajeslovno kačo velikanko »Cobra Grande«, ki naj bi bila dolga od 30 do 40 m in težka tisoč kilogramov. Lani jo je neki Italijan prvič fotografiral. Prejšnja poročila tamkajšnjih Indijancev so mnogi ocenjevali kot bajko.
LONDON — Velikemu pandi An-anu, ki je varovanec živalskega vrta in se že dal j časa zadržuje pri nevesti Chi-chi v Londonu, so ponovno podaljšali potni Ust, in sicer do konca februarja. Zoologi obeh živalskih vrtov še vedno upajo na naraščaj.
NAGRADNA KRIŽANKA
-J	J	1 .	2	3	4	5	L	M	j	6	7	8	S	10	11	L	L
	12						13		14							15	
16							17	18				19					20
21						22					23		24				
25					26						27	28		29			
30				31						32			33		34		
35			36						37					38		39	
(.0		41						42						43 .	44 *		r L
1 J	45						46						47			d	
	=1	48				49						50				51	
	52				53						54						55
56			57	58						59						60“	
61		62		63					64						65		
66			67		68			69						70			
71				72		73	74*						75				
w~					77		78					79					
1	SO					81			n	82	83						r
	"l	84						r		1	85					r	
ski skladatelj švicarskega rodu, član »šesterice« (Arthur), 82. Izoldin ljubimec, 84. severnoameriška država, 85. glavno mesto afriške države Se-negalije.
Navpično: 1. rečica v Sar vinjski dolini, desni pritok Savinje pri Preboldu, 2. madžarsko žensko ime, 3. oblika romana, ki v dolgi, skozi več rodov segajoči pripovedi oblikuje usodo svojih junakov,
4.	veliko časovno obdobje,
5.	kratica človekoljubne organizacije, 6. obdelovalno orodje, 7. kemični znak za radon, 8. med drugo svetovno vojno umrli ameriški humoristični pisatelj (George), 9. kozarec z visokim podstavkom, 10. vrsta tropskih plazilcev, 11. francoski predsednik v letih od 1947 do 1954 (Vincent), 12. sodobni slovenski skladatelj (Lucijan Marija), 13. nepremočljiva športna vetrovka s kapuco, 14. mesto na Wurtemlburškem s slanimi vrelci, 15. visok zimski čevelj, 16. turško mesto v Traclji ob bolgarski meji, 18. hitro hlapljiva tekočina za narkozo, 20. reka in mesto v južni škotski ob zalivu Solway, 22. tekstilna surovina živalskega izvora, 23. peti ton v tonovski lestvici, 26. glasbeni izraz za prijetno, milo, 28. sinjska viteška igra, 31. ameriški filmski igralec (Cary), 32. veliko moderno kmetijsko posestvo ali obrat, 33. avtomobilska oznaka Messine, 36. mlajši
slovenski pisatelj (Evald, »Mrgolenje prahu«), 37. odličen ameriški pisatelj prve polovice našega stoletja (Thomas, »Ozri se proti domu, angel«), 38. tehnična priprava za podpiranje večjih kosov pri struženju, 41. nered, zmešnjava, 42. • angleški duhovnik, pomemben zbiralec starih ljudskih balad (Thomas), 44. indijanska lovska vrv z zanko, 46. pred leti umrli jugoslovanski politik in narodni heroj (Djuro), 47. krastača, 49. grški pesnik iz 8. stoletja pred našim štetjem, 50. pomemben nemški patriotski pesnik, zgodovinar in publicist (Ernst Moritz), 51. čarobno, vražno sredstvo, 52. najiznamenitejši sovjetski violinski virtuoz sedamrosti (Da-vid), 53. konec življenja, 54. ozemlje, zemljišče, 55, tiskarsko sito, mreža, 56. izkopano organsko bitje iz prejšnjih geoloških dob, 58. enaka samoglasnika, 59. solo pevec, 62. napovedovalec prihodnosti, 64. veliki nizozemski slikar 17. stoletja (Frans), 65. največja makedonska reka, 67. delo in zaslužek enega dne, 69. množični sestanek, 70. svilen trak za redove, 72. mitološki praoče bolgarskega naroda, 74. švedsko pristanišče ob Botnijskem zalivi, 75, sredstvo obveščanja, 77. nekdanji turški zemljiški ve-lifcaš, 79. ime plesalke Mlakarjeve, 81. kemični znak za gadolinij, 83. začetnici vodilnega slovenskega grafika.
Vodoravno: 1. dragocen kamen iz školjk, 6. iz dela izvirajoča izkušnja, 12. učenka, dijakinja, 14. visoko gorstvo v severovzhodnem Afganistanu, kjer se je lani mudila naša alpinistična odprava, 16. pastirska pesem, idila, 17. ameriška filmska igralka (Pa-tricia), 19. prebivalka sever-nogrške pokrajine, 21. ruska reka, levi pritok Dnepra pri Kijevu, 22. votel zidak, 24. ion z negativnim električnim nabojem, 25. prebivalka evropske otočne države, 26. priljubljen francoski filmski igralec (Jean). 27. avtomobilska oznaka Valjeva, 29. pomemben nemški fizik, izumitelj slikovne telegrafije (Arthur), 30. železov oksid, 31. pred leti umrli slovenski pesnik (Cvetko, »Jasne livade«), 32. trak za kinematografske predstave, 34. ime italijanske igralke Massari, 35. predlog,
36.	francoska denarna enota,
37.	nemški inženir, izumitelj, po njem imenovanega rotacijskega batnega motorja za
avtomobile (Felix), 39. oznaka za neznanca, 40. v ozemlje kake države vključeno ozemlje druge države, 42. prostor pred vhodom v hišo, 43. čebelji panj, 45. odličen angleški filmski igralec (Michael), 46, ime švedske pisateljice Lagerlof, 47. orientalski prašek za lase, 48. konica, 49. največje brenkalno glasbilo, 50. zapor, 52. žuželka, ki boleče piči, 53. letoviški kraj južno od Crikvenice, 54, pločnik, 56. začetnici predsednika avstrijske republike, 57. pomemben škotski kemik, odkritelj helija in soodkritelj več žlahtnih plinov, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1904 (Sir Wiliiam). 59, večji kraj v severni Vojvodini ob Tisi, 60. kemični znak za lan-tan, 61. kraj v koprskem Primorju pri Dekanih, 63. aleksandrijski verski reformator, obsojen na cerkvenem zboru v Niceji, 64. primitivna človeška skupnost na zelo nizki stopnji družbenega razvoja, 65. jadranski otok, 66. med.
nr
v NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
OSEM LET ZAMUDE
IX. kongres kitajske komunistične partije bo v novem slogu
VOJSKA ZVIŠUJE GLAS
visoki oficirji Rdeče armade spodbijajo najvišjo moč partije v vojaških zadevah
MISEL HERBERTA MARCUSEJA
v njegovi misli ni razen zunanjega videza nič revolucionarnega, nič dialektičnega, nič marksističnega
STISKE PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV
v tradicionalni anketi govorijo o svojih ustvarjalnih dilemah letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada
Branko Šalamun:
PO PETIH LETIH
poziv zdravstvenih delavcev s Koprskega slovenskim urbanistom, ekonomistom, zdravstvenim delavcem
Jože Lokar:
HERETIČNE (ali vsaj otožne) MISLI
alkoholizem na socialističnem Slovenskem: V povodnji besedi in pisanja o alkoholizmu si večidel samo razkužujemo roke . . .
nr
razgledi po svetu
Po 75. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 15/64) in 96. členu Statuta
CEMENTARNE TRBOVLJE
KOLODVORSKA 5
razpisujemo delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo iz tehnične, ekonomske ali pravne stroke z najmanj 5-letno prakso oziroma delovno dobo v podjetjih
—	da ima organizacijske sposobnosti ter da pozna ekonomiko gospodarjenja.
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opise dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo da niso v kazenskem postopku.
Prijave naj pošljejo kandidati tajništvu podjetja do vključno 15. februarja 1969 v zaprti kuverti z označbo »za razpisno komisijo«.
'	Razpisna komisija
1099
68. avtomobilska oznaka Torina, 69. tek pred skokom, 70. posest, 71. ime pevke Kohon-tove, 73. glavno mesto evropske otočne države, 75. toplice, kopališče s toplimi mineralnimi vrelci, 76. mesto v grški pokrajini Tesaliji, 78. angleški avtomobilski dirkač, večkratni svetovni prvak (Stirling), 79. starogrški pesnik od, 80. odličen franco-
Nagradni
razpis
Za pravilno rešitev križanke razpisujemo dvanajst -nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 40 din
3.	nagrada: 30 din
4.	do 12. nagrada:	po 20
din
Izrezek z vpisano rešivtijo pošljite na naslov: Uredništvo »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3, pošni predal 29. Na pisemski ovitek napišite »NAGRADNA KRIŽANKA 8. 2«. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvesti!. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 18. februarja.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank »Dela : in »Tovariša« v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Jarring, 8. Beljak, 14. kariatida, 16. kame'eon, 18. anali, 19. Mallanne, 21. Noe, 22. le. ga, 23. PEN, 24. Erie, 25. mops, 26 Ivo, 27. Massenet, 29. RaneT, 30. KS. 31. dir. 32. kri. 33. kurare, 34. oksalat, 37. natisk. 40 A(nton) C(ehov), 41. Iowa, 42. Oto, 45. tank. 46. Ana. 47. ker, 48. Rosario, 50. pst, 51. kos, 52. Gestrin, 53. kes. 54. Art, 55. Jarc, 56. Aja, 57. arak, 59. ro, 60. kuloar, 62. Nkrumah, 65. karate, 67. Als, 70. Olt, 71. pe, 72. Atena, 73. ekvi-paža, 76. kit. 77. dine. 78. amin, 79. Ada. 80. Yale, 81. Iza. 82. Flo. renca, 84. retar, 85. Jetrbenk, 87. miniatura, 89. matica, 90. jazbina.
Navpično: 5. I(van) T(avčar).
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno 25. januarja, smo dobili 1320 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Minka Rabuza, Ljubljana,
Ob zeleni jami 21
2.	nagrada (40 din): Janda Peternelj, Novo mesto, Kristanova 6
3.	nagrada (30 din): Franc Gregorač, Ljubljana,
Celovška 107
4.	do 12. nagrado (po 20 din) prejmejo:
Lado Oražem, Dolenja vas 14 pri Ribnici Miljutin Cilenšek, Maribor, Betnavska 85 a Franci Čampa, Ljubljana, Zaloška 76 a Joža Keše, Ljubljana, Mala čolnarska 7 Marin Blaškovič, Dovje 124, p. Mojstrana Zvezdana Zadnik, Škofja Loka, Spodnji trg 33 Anica Sotlar, Domžale, Prešernova 45 Lojze Sluga, Ljubljana, Nazorjeva 4/II Boštjan Rojc, Celje, Kocbekova 5/1
IZID ŽREBANJA
NAGRADNE ANKETE
PODJETJA »ČIB« BOVEC
Izžrebane so bile naslednje številke:
35	396
51	667
98	758
353	998
383	1123
Anketiranje je bilo opravljeno v dveh delih, zato prejmeta nagrado dva udeleženca na isto številko. V ta namen je določenih dvajset nagrad za dvajset udeležencev ankete. Nagrade so lepe posteljne garniture.
Vljudno prosimo, da srečni dobitniki nagrad takoj pošljejo svoje kupone s točnim naslovom, da lahko pošljemo nagrado. Rok za pošiljanje kuponov je 20 dni.
Dobitnikom nagrad čestitamo, drugim udeležencem nagradne ankete pa se vljudno zahvaljujemo za sodelovanje na sejmu »Mode 69«.
X. Glede na svoj perspektivni program vabi podjetje
KRKA
tovarna zdravil Novo mesto
DIPLOMIRANE FARMACEVTE DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE ZDRAVNIKE
DIPLOMIRANE EKONOMISTE DIPLOMANTE SREDNJE KEMIJSKE ŠOLE - moške DIPLOMANTE SREDNJE FARMACEVTSKE ŠOLE - moške
* prakso ali brez prakse, naj pošljejo svoje ponudbe za zaposlitev, v katerih naj poleg osnovnih podatkov navedejo še: kje bi želeli delati, npr.
—	diplomirani farmacevti: v proizvodnji (moški), v razvoju, na raziskavah, v analitiki, v prodaji na domačem trgu, zunanji trgovini, v medicinski in informativni službi;
—	diplomirani ing. kemije: v proizvodnji (moški), v razvoju, na raziskavah, v analitiki;
—	zdravniki: v razvoju, v medicinski in informativni službi;
—	diplomirani ekonomisti: v prodaji na domačem trgu, na organizacijskih poslih, v zunanji trgovini, na uvajanju elektronske obdelave podatkov:
—	diplomanti srednje kemijske oziroma farmacevtske šole: v proizvodnji, v razvoju, na raziskavah in v analitiki.
Poleg tega naj interesenti v ponudbah navedejo znanje tujih jezikov, dosedanje zaposlitve, moški pa tudi, ali so odslužili kadrovski rok.
Vse, ki menijo, da bi po izobrazbi in znanju ter svojih nagnjenjih lahko uspešno delali v našem podjetju v Novem mestu ali v Ljubljani, vabimo, da pošljejo svoje neobvezne ponudbe KRKI — tovarni zdravil Novo mesto.
II. Hkrati tudi razglašamo prosto delovno mesto
INOKORESPONDENTA
v medicinsko in informativnem sektorju v Ljubljani, pogoji:
diplomant visoke šole in 1 leto delovnih izkušenj diplomant višje šole in 3 leta delovnih izkušenj, diplomant srednje šole in 5 let delovnih izkušenj,
aktivno znanje angleščine in nemščine, po možnosti znanje strojepisja.
Kandidati naj svoje ponudbe z življenjepisom pošljejo v 15 dneh od objave razglasa kadrovski službi podjetja.
1117
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
L
WILSON TUCKER
ZALEZOVALEC
41. nadaljevanje
»Oprostite, mladenič. Trudil sem se in 'trudil, toda ne morem pozabiti, kako je ta prebrisanec utekel z denarjem. Živa duša ni vedela, dokler niste vi prišli
—	in celo vi niste tega prej slutili.«
»Nak, kraja denarja je bila nova zame,
bila pa je ozadje za tisto, o čemer sem govoril. V nečem se motite, Happy. še nekdo je vedel, da je Coslet ukradel denar iz blagajne.«
»Kdo?« je s široko odprtimi očmi vprašal Happy.
»Gospa Coslet.«
»Imogene?«
»Taista. Happy, ali se vam ne zdi čudno, da policija ni nikoli odkrila morilca? To me je. mučilo in glede nečesa sem si prišel na jasno. Ko sem našel tisto staro bančno vrečko v radiatorju, sem dobil potrditev. Happy, Coslet je ubil ženo, ko je odkrila, kaj je bil storil.«
Očitno je bilo, da je bil Happy prepaden.
Naposled je spregovoril: »Ali lahko dokažete, mladenič?«
»Ne, zdaj je prepozno. Temu pravimo .logično sklepanje’, se bojim. Človek razmišlja o neki zadevi in najde odgovor, ki menda ustreza znanim dejstvom. To sem storil. Rdini način, da to dokažemo, je, da najdemo Cosleta in ga prisilimo, da bo priznal. Ce pa je kakor koli duševno neuravnovešen, to ne prihaja v poštev.
Predstavljajte si, Happy: Coslet je šel na tisto politično zborovanje, žena je šla na filmsko predstavo. Coslet se je obrnil, šel po tisti uličici za kinom in splezal po požarni lestvi do kuhinjskega okna. Vzel je denar iz skrivališča — verjetno v tistem radiatorju — in ga vtaknil v žep. Po vsej verjetnosti je vtaknil platneno vrečko nazaj v radiator in najprej postavil radiator nazaj na podstavek. Tako je opravil težavnejši del posla.
Potem se je verjetno v kuhinji igral z denarjem, ko je vstopila žena. Osebje ni videlo, kdaj je odšla iz dvorane. Domnevam, da je odšla pred koncem predstave, sicer bi bil Coslet hitro odšel iz kuhinje. Tako ga je zasačila s tri tisoč dolarji in verjetno v hipu uganila, od kod je denar. Poklicala ga je na odgovor. In ga je dobila.«
»Skoraj ne morem verjeti,« je rekel Happy.
»To se dogaja,« mu je suho pojasnil Horne. »Ko jo je skupila, jo je Coslet pobrisal skozi okno in po požarni lestvi, ne da bi bil pozabil vzeti s seboj kuhinjski nož. Vrnil se je po uličici in ga očitno ni nihče opazil, sicer bi ga bil kak zgovoren sosed ovadil policiji. V. uličici so bile samo tri luči: ulična svetilka in dve luči pri izhodih iz kina. Morda ena
—	ali celo dve — ni svetila. Posrečilo se mu je zbežati. Morda je šel na politično zborovanje, morda ni šel. Toda nekam je skril svojih tri tisoč dolarjev, se pozne-
je vrnil domov in odigral svojo komedijo.«
»Saj je vendar šel v tiste bolnišnice!« ga je opozoril Happy.
»Seveda je šel. Pripišite to pretvarjanju ali resnični duševni bolezni, ki jo je povzročilo njegovo pretvarjanje, ali je bil resnično duševno bolan že pred umorom. Vseeno je, s katerega ogla gledate na ta primer. Tako sem ga rekonstruiral in zame je dovolj, da ne izključujem drugega umora.«
»Ne razumem, mladenič.«
»Drugi umor? Ne pozabite, Happy, da ne raziskujem te zadeve — raziskujem zadevo Silvers. Cosletov umor je smuknil v Silversov primer, ko sem najmanj pričakoval. Moral sem ga upoštevati, ni pa nujno, da bi ga moral dokazati, tako da ne bi ostalo prav nobenega razumnega dvoma v moji glavi, še vedno zasledujem človeka, ki je umoril Silversa, in poročnik doma misli, da je ujel tega človeka. Tako je to vse urejeno. Lahko pa imate Co-sletovo zadevo — mene nič več ne zanima.«
Happy je dolgo sedel mimo in premišljal. Dekle je brez sape stalo za pultom in požiralo besede.
Kočljivo vprašanje je seveda bilo, ali je bil upravnik Coslet pri zdravi pameti, ko je umoril ženo, ali ni bil. Ce ni bil, je bil avtomatično varen pred električnim stolom v Jolietu. Krivda za nečloveški krvavi umor žene in končna kazen — če bi ga kdaj ujeli — bi ga spravili v bolnišnico za duševno bolne kriminalce. Kočljivo vprašanje, ki ga noben razumen človek ne bi mogel rešiti, se je glasilo: ali bi bila to kazen? Po policijskih postajah zmeraj krožijo zgodbe o tem ali onem zločincu, ki je preživljal preostala leta življenja v miru, ko se je sprehajal po parku pri bolnišnici v obleki pacienta.
Kakšen pokol bi bil nastal, ko bi bila policija takrat prijela kakih deset osumljencev in bi jih bil Coslet začel pobijati drugega za drugim v zmedenem prepričanju, da je eden izmed njih krivec. Ali ko ne bi bilo nobenih osumljencev?
»Pojdiva, Happy, čas je.«
Plačal je račun in se poslovil od dekleta za pultom. Happy je ponovnil njegov pozdrav in odšla sta iz slaščičarne.
»Kar čedno dekletce. Kaj boste pa zdaj, mladenič?«
»Znam se voziti s kolesom.«
»Jaz ga nimam s seboj. Pojdi proč«
»Ta Coslet — kako je mislil opravičiti denar pred ženo?«
»Ženi takih reči ne razlagaš. Razen seveda, če ne pozna tvojih tatinskih navad. Poznam može, ki precej izgubljajo pri po-kerju, a znajo tako narediti, da žena nikoli ne zve. Ce pa imajo res srečo, prikrijejo tudi to in zapravljajo počasi — nekaj dolarjev na dan. Tako ženičica nikoli ne zavoha resnice. Ne more nadreti moža, ker nikoli ne ve, da je imel smolo pri igri, in ne more zahtevati deleža, ker tudi ne ve, kdaj je zadel terno.«
M
HUP 1’IOMK KVn p r o <1 u
poslovne prostori? v jDottfcpn jmdsL-st« anov« oujsk«; st« Hipnim«:«iJjnnMj« mi h« ^ v«D«j«al k«drsnik«dv«h «hwž«[ik«mia uh.
uprav«! iiovo uicslnikottojov dravorad Tt 1 informacija .saklor ljiihljana, partizanska -UP tal.	S17>*1!»!2
Založniško grafično podjetje
MLADINSKA KNJIGA
v LJUBLJANI, Titova 3
razširja svojo grafično proizvodnjo ter se z njo vključuje tudi v mednarodno delitev dela, zato potrebuje čimveč strokovnjakov ki bi pomagali pri uresničevanju tekočih in perspektivnih proizvodnih načrtov. Med njimi potrebujemo
več ofsetnih strojnikov
Vse, ki imajo potrebno strokovno izobrazbo (visoko kvalificirani ofset-m strojnik, s prakso, po možnosti z ustrezno grafično šolo), vabimo k sodelovanju v nagem podjetju.
as o,sLI=*i°1
S«1« aaKiSSS;
v Ljubljani, Titova 3-II (soba št. 27).
ZGP MLADINSKA KNJIGA Ljubljana
iiiiiiiiiiiiHniHmiimiiHimNitiiiiHtt

KDOR
LOVI
PRIDOBI
Razprodaja za konec zime in beli tedni do 15. februarja. Vse cene bodo znižane! Za vas.
To že drži, kdor lovi, pridobi! Lovite tudi vi, da boste tudi vi pridobili. Ugodne cene in kakovost poleg največje izbire.
Da boste vedeli, kaj vas pri VVarmithu v Beljaku pričakuje, je tu nekaj primerov naših ponudb:
Dekliške model-obleke
lepo potiskane, ravno padajoči kroj s širokim spodnjim robom samo	S 48.—
Otroški puloverji z zavihanim ovratnikom
I a bombažna pletenina, elastični
obrobek pri vratu in na rokavih, črne
ali modre barve od 2 let do 14 let S 9.80
Otroški puloverji z zavihanim ovratnikom
Helanca, prvorazredna kakovost,
lahko vzdrževanje, v črni barvi od 2
do 12 let	S 25.—
Otroške astronavtske čepice
perlonpliš, sintetična podloga v mnogih pastelnih barvah	S 35.—
Molton krpa za poliranje
z entlanim robom, vel. 50 X 70 cm	S 5.80
Ženske in deške delavne čevlje iz gumija
z vulkaniziranim podplatom, izredno trpežne, nepremočljive	S 29.—
Ženski polškornji
iz surovega usnja, podloženi s tkano
ovčjo kožo, v rjavi in črni barvi	S 88.—
Otroški hišni čevlji
valjkani ali pleteni s podplati iz kromusnja s pisanim obrobkom, različne barve, velikost 27 do 35	S 29.—
Lastex-Corde
enobarven in vzorčast, za smučarske drese in priležne hlače, 150 cm širok za m
Ženske hlačke — nogavičnik
daljši kroj, dobra Huber-kakovost, v beli ali roza barvi, vel. 40 - 43
Ženske delavne halje
bombažni gradel v črni ali beli barvi, vel. 44 - 50
Ženske delavne halje, saten, modre ali zelene barve, vel. 40 - 46
Ženska pletena krila
iz 100-odstotno čiste volne
Ženska volnena krila
različne kvalitete in vseh velikosti
Perlon vetrne jopiče
za ženske, moške, dečke in deklice, akrylan - vatirano, razne barve s kapuco
Moške spodnje majice
z dolgimi rokavi, iz kvalitetne česane volne, v beli ali sivi barvi, vseh velikosti
Flanelaste srajce
lepo kariraste, obstojne barve, San-for, lepa oblika ovratnika
S 28.—
S 9.80
S 48.— S 19.80 S 48.—
S 98.—
S 19.80
S 39.80
Trgovsko in proizvodno podjetje
»»PETROL« LJUBLJANA
razglaša prosto delovno mesto
POMOČNIKA DIREKTORJA
finančno-računskega sektorja
POGOJ: visoka strokovna izobrazba z najmanj 1-let-no prakso na odgovornih delovnih mestih v finančni stroki — ali višja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v finančni stroki — ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v finančni stroki.
Poskusna doba je 6 mesecev.
Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: Petrol, Ljubljana, Vošnjakova 2.	1060
Ob reorganizaciji in rekonstrukciji tovarne in obrata v Retečah, ter dopolnitvah in menjavi proizvodnega programa
Elektrotehniškega podjetja »ELRA« ŠKOFJA LOKA
vabimo k sodelovanju več
strokovnih sodelavcev
za vodstvena In druga delovna mesta
1.	strojne inženirje in tehnike
za delovna mesta v razvoju, konstrukciji izdelkov, standardizaciji, tipizaciji ter pospeševanju proizvodnje;
2.	inženirje
organizacije dela ali strojne inženirje in tehnike za delovna mesta:
a)	v tehnološki pripravi proizvodnje
b)	v operativni pripravi proizvodnje
c)	v organizaciji in vodstvu kontrole kvalitete
d)	v organizaciji in vodstvu proizvodnih procesov
3.	ekonomiste ali komercialiste
za delovna mesta:
a)	v službi prodaje za raziskavo in analizo tržišča
b)	v službi prodaje za ekonomsko propagando
c)	v računovodstvu za planiranje in ekonomsko analizo.
4.	pravnika in sociologa
v splošni kadrovski službi.
5.	VK in KV strojne ključavničarje, finomehanike, emajiirce in ličarje
za delovna mesta v proizvodnem procesu
Vse interesente vabimo, da pismene vloge z navedbo dosedanje zaposlitve in dela ter strokovne izobrazbe pošljejo upravi podjetja najkasneje do 25. februarja 1969. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
1119
Ali si želite pridobiti izobrazbo za vaše delovno mesto?
NUDIMO VAM MOŽNOSTI ZA ŠOLANJE
v naslednjih šolah in tečajih
—	v osnovno šolo (5.—8. razred)
—	v poklicno šolo kovinske stroke
—	v začetni tečaj knjigovodstva in analitične evidence
—	v tečaj finančnega knjigovodstva
—	v tečaj tehniškega risanja
—	v tečaj za skladiščnike
—	v jezikovni tečaj nemščine in italijanščine
—	v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki
—	v tečaj za varnost pri delu (začetni in letna preverjanja znanja)
—	omenjene šole in tečaje organiziramo tudi v delovnih organizacijah, če je primerno število kandidatov.
Dopisna oblika kombinirana z neobveznimi seminarji, je primerna za vsakogar.
VPISOVANJE DO 15. FEBRUARJA
Podrobnejša pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141.
965
|llilllllllllllllll!llllltllllllllllillllillllllll!llllllillllllttlllllllllllllIltlEllli:ill^lEEIIIIEEEEIIIEiltlll!IIEEIIEEil!IIIIEEiEEEIIIIIIIIIIIII!lili!l|)|ll{llllllllllllllllllllllllllllllli:
mi
ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ
Organizacija: TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
NOVA GORICA
razpisuje
javno licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev:
Izklicna cena
telefonska centrala s posredovalno napravo in akumulatorjem tip 4/30	12.000,00 Ndin
suhi usmernik tip TU sab 24/4-3/220	356,62 Ndin
Licitacija bo v tovarni v ponedeljek, 17. februarja 1969, in sicer:
od 9. do 12. ure za družbeni sektor od 12. do 15. ure za zasebnike.
Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak delovni dan od 10. do 15. ure v tovarni.
Interesenti iz družbenega sektorja morajo pred začetkom licitacije predložiti pooblastilo svoje delovne organizacije, zasebniki pa položiti varščino 10 odst. vrednosti izklicne cene v gotovini.
TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
NOVA GORICA 1120

Podjetje
»TERMIT« DOMŽALE
razpisuje prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
POGOJI:
1.	— II. stopnja rudarske ali metalurške fakultete
in 4. leta prakse na odgovornem delovnem mestu v tehnični službi, ali
— I. stopnja rudarske ali metalurške fakultete in 6 let prakse na odgovornem delovnem mestu v tehnični službi, ali
— srednja tehniška šola rudarske ali metalurške stroke in najmanj 8 let prakse na odgovornem delovnem mestu v tehnični službi.
2.	Poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite lpravi podjetja v Domžalah, Ljubljanska cesta 8, v 30 dneh od dneva razpisa.	1105



Trgovsko podjetje
»GALEB«
Ljubljana, Mestni trg 21
zaposli
ČISTILKO
za čiščenje pisarne in trgovin
Delovni čas v popoldan skih urah.
Zglasite se osebno v upra vi podjetja.	1126
<iiiMiiiiuiiiiiiHiniiuiiimiiiiiiumiiiiUiiiiiiiHiiiiiiiiiMHi!iiimiiiiii:ii<ii!iiii:i!:iiiiiiHiiiHiutHiiiHiMiiiuuttmii«HinuiitiHUifimiuiiHUiiHHiumu^i!iiit!:!:'
Upravni odbor
KOVINSKO GRADBENEGA PODJETJA
KLEPOVOD
MARIBOR, TRŽAŠKA C. 100
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje:
višjo ali srednješolsko izobrazbo s poznavanjem del v kovinsko-gradbeni stroki
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA pri kovinskem gradbenem podjetju »KLEPOVOD«, Maribor, Tržaška c. 100 objavlja
naslednja prosta delovna mesta za:
3 VODJE DELOVNIH ENOT
pogoj: srednješolska izobrazba ali mojstrska šola v kovinsko-kleparski stroki s prakso
6 VODIJ MONTAŽ
pogoj: mojstrska šola ali VKV delavec v kleparski stroki s prakso
6 SKUPINOVODIJ
pogoj: VKV klepar s prakso
PRIPRAVNIKA
z višješolsko izobrazbo komercialne smeri Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru.
Za vsa delovna mesta je določeno poizkusno delo. Prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor podjetja.
Oglas velja do zasedbe delovnih mest.	1041
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
CENTRALA ZA SR SLOVENIJO V LJUBLJANI
razpisuje
po sklepu Sveta delovne skupnosti
<:iUililftiui:uiiiiii.iii''
>«lli!,i!illlliliiillilllliillllllliliiili;iilllitillililllillllli.lii:illl>llll(il:'
javno licitacijo
za prodajo objektov Počitniškega doma na Belem križu nad Portorožem
in sicer:
1.	zidana stavba, Belokriška ulica 13
2.	zidana stavba, Belokriška ulica 15 in
3.	zidana stavba, Belokriška ulica 70
Licitacija stavb brez opreme bo v ponedeljek, dne 17. t. m. od 9.—13. ure za družbeni in popoldne od 15.—18. ure za zasebni sektor.
Nakup opreme po dogovoru.
Prednost do nakupa imajo interesenti, ki lahko plačajo takoj.
Podrobnejše informacije glede prodaje lahko dobe interesenti v Čopovi ulici 38, soba 19/III, Ljubljana.
1027
HMiniii!iiiiimiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiK,iiii!iituu!iiiiiiimuiiiiiuiiiU!i:iiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiHiHiiiiiiMum!iiUi;iiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiH
BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA
B E LT ČRNOMELJ
razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	DIREKTORJA splošnega sektorja
2.	VODJO kemičnega laboratorija
3.	REFERENTA za uvoz in izvoz
4.	3 INŽENIRJE metalurgije
5.	4 METALURŠKE TEHNIKE
6.	3 STROJNE TEHNIKE
POGOJI:
—	pod 1. diplomirani pravnik s petletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu, z opravljenim pravosodnim izpitom;
—	pod 2. diplomirani inženir kemije z večletno prakso v stroki;
—	pod 3. diplomirani ekonomist s prakso v omenjeni stroki;
—	pod 4. diplomirani inženirji metalurgije;
—	pod 5. in 6. diplomirani tehniki s prakso v stroki.
Nastop služt/e takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodek po pravilniku.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Ponudbe pošljite komisiji >BELT« Črnomelj.
delovna raziherja 1121
PODJETJE LTH
ŠKOFJA LOKA
r a z g 1 a šh
prosta delovna mesta za:
1.	PROJEKTANTA
za projektiranje hladilnega pohištva
2.	DVA OFERTISTA
za specialne naprave
3.	OFERTISTA
za hladilno pohištvo
4.	OBLIKOVALCA
5.	KONSTRUKTERJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	pod 1. lesni tehnik — lahko pripravnik
—	pod 2. strojna fakulteta II. ali I. stopnje — lahko pripravnik
—	pod 3. strojni tehnik — lahko pripravnik
—	pod 4. diplomiran arhitekt z najmanj dve leti prakse na področju oblikovanja
—	pod 5. diplomiran elektro inženir (jaki tok) z dveletno prakso
Na vseh delovnih mestih se določi poskusno delo za dobo treh mesecev. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH do vključno 20. 2. 1969.	1134
; ,mi!imiiHiiiniiiiitli|iiiiiiiiiii.,iiii»: - : ‘'H.iiiiiiiiNiimiiuiKmiuiiiiiiiiuiiaiiuiiiiiumuiaiHiiiiuniiiiNiiiiii.itmmiiiiuiHiiiiiuitiiiiiiiiiitiiiatiiiniiiKti:
Po določilih 6. in 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih
razpisuje
KOVAŠKA INDUSTRIJA
ZREČE
naslednja prosta delovna mesta:
1.	GLAVNEGA INŽENIRJA vzdrževalnih obratov
2.	REFERENTA za prodajo orodja
pogoji pod:
1.	diplomiran strojni inženir ali inženir z nekaj leti prakse,
2.	srednja šolska izobrazba z nekaj leti prakse in smisel za trgovanje. Za to delovno mesto je predpisana 2-mesečna poskusna doba.
Osebni dohodki po pravilniku oziroma dogovoru.
Za delovno mesto pod točko 1. je na razpolago družinsko stanovanje v Celjli (v enodružinski stanovanjski hiši) po želji za v stanovanjskem bloku v Zrečah. Prevoz na delo je zagotovljen. Za delovno mesto pod 2. točko je stanovanje zagotovljeno v Zrečah. Za to delovno mesto je po pravilniku o delovnih razmerjih predpisana 2-mesečna poskusna doba. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejema organizacijsko kadrovski sektor Kovaške industrije Zreče do 15. februarja 1969.
1137
Kadrovska komisija pri
S
Splošnem gradbenem podjetju
KONSTRUKTOR
MARIBOR, SERNČEVA ULICA 8
razpisuje
dve prosti delovni mesti
GRADBENIH INŽENIRJEV
za dela na gradbiščih;
prosto delovno mesto
INŽENIRJA
lesno-industrijske stroke za ekonomsko enoto mizarstva
pogoj:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti za ta delovna mesta še naslednje pogoje:
pod 1. diplomirani gradbeni inženir in najmanj 3 leta prakse;
ped 2. inženir lesno-industrijske stroke z najmanj 2 letoma prakse.
Poleg tega mora vsak pred nastopom službe predložiti kadrovski komisiji podjetja potrdilo ambulante podjetja, da je zdrav in zmožen opravljati delo.
Za ta delovna mesta je določeno poskusno delo 30 delovnih dni.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo daljšo prakso od določene v tem razpisu.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovsko socialni sektor podjetja. Prijavi je priložiti: overjen prepis diplome, svojeročno napisane podatke o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom. Rok za prijavo je 24. februar 1939. Po preteku tega roka bo upravni odbor podjetja vse kandidate pismeno obvestil o izidu razpisa.
in objavlja
več prostih delovnih mest
GRADBENIH TEHNIKOV
z najmanj 5 leti prakse;
prosto delovno mesto	N.
TEHNIKA
lesno-industrijske stroke s petimi leti prakse; prosto delovno mesto
STROJNEGA TEHNIKA
z najmanj petimi leti prakse; \ več prostih delovnih mest
GRADBENIH DELOVODIJ
s končane, delovodsko šolo in najmanj triletno prakso več prostih delovnih mest
ŽERJAVOVODIJ
s pooblastili za upravljanje z vrtljivimi stolpnimi žerjavi za delo doma in ZR Nemčiji;
več prostih delovnih mest
KVALIFICIRANIH MIZARJEV
za ekonomsko enoto mizarstva; več prostih delovnih mest
KVALIFICIRANIH ZIDARJEV
več prostih delovnih mest
KVALIFICIRANIH UPRAVLJAČEV
gradbenih strojev za delo doma in v ZR Nemčiji; več prostih delovnih mest
KVALIFICIRANIH TESARJEV
za delo doma in v tujini (ZR Nemčiji in Avstriji); več
NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Vsi kandidati morajo pred nastopom dela predložiti kadrovski komisiji potrdilo obratne ambulante podjetja, da so zdravi m zmožni opravljati delo. Tisti pa, ki želijo na delo v ZR Nemčijo, pa morajo predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju in veljaven potni list.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo 30 delovnih dni, ki ga morajo vsi opraviti v Mariboru.
Osebni dohodek in terenski dodatek po pravilnikih podjetja.
Prijave sprejema kadrovsko socialni sektor pismeno. Kandidati pa se lahko zglasijo tudi osebno v kadr. soc. sektorju.
1133
SOBOTA, 8. februarja 1969
Gledališče *,
DRAMA
Sobota, 8. febr., ob 20. uri: Ed-ward Albee. KOČLJIVO RAVNOVESJE. PREMIERA — Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 9. febr., ob 19. uri: Ed-ward Albee: KOČLJIVO RAVNOVESJE. Abonma prve reprize in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Edward Albee, ki je z dramo »Kdo se boji Virginije VVoolf« navdušil občinstvo pred nekaj leti, prihaja ponovno na oder našega gledališča — tokrat bodo njegovo novo delo predstavili Maks Bajc, Štefka Drolčeva, Angela Hlebcetova, Duša Počkajeva, Majda Potokarjeva in Jože Zupan, ki jih je kot režiser vodil Miran Herzog.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) Cobota, 8. febr., ob 20. uri: Fer-nando Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami, pol ure pred začetkom pa pri vhodu v dvorano Male drame (v naslovnih vlogah Janez Hočevar in Jurij Souček). Mladini do 16 let neprimerno.
OPERA IN BALET SNG
Bobota, 8. febr., ob 19.30: Gounod: FAUST. (Zasedba glavnih vlog: Nada Vidmar, Rudolf Franci, Ivan Stefanov k.g., Marcel Osta-ševski) Nekaj vstopnic je v prodaji. Nedelja, 9. februarja ni predstave.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža . Sobota, 8. febr., ob 10.30: Vaša matineja, ZKPO Ljubljana — Center.
Ob 19.30: R. Hochhuth: VOJAKI. Izven.
Nedelja, 9. febr., ob 10.30: Vaša matineja, ZKPO Ljubljana — Center
Ob 15. uri: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR. (Komedija). — Abonma Kolektivi E in izven.
Ob 19.30:	N. Simon:	ZARES
ČUDEN PAR. (Komedija). Abon-• ma Kolektivi G in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Drevi ob 19.30 bo na sporedu izvenabonmajska predstava R. Hochhutha Vojaki. (LONDONSKO MALO GLEDALIŠČE SVETA). — (Vstopnice so v prodaji). Rezerva, c »je na telefon 21.660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Bobota, 8. febr., ob 20. uri: Golar: VDOVA ROSLINKA, komedija z godbo in petjem. Red A in izven.
Nedelja, 9. febr., ob 15. uri: Gor-ner: PEPELKA, pravljična igra. Izven.
| ob 17.15: Gomer: PEPELKA, pra.
' vljična igra. Izven.
Zaradi izrednega zanimanja bosta jutri dve predstavi Gornerje/e pravljične igre Pepelka. Rezervacije telefon 312-860.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Sobota, 8. febr., ob 8 in 10. uri: ]fobor Poezije Franceta Prešerna in drugih klasikov evropske romantike.
»V pesmih slava se bo brala od naroda do naroda«.
Za Dom vajenske šole Gradbenega šolskega centra in ob 12. uri: za Gradbeno tehnično šolo.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2
Sobota, 8. febr., ob 10.30: J. Pengov — N. Simončič: ZLATA RIBICA — zaključena za Osnovno šolo Hrušica.
Nedelja, 9. febr., ob 11. uri: J. Pengov — N. Simončič: ZLATA RIBICA — izven.
Ob 15. uri: J. Malik:	20GICA
MAROGICA — izven.
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Sobota, 8. febr., ob 17. uri: Rys-zard Raduszewski — Marjan Belina:	MALA DETEKTIVSKA
ZGODBA — izven. *
Nedelja, 9. febr., ob 17. uri: Rys-zarad Raduszewski — Marjan Belina:	MALA DETEKTIVSKA
ZGODBA — izven.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Sobota, 8. febr., ob 19.30: C. Goldoni: TAST PO SILI, komedija v treh dejanjih — gostovanje v Vrtojbi.
Koncerti
NOCOJ ob 20. uri v Veliki filharmonični dvorani javna oddaja NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE.
Vstopnice pri blagajni Slovenske filharmonije od 10. — 12.30. od 16, — 18. in pol ure pred oddajo.	1095-K
SIMFONIČNI KONCERT orkestra RTV Ljubljana z deli poljskih skladateljev bo v sredo, 12. febr. v Filharmoniji. Dirigiral bo šef-dirigent poljske RTV BOHDAN WODICZKO, solist bo IGOR OZIM.
1145-K
PRIREDITVENA POSLOVALNICA FESTIVAL prireja v ponedeljek, 10. februarja ob 20.15 v Viteški dvorani Križank koncert ansambla za staro muziko ARS RE-DIVIVA iz Prage za MODRI abonma.
Program:	Johann Sebastian
Bach, Carl Philip Emanuel Bach, Johann Cristian Bach, Wilhelm Friedemann Bach, Jiri Benda, Joseph Haydn, Josef Mysliveček in Antonio Vivaldi.
Vstopnice so na voljo v Plečnikovem paviljonu Križank vsak dan od 9. dc 12. ure in od 16. do 18. ure. Rezervacije po tel. 21-768.
O
Pionirski
©^®doin
eresa ZKJ I
PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9
ob 11.30 — POTOK SREČE — ura pravljic za otroke od 7. do 10. leta starosti;
ODDELEK ZA FILMSKO VZGOJO ob 16. uri: ONIBABA — predvajan za abonma »G« — v kinu SOČA;
ODDELEK ZA DRUŽABNO VZGOJO
bo odprl v PLESNI SOLI na i Petkovškovem nabrežju 35 nova 1
začetna plesna tečaja v ponedeljek 10. februarja ob 20.30 uri (tudi za starejše osebe) in v ponedeljek 24. februarja ob 18. uri (študenti imajo znižano šolnino). Nov nadaljevalni tečaj s poukom latinskoameriških in modnih plesov se bo začel v torek 11. februarja ob 20.30 uri. Poučeval bo mojster Jenko. — Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure.
PUSTNE PRIREDITVE V FESTIVALNI DVORANI
V	soboto, 15. februarja — KARNEVALSKI PLES od 20. do 0.3 ure. Vstopnina 15. in 10. Ndin.
V	nedeljo, 16. februarja — PUSTNO RAJANJE z artističnim programom za cicibane in pionirje od 15. do 17. ure. Vstopnina za starše in otroke 2 Ndin.
V	nedeljo, 16. febr. — NEDELJSKA PUSTNA MAŠKERADA od 20. do 0.2 ure. Vstopnina 10 in 8 Ndin. NAGRAJEVANJE MASK. Prodaja vstopnic od 12. februarja dalje vsak dan od 17. do 19. ure pri blagajni Festivalne dvorane. Informacije po telefonu vsak dan od 7. do 14. ure na telefon 316-124.
FESTIVALNA
DVORANA
PLES V SOBOTO ZVEČER od 20. do 23.30. NEDELJSKI PLES od 19. do 22.30. Igra ansambel »SYNKOPE«. Vabljeni!
Mladinski center Tivoli
Danes bo ob 20. uri v Hali Tivoli ples. Igrajo MLADI LEVI. Vabljeni!
Študentsko
naselje
Danes zvečer od 21. do 1. ure elitni ples z velikim akademskim plesnim orkestrom in priljubljeno pevko Bredo Kodela. Vabljeni tudi ljubitelji starejših plesov!
1147-0
RTV Ljubljana
| šola za nižjo stopnjo (ponovitev); I 9.25 Cez travnike zelene; 9.50 »Naš avtostop«; 10.15—12.00 Pri vas do-| ma— vmes ob 11.00—11.15 Poročila SPORED ZA SOBOTO	j — Turistični napotki za tuje goste;
4.30—8.00 Dobro jutro! 8.08	12.10 Georg Friedrich Handl: Kon-
Glasbena matineja;* 8.55 Radijska I cert za orgle in orkester v A-duru;
Avto- moto društvo * LJUBLJANA - obvešča
Vaša korist bo, če postanete član avto moto društva Ljubljana!
če hočete postati dober in zanesljiv voznik, se zglasite v avto moto društvu Ljubljana!
Slaba vidljivost ▼ prometu je vzrok številnim prometnim nesrečam — previdno vožnjo vam priporoča avto moto’društvo Ljubljana!
Da bi tudi jutri srečno in varno prišli v službo in domov, želi voznikom in pešcem avto moto društvo Ljubljana!
12.30 Kmetijski nasveti — Leopold Debevec: Anton Janša in njegovi sodobniki; 12.40 Dalmatinske narodne pesmi; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 V vedrem ritmu; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.20 Glasbeni intermezzo;
15.40	Naš podlistek; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Poje zbor »Svobode«. »Zarja« iz Trbovelj; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11«; 18.50 S knjižnega trga; 19.Oo Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.10 Minute s pevko Metko Štok; 19.25 Pet minut za EP; -19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Novi ansambli — nove melodije; 21.30 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 01.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
17.50 PO DOMAČE S HENCKO-VIM ANSABLOM (Ljubljana)
18.15	L. Suhodolčan: SREČNA HIŠA, DOBER DAN — mladinska igra (Ljubljana)
19.15	NOVA OBDOBJA JUGOSLAVIJE — oddaja iz cikla Sprehod skozi čas (Ljubljana)
19.40	5 MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Ljubljana)
19.45
20.00
20.30
20.35
23.10
23.30
CIKCAK (Ljubljana)
TV DNEVNIK (Ljubljana)
3—2—1 (Ljubljana)	H
Garmsich:	EVROPSKO DR-
SALNO PRVENSTVO — tekmovanje žensk (Evrovizija) SHERLOCK HOLMES — serijski film (Ljubljana)
TV KAŽIPOT (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
do 21.00 tudi na kanalu 9
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45	NARODNA GLASBA (Beograd)
18.15	MLADINSKA IGRA (Ljubljana)
19.15	PORTRETI (Zagreb)
19.45	TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje — na kanalu 9
16.15	HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd)
17.00	TV ABECEDNIK (Beograd)
17.30	TV NOVICE (Beograd)
19.15	KARAVANA (Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	PROPAGANDNA ODDAJA — ''(Zagreb)
23.00	KOCKAR IZ MISSISSIPIJA — film (Zagreb)
0.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
0.35 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA SOBOTO
FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
ob .16, 18 n 20. .uri mehiški film ANGEL UNIČENJA. Režija: Luis Bunnuel — igrajo: Silvia Pinal, Jacqueiine Anders, Jose Bavie-ra.
Stvaritev slovite trilogije o nemoči človeške družbe umetnika Luisa Bunnuela. tavajočega po vsem svetu, sedaj živečega v Mehiki.
Predprodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINOTEKA, Miklošičeva c. 28 Ob 15 in 17. uri amer. barvna risanka PEPELKA.
FILM IN KNJIŽEVNOST
Ob 19. in 21. uri. amer. barv. film BEAU GESTE. Režija: Ro bert Carson. Gavl. vi.: Gary Cooper, Ray Milland, Susan Hay-ward, Robert Prest on.
Prodaja vstopnic od. 13.30 dalje.
KINO UNION:
amer. barv CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC. Tednik F. N. 4 samo pri zadnji pred predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri .
KINO KOMUNA: franc, film »MOUCHETTE. Režiser Robert Bresson. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO SLOGA:
premiera ital. omnibus filma LUTKE. Režija F. Rossi, Di Risi, L. Comencini in M. Bologni ni. Igrajo Elke Sommer, Monica Vitti, Virna Lisi, Gina Lollobri-gida, Jean Sorel in Akim Tami-roff. Brez predfilma. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO VIC:
amer. barv. film HAPPENING Predstav eob 16, 18.15 in 20.30. Ob 10 uri matineja ital. barv. westema DOBRI. ZLOBNI IN GRDI. Cene vstopnic zvišane. Zadnjič!
KINO ŠIŠKA:
angl. barvna komedija MISTER DESET ODSTOTKOV. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO SAVA:
ital. barvni CS westem DOBRI, ZLOBNI in GRDI. Tednik F. N. 3. Predstavi ob 16 in 19. uri.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
KINO »TRIGLAV«: samo ob 16 in 19. uri zaradi dolžine filma — amer. barvni zg. CS film V ZANOSU IN OBUPU
( Agonija in ekstaza). Film o Michelangelu. Igrata Charlton in Rex Harrison. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KTNO »VEVČE«: ob 20. uri — amer. barvni CS westem ALVAREZ KELLY. Igrata William Holden in Richard Widmarck. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO »ZALOG«:
ob 20. uri — franc. barv. dyali-scope film ANGELIKA, ANGELSKA MARKIZA. Igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein in Ja-Cftues Toja. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO »ZADOBROVA«: ob 20. uri — amer. westem film
TOČNO OPOLDNE. Igrajo: Gary Cooper, Grace Kelly in Hloyd Bridges. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA:
amer. barvni film OPERACIJA STRELA, ob 19. uri.
KINO HRUŠICA: angl. barvni CS V POPULARNEM RITMU, ob 19. uri
KINO SVOBODA, ŠENTVID: angl. barvni CS film MOST NA REKI KWAY, ob 16 in 19. uri. Cene povišane.
KINO DRAVLJE: ang.l-amer. č.b. fi’m DR. STRANGALOVE, ob 18 in 20. uri.
KINO GUNCLJE: amer. barvni V V film MOČNEJŠE OD SLAVE, ob 17 in 19. uri.
KTNO VRHNIKA: amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: dom. barv. film ZBIRALCI PERJA, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film KORAKI REVOLVER AS A, ob 19.30
KINO MENGEŠ: amer. barv. VV film SIERA CA RIBA, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. film STAN IN OLIO, gostuje v KRAŠNJI, ob 19.30. KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. barv. CS film 12. UMAZANCEV, ob 19. uri.
KINO BLED:
ital.-nem. barvni westem film ZA DOLAR VEC, ob 17. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: angl barv. zabavni film LADY L, ob 18. uri.
Franc.,avstr. krim. film SOVA LOVI PONOČI, ob 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: angl.-franc, barvni CS film NOC GENERALOV, ob 17 in 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: franc .-belg. barvni CS ljub. drama ZLATA MLADOST, ob 16 in 20. uri.
Amer. barv. drama DRUŽINSKE STVARI, ob 18. uri.
Premiera amer. barv. komedije GROFICA IZ HONG KONGA, ob 22. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ: mehiški barvni CS film ZLATI PETELIN, ob 16 in 20. uri. zahodnonem.-angl. barvni CS krim film DR. FU MAN CU, ob
18.	uri.
KINO SVOBODA — KRANJ:
Kino predstave ni!
KINO KRVAVEC: franc. barv. CS film PEKEL V VLAKU, ob 19. uri.
KINO DOM KAMNIK: amer. barv. CS westem VRNITEV REVOLVERASA, ob 18. in 20. uri.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA, ob 17 in
19.	uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film NEVADA SMITH, ob 18 in 20. uri. KINO KR. GORA: amer. barvni HONDO IN APA-CI.
KINO DOVJE:
ameriški barvni film POTOVANJE V DVOJE.
KINO »KRKA« — NOVO MESTO: amer. barvni CS film CUBASKO, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: španski barvni film IZGUBLJENA ŽENA, ob 19.30. amer. špijonski barvni CS film POGREB V BERLINU, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — ZASAVJE, TRBOVLJE:
jug.-nem. barvni CS film PESEM PRERIJE, ob 17 in 19.15.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. film LAMIEL, ob 17 in 19. uri.
KINO ROG. SLATINA: ital. barvni CS film OSAMLJENEC IZ NEVADE, ob 19.30. KINO PD: VRANSKO: angl. barvni CS film LEGIJIN GROB, 19. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER V SAV. DOLINI:
franc, barvni falm MAŠČEVALEC Z MEČEM, ob 19.30. KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI GORICI:
sov. barvni film VOJNA IN MIR (I. del), ob 17 in 19.15.
KINO »SOČA« — NOVA GORICA: sov. barvni film VOJNA IN MIR (II. del), ob 18 in 21. uri.
MARIBOR
KINO UNION:
ob 10. uri matineja z ameriškim barvnim vistavision westernom VELIKI MAC LINTOCK.
Ob 15.30, 17.45 in 20. uri premiera ameriškega barvnega vistavision westema VELIKI MAC LINTOCK. Režiser: Andrew Mc-Laglen. Igralci:	John Wayne,
Maureen 0’Hara, Yvonne de Carlo, Patrick Wayne, Stephanie Powers.
KINO PARTIZAN:
ob 15.30 slovenski barvni otroški film KEKČEVE UKANE.
Ob 17.45 in 20. uri ameriško.me-hiški barvni film 48 UR DO SMRTI. — V glavni vlogi: Glenn Ford.
KINO UDARNIK:
ob 15.30, 17.45 in 20. uri ameriški barvni kinoskopski zabavno-kriminalni film MNOŽICA MO. RILCEV. V glavnih vlogah: Ann Margareth4in Dean Martin.
Ob 22. uri predpremiera ameriškega kriminalnega filma GOLO REZILO. Režiser: Michael Anderson Igralci: Gary Cooper in Deborah Kerr. Cene predpremi-erske!
KINO POBREŽJE:
ob 15.30 in 19. uri ameriški barvni film V VRTINCU. Cene zvišane!
Obvestila
BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZ-MENU OMLAPINE I STUDENATA JUGOSLAVIJE organizira marca potovanje v ZSSR, in sicer:
MOSKVA — ZA DAN ŽENA 8. marca (8 dni!), odhod 4. marca, cena 685,00 Ndin;
MOSKVA—LENINGRAD (11 dni), odhod 11., 22. in 27 marca, cena 980.00 Ndin.
V ceni je upoštevano naslednje: bivanje, prehrana, vozovnica Beograd—ZSSR—Beograd (skozi ZSSR spalni voz), turistični program, vodiči.
Potna dovoljenja si morajo udeleženci priskrbeti sami (lahko tudi kolektivna dovoljenja). Sovjetska viza ni potrebna.
Prijave organizacij in posameznikov »sprejemajo za Moskvo do 15. februarja, za Moskvo in Leningrad pa do 20. februarja na naslov Biroja, Trg bratstva i jedinstva 7, Beograd. Obvestila dobite* po tel 641-993.	4	910-6
STO MILIJONOV S din je znesek, za katerega so doslej prodane te tri knjige: »škola hipnotizma« — »Tajne profesionalnih hipnotize-ra« — izabrane madžioničarske j vještine« Cena knjig: 14 — 14 16 Ndin. Dobava takoj. Plačljivo pri prevzemu. Naročila sprejema »HIPNOTIZAM«, Sarajevo, poštni predal 214.
KNJIGA LOJZETA ŽUMRA »LESNO GOSPODARSTVO« je v prodaji v knjigami Mladinske knjige, Titova 3 in pri Zvezi inženirjev in tehnikov gozdrastva in industrije za predelavo lesa Ljubljana, Erjavčeva 15/11.	O
Proti sladkorni bolezni — protinu in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju pomaga rogaški »DO. NAT« vrelec. Dobite ga v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
O
»r
Čestitka
Čestitamo dr. ANTONU MAVRE-TIC-u, ki je promoviral za doktorja filozofije s področja elektronske znanosti na pennsylvan. ski Državni Univerzi v USA. — Sedaj je zaposlen na Massachusetts Institute of Technology kot redni član oddelka za vsemirska raziskovanja. — Čestitajo žena Darinka s hčerkicama Irenco in
SMUČARJI
DNEVNO
IZPOSOJAMO SMUČI
MLADI TURIST Ljubljana, Moše Pijade 22 tel. 314-666
Nataly ter družina Mavretič in Sešek.	2272-C
Dežurne
službe
LJUBLJANA
Nočna zdravniška dežurna služba za nujne primere na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih enotah:
Bežigrad: Kržičeva ul. 10, telefon 310-533
Center: Miklošičeva c. 2, telefon 313.063
Moste: Prvomajska ulica 5, tele. fon 314-527
Šentvid:	Šentvid št. 94, telefon
51-531, 51-534
šiška: Derčeva ulica, telefon štev. 55-644, 55-221
Vič:	Postojnska ul. 24, telefon
61.121
Služba stalne pripravljenosti je na območju: Grosuplja, Ivančne gorice, Medvod in Velikih Lašč.
Nočna, nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku« II. nadstr., soba 5.
LJUBLJANA
Lekarna Miklošič
MARIBOR
»Tabor«, Trg revolucije 3
Dne 29. I. se je
V TRZINU
izgubil pes, črn pudel
s precej močno, skodrano dlako
Verjetno ga je nekdo odpeljal s seboj.
Lepo prosim tistega, da ga vrne.
Priskrbim mu brezplačno drugega, takšnega psa, samo tega naj vrne.
Ce pa ga kdo najde, mu dam 200.000 Sdin nagrade. Mogoče je ta pes prav pri vašem sosedu.
Vsak majhen namig bo honoriran.
MAJDA KOZUBORSKI, Loka 64, MENGEŠ.
HIGIENO
wc-
ŠKOLJKE
JAMČ I

UGODEN
NAKUP

konservirane vrtnine in kompoti
fižol v stročju »vitaminka« 3,20 kumarice v kisu »nektar« 3,60 slive »bosanka«	2,50
breskve »grocka«	3,80
marelice »grocka«	4,30
ZA NEMČIJO potrebujemo:
marljivega brusilca ravnega stekla
za stalno zaposlitev
Znanje jezika zaželeno. Potne in delovne dokumente priskrbimo. Heinrich Flaig Nachfolger 722 Schwenningen/
Neckar, Lupfenstr. 49 Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
KONZERVE
BIOTEHNIŠKA
FAKULTETA
V LJUBLJANI
razpisuje delovno mesto
pisarniškega
referenta
v tajništvu
Pogoji:	srednja stro-
kovna izobrazba, dobro obvladanje strojepisja in stenografije Poskusna doba bo 4 mesece.
Pismene prijave s priloženim življenjepisom sprejema tajništvo fakultete, Krekov trg 1, do 15. februarja 1969.	1131
.....
Po 10. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66)
razpisuje
ODDELEK
ZA GOSPODARSTVO
SKUPŠČINE OBČINE PIRAN
javni natečaj
za oddajo urejenega stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo stanovanjskih hiš
1.	Predmet natečaja so:
a)	zemljišča v Portorožu, ob Stari cesti pare. št. 1694/1, v izmeri 530 kvad. m. pare. št. 1721/1, v izmeri 910 kvad. m.
b)	zemljišča v Bernardinu, za pomorsko šolo
pare. št. 1865/1, v izmeri 760 kvad. m. pare. št. 1862, v izmeri 1180 kvad. m. pare. št. 1785/4, v izmeri 560 kvad. m.
2.	Odškodnina za urejeno stavbno zemljišče in nasade je naslednja:
za	pare.	št.	1694/1	znaša	6.600	N din
za pare. št. 1721/1 znaša 10.700 N din za	pare.	št.	1865/1	znaša	6.450	N din
za pare. št. 1862 znaša 9.800 N din za	pare.	št.	1785/4	znaša	5.380	N din
3.	Izklicna cena stroškov komunalnega opremljanja zemljišča je naslednja:
za pare.	št.	1694/1 a	130 N din po	kvad.	m.
za pare.	št.	1721/1 a	100 N din po	kvad.	m.
za pare.	št.	1865/1 a	50 N din po	kvad.	m.
za pare.	št.	1862 a 50 N din po	kvad.	m.
za pare.	št.	1785/4 a	60 N din po	kvad.	m.
4.	Rok za začetek gradnje je 3 mesece, za dokončanje pa 3 leta po pravomočnosti odločbe
5.	Rok plačila izklieane cene stavbnega zemljišča je 30 dni po pravomočnosti odločbe
6.	Udeleženci natečaja morajo plačati varščino v znesku 2.000 N din
7.	Stavbna zemljišča bodo oddana najugodnejšim ponudnikom. Udeleženci javnega natečaja morajo predložiti potrdilo o plačilu varščine, ki jo nakažejo na tek. rač. št. 5141-652-09-7, skupščina občine Piran, ali pa jo položijo neposredno pred pričetkom natečaja pri blagajni.
8.	Potrebna pojasnila daje odsek za premoženjsko pravne zadeve skupščine občine Piran, vsak uradni dan od 9. do. 12. ure.
9.	Javni natečaj bo v ponedeljek, dne 24. februarja 1969, ob 12. uri v prostorih skupščine občine Piran — velika sejna dvorana.
Piran, dne 4. februarja 1969
Oddelek za gospodarstvo ______ 1110
TURBIL
ČISTILO Z* ODTOČNE CEVI
POSLOVNO ZDRUŽENJE TEKSTILNE INDUSTRIJE
LJUBLJANA, TITOVA 81
razglaša prosto delovno mesto
samostojnega referenta
za uvoz strojne opreme POGOJI za zasedbo delovnega mesta so:
1.	srednješolska izobrazba'
2.	znanje nemškega in angleškega jezika in event. pasivno znanje italijanskega jezika
3.	najmanj 5 let prakse
4.	znanje strojepisja
Osebni dohodki po pravilniku za delitev osebnih dohodkov združenja.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Rok prijave 15 dni po objavi oglasa v časopisu. _____	1135
aHniiiiniiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiifiuiiii!iiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiHiiiiHi6Diiiii!iiiiiRiiiiiniiiiiiiiiuiDiiiiHiiiiiiDUinininiiiiHiifnniiiniRniiiiHiiHiNN)nHMiiHi6wiii
Razpisna komisija za ponovno imenovanje direktorja pri
tovarni obutve LIL ET MARIBOR
INDUSTRIJSKA UL. 5
razpisuje po 155. čl. statuta podjetja natečaj za imenovanje
DJREKTORJA
tovarne obutve LILET Maribor
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—■ visoka šola ekonomske smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu ali — višja šola organizacijsko — poslovne smeri (Višja šola za organizacijo dela) in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo razpisni komisiji LILET, to .urna obutve Maribor, Industrijska ul. 5, v 15 dneh od objave razpisa.
1140
TURBIL oči»ti itmiltni odtočna cavl umivalnikov, kopalnih kadi. pomivalnih korit itd.
ROSENJE STEKEL NI VEČ PROBLEM
dobra
vidljivost
AROSA sodobno sredstvo u preprečevanje rosenja steke! v notranjosti avtomobila vam omogoča dobro vidjivost in varno vožnjo
ZAHTEVAJTE JO V VSEH TRGOVINAH Z AVTO DELI
llil[|lllilllllllllllllllllllill!ill[|||llllllllllllllliill|[l|[||||]||||l!lllll||jj||||||l||l||||j|||[||E|l||l||||||jjl|||||||||||||j|j||jji|[||||||jj||j|||||||[|||||||||||||[||||jjj|j|j!j|;;;;|||j|||||||[
FAKULTETNI SVET FILOZOFSKE FAKULTETE
V LJUBLJANI
razpisuje
naslednja redna delovna mesta:
FAKULTETNEGA UČITELJA za slovaški jezik
FAKULTETNEGA UČITELJA za poljski jezik FAKULTETNEGA UČITELJA za češki jezik LEKTORJA za ruski jezik ASISTENTA za zgodovino umetnosti ASISTENTA za svetovno književnost in literarno zgodovino ASISTENTA za fizično geografijo ASISTENTA za geografijo ASISTENTA za italijanski jezik ASISTENTA za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe ASISTENTA za rusko književnost ASISTENTA za angleški jezik in POGODBENEGA ASISTENTA za občo psihologijo.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Interesenti naj oddajo prijave z življenjepisom, seznamom objavljenih del ter dela sama, tajništvu’ filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 12, najpozneje 15 dni po objavi tega razpisa v Uradnem listu SRS.
___________________ 1130
AVTOMOBILISTI!
Sedaj je čas, da si priskrbite za zimo in kupite:
»
•	ANTIFRIZ
•	SNEŽNE VERIGE
•	ZAŠČITNE MASKE
•	MEGLENKE (jodove in kremenčeve)
•	NOSILCE ZA SMUČI
•	CELULOEDE
PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU
ZAŠČITNA SREDSTVA proti rjavenju za vse dele, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam.
VELIKA IZBIRA PREVLEK IN PREPROG ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV VARNOSTNI PASOVI VARNOSTNE KLJUČAVNICE SIRENE S KOMPRESORJEM (FIAMM) RAZLOŽLJIVI PRTLJAŽNIKI ZA KATERIKOLI TIP AVTOMOBILA
NEPREMOČLJIVE PONJAVE ter mnogo drugih potrebščin
AUTOFORNITURE
/WMM
TRST - VIA DEL CORONEO 4
Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini!
BENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBU AN A 501 1 167 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - BOKOP^V NEmCAMOtIBUAN ' 2IRORACUN m SLtJ2BI
telefon dežurnega urednika 20-646
Sobota, 8. februarja 1969
DELO * stran •
Mali oglasi
Službo dobi
ADMINISTRATORKO z znanjem stenografije, strojepisja in srbohrvaščine sprejmemo takoj.* Ponudbe z navedbo šolanja in strokovne usposobljenosti. pošljite pod oznako * »Sredi Ljubljane«, takoj.	2535-1
DOBRA nemška družina v Frankfurtu — Zahodna Nemčija — išče dekle z delnim znanjem jezika za pomoč v gospodinjstvu z dvema osebama. Za težja dela je pomoč v hiši, pač pa mora biti vešča kuhe. Takojšnje ponudbe pod »Ugodni pogoji«. Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	2504-1
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico ali žensko za dopoldansko varstvo dveh otrok. Oblak, Ljub’ja-na, Poljanska 43.	2420-1
AVTORADIO
BLAUPUNKT
znan po vsem svetu
Cena od
20.000 tir
dalje
Razen tega lahko izberete druge znamke:
CONDOR
AUTQVOX
GRUNDIG
Servisna postaja
Po želji montiramo v 1 uri
Velik prostor za parkiranje
RIAVEZ
RADIO GORICA Via Crispi 17
SPREJMEM vajenca za kleparsko obrt. Mlakar. »Kleparstvo«, Ti-tova 229, Ljubljana.	2433-1
DEKLETA, ki imajo veselje za fotomodel iščemo. Ponudbe s sliko, po možnosti v kopalni obleki. pošljite pod oznako »Fotomodel«.	2468-1
M J NO sprejmem dva mizarska pomočnika. Plača odlična. Ponudbe pod" »Izredna prilika«.
2399-1
PERFEKTNO kuharico za prvorazredni lokal ob Vrbskem jezeru za čas od junija do septembra iščem. Ponudbe pod »Dobra plača«.	1000-1
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
IŠČEM mlajšo upokojenko za varstvo otroka v dopoldanskem ča-«u, proti nagradi. Kasneje možno stalno stanovanje. Naslov: Valant, Lesce, Aljaževa 3.
219-1
IŠČEM mlado dekle za pomoč v gospodinjstvu- k dvema osebama. Po možnosti nekaj znanja nemščine. Ponudbe pošljite s sliko neposredno na naslov: Brigita Adler, 7 Stuttgart N, Schottstr. 77, Deutschland.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
NATAKARICO pridno sprejmemo takgj hrana in stanovanje v hiši plače 1000 Ndin. Ponudbe r*od »Ljubljana okolica«.	2707-1
ZAPOSLIM dva zidarja, dva NK delavca in vajenca za zidarsko obrt. Naslov: Jože Zalar, Sne-berje 46, p. Polje-Ljubljana.
2699-1
IŠČEM pošteno in pridno dekle, ki bi se zaposlilo v gospodinjstvu pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Ljubljana — strogi center«.	2692 -1
UPOKOJENKA samska, zdrava dobi hrano in stanovanje takoj pri dužini (dve punčki) za dobo 5 let. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Drug drugemu«.
2691-1
SPREJMEM frizersko pomočnico, samostojno moč, vsaj s triletno prakso v Ljubljani. Nastop 1. marec. Ponudbe pod »Non-stop«.
2686 1
SOBO in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Priskrbim popoldansko zaposlitev. Ham, Aljaževa 51.	2685-1
REZKALCA strojnega ključavnič-raja in strugarja sprejme Ključavničarstvo, Vodnikova 129.
2680-1
ŽENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskih urah sprejmem takoj. Plačam dobro. Informacije po 16. uri. Ing. Horvat, Pomžale, Masljeva 2.	2677.1
POTNIKA akviziterja, verziranega za povečanje s’ik, iščem. Ponudbe pod »Potnik«.	2635-1
GOSPODINJSKO pomočnico srednjih let sprejme Aubelj, Trnovski pristan 24, Ljubljana. 2631-1 ZA DELO v livarni sprejmemo izučenega kovinolivarja in delavca za priučitev v livarni. Ponudbe pošljite podružnici CGP Delo Kranj pod oznako »Livar«.
234-1
BRIVSKO —- frizersko pomočnico z najmanj dve leti prakse, sprejme Ciril Pucelj, frizer Novo mesto.	233-1
IŠČEMO samostojno gospodinjsko pomočnico k slovenski zdravniški družini na Holandskem. Olga Roggeveen, Har.delsstraat 26, Stadskanaal, Holland. Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
KVALIFICIRANO ali priučeno kuharico s prakso v zasebni gostilni sprejmem takoj, lahko tudi mlajša upokojenka. Stanovanje in hrana v hiši. Plača dobra. Ponudbe iod »Občina šiška«.	2597-1
IŠČEM žensko za varstvo enoletnega otroka. Po možnosti upokojenka. Hrana in stanovanje zastonj. Milban Borič, Kajuhova 21, Radovljica.	2600-1
IŠČEM žensko za varstvo dveletnega otroka! Davinič, Ilirska 32.
2612-1
SOBO in vso oskrbo nudim dekletu za varstvo dveh otrok. O-stalo po dogovoru. Ane Ziherlove 6 st 53, VIII. nadstropje.
2610-1
V NOVO odprtem salonu na Reki, iščem pedikerja. Javite na naslov:	Salon »Julijana«, Rijeka,
Vitezičeva br. 5. Zainteresirane osebe lahko sporoče po telefonu štev. 25-144.	1077.1
FRIZERSKO pomočnico, samostojno sprejme salon Podržaj, Levstikov trg 9.	2548-1
SPREJMEM vajenca. Mehanična delavnica Janez Šetinc, Viška c. štev. 2.	2544.1
STALNO zaposlitev dobi pekovski pomočnik. pošten in trezen. Samsko stanovanje in hrana priskrbljena, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Parna pekarna«.
2537-1
Pralni stroji in stroji za pomivanje posode
loščilniki za parket PRIBOR iz nerjavečega jekla za gostinstvo in domačo uporabo
servisi iz porcelana gospodinjski mešalniki strojčki za testenine (rezanci, krpice) lestenci in drugo.
Vsi izdelki so kakovostni in jih dobite po najnižjih izvoznih cenah!
KERZE
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI 1 (za cerkvijo S. Antonio)
ŠIVILJSKO POMOČNICO, honorarno sprejmem takoj. Ponudbe pod »Spretna«.	2541-1
IŠČEM dekle od 17 do 19 let ali mlajšo upokojenko za gospodinjska dela v gostinskem o-bratu v tujini — Italiji. Ponudbe pod »Devizni zaslužek«. Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
1000-1
IŠČEM mizarskega pomočnika. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Milan Oražen, Riben-ska 14, Bled.	1153-1
IŠČEM žensko, ki bi varovala 4 mesece starega otroka. Ponudbe pod »Kodeljevo«.	2742-1
GOSPODINJSKO pomočnico, veščo kuhe, iščem k 4-članski družini, ali oddam sobico za pomoč v gospodinjstvu. Zalokar, Cesta v Rožno dolino 10.
2744-1
IŠČEM šiviljo za krojenje in šivanje. Ponudbe pod »Izučena«.
2746-1
GOSPODINJSKO pomočnico srednjih let z znanjem kuhanja sprejmemo. Urbančič, Vodovodna 73.	2753-1
GOSPODINJSKO pomočnico, z znanjem kuhe, spre j m čm takoj ali po dogovoru k tričlanski družini. Delovni pogoji so zelo ugodni. Osebne ali pismene ponudbe na naslov: Ravnikar, Titova 92,
2815-1
DVA monterja centralne kurjave zaposlim redno. Takoj. Ponudbe pod »Vesten, samostojen, nealkoholik«.	2778-1
NUJNO potrebujem zanesljivo o-sebo za dopoldansko varstvo (v mesecu 2 prosti soboti) 10-me-sečnega fantka. Ponudbe pod »Navedite ceno«.	2782-1
ŽENSKA srednjih let dobi službo za številčenje in kvalitetni pregled razne konfekcije. Ponudbe pod »Točna in hitra«. 2776-1 IZVOZNO-iJVOZNO podjetje v Milanu, išče samostojno komercialistko, s perfektnim znanjem nemške, italijanske in srbohrvaške korespondence. Pogoj: samska, starost od 35 do 45 let Ponudbe z življenjepisom v ogl. odd. pod »Zaposlitev v Milanu«. Informacije po tel. štev. 314-558. Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.	1000-1
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, z znanjem kuhe k 2 osebama. Ponudbe pod »Zvezda — 4 tisoč«.	2766-1
SOBOSLIKARSKE pleskarske pomočnike sprejmem — plačilo učinek. Vajence — pogoj osemletka. Marjan Šubic, Tržaška 3.
2564-1
DOBROSRČNO upokojenko sprejmem za varstvo dojenčka v dopoldanskem času. Kupljenik, Smoletova 12.	2683-1
NOVINKA, ali že priučena gospodinjska pomočnica dobi službo pri starejši gospe .Pismeno ali osebno se zglasite od ponedelj-ure naslov:	Ivanka Ivančič,
ka lO.t. m. dalje od 17. do 19. Ljubljana, Masarykova 28.
2765-1
»ELEKTROMEIIANIKA« sprejme vajenca za previjanje elkfcramo-torja. Janko Drole, Prešernova 30, Ljubljana, tel. 310-119.
2507.1
GOSPODINJSKO pomočnico išče. mo k štiričlanski družini za Portorož. Pleško — Vošnjakova 12/11, Ljubljana.	2404.1
Specialna trgovina s pleteninami
LADY-L0RD
sporoča spoštovanim jugoslovanskim potrošnikom (kupcem), da
nudi v času CELOVŠKE REVIJE NA LEDU
10 °/o popusta za vse moške in ženske pulo. verje ter jopice.
LADY- LORD
Strickwarenfachge-
schaft
Bahnhofstrasse 22 Klagenfurt/Karnten
ZA 4 — kasneje 8-umo varstvo dveh otrok iščem mlajšo- upokojenko. Varstvo na domu -f- Šiška, okolica remize. Cenjene ponudbe pod »Zanesljivost.«
2230.1
Službo išče
UPOKOJENA učiteljica išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Ponudbe pod »Umsko delo«.	2464-2
FANT s končano srednjo šolo (gimnazijo) in zaključnim izpitom slovenskega jezika, matematike in fizike se želi zaposliti na osnovni šoli kot izredni učiteljo ali predavatelj matematike in fizike. Ponudbe pod »Vesten«.
2654-2
ŠTUDENT veterine sprejme kakršnokoli zaposlitev za določen čas — do oktobra s polnim delovnim časom dopoldne ali popoldne. Imam vozniški izpit B kategorije. Ponudbe prosim pod »Marljiv in pošten«.	2601-2
FRIZERSKA pomočnica — samostojna mo — išče službo v Ljubljani, Celju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Dobra moč«.
2532-2
FRIZERKA s prakso išče zaposlitev. Nastop 1. III. Ponudbe pod »Uma«	2528-2
KEMIJSKI tehnik, začetnica, z aktivnim znanjem angleščine, išče primemo službo. Lojzka Praprotnik, Domžale, Ljubljanska c. 63.
2510-2
ŠOFER kategorije A, B, C, E in F išče službo kjerkoli. Ponudbe pod »Delaven«.	2299-2
IŠČEM kakršnokoli honorarno zaposlitev v zvezi z gradbeništvom, stan. hišic, načrtov. Ponudbe pod »Gradbeni tehnik«.	2264-2
POKLICNA gostilničarka išče službo v kuhinji ali strežbi v dobrem lokalu, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »1. marec«.
2714-2
SOLIDNO vam izdelam težke a-daptacije vseh gradbenih del. Ponudbe pod »Moj konjiček«.
2717-2
MLAD fant išče službo šoferja kjerkoli v Ljubljani ali izven. Ponudbe pod »B, C in E«.
2736-2
DEKLE išče popoldansko honorarno službo bf ksbfskp umlhw no zaposlitev v administraciji v Kranju ali Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna« na podružnico Delo, Kranj.	241-2
DIPLOMIRANA kozmetičarka dunajske kozmetične šole lise Hra-detzky išče službo, najraje ob morju. Ponudbe podr. CP »Delo« Kranj pod »Takoj«.	237-2
IMAM prostor, telefon, iščem zaposlitev. Ponudbe pod »Računovodja«.	2606-2
ADVOKAT v Beogradu sprejema zastopstva iz Slovenije. Govori francoski, nemški. Ponudbe pod »Takoj«.	908-2
OBRTNIKI! Pozor! Vodim poslov, ne knjige. Ponudbe pod »Center«.
2179-2
MLAJŠO upokojenko za varovanje enoletnega otroka in dopoldansko pomoč v gospodinjstvu sprejme družina za Beži. gradom. Slivnik, Jana Husa 70, Kodeljevo.	2348.1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k trem odraslim. Potrebno znanje kuhe in veselje do vrta. Pismene ponudbe:	Pavlič Leo-
pold, Ljubljana, Strmi pot. 8.
2327.1
GOSPODINJSKO pomočnico sprej. dvočlanska družina. Ponudbe pod »Dobra plača«.	2310-1
GOSPODINJSKA pomočnica dobi službo takoj pri tričlanski družini. Lahko tudi mlajša upokojenka. Ponudbe pod »Dobra plača«.	2259.1
N

SZVRSTNA KAKOVOST PO ENKRATNIH CENAH
POSTELJNO PERILO
PREOBLEKE ZA BLAZINE 60x80 cm velike iz beljenega platna ali bombaža po	°S
Posteljnina, pisano potiskana, preobleka
Damast, bel in barvast, preobleka
PREOBLEKA 60x80 cm
ZA BLAZINO
zraTs 25.50
NAMIZNO PERILO
oš 22.
PREOBLEKE ZA ODEJE iz beljenega, okusno povezenega blaga, 130x190 cm, preobleka po	oS
PREOBLEKA ZA BLAZINO zraven, velika 60x80 cm	o£>
PREOBLEKA ZA ODEJO iz beljenega blaga, gladko sešita, 130x190 cm velika
oS
79.80
23.80
PREOBLEKA ZA velika 130x190 cm
PREOBLEKA ZA 60x80 cm velika
PERNICO zraven, oS
SERVIETE dobre kakovosti v raznih dezenih, veliki ca. 30x30 cm po oS
NAMIZNI PRT trpežne kakovosti, pestro potiskan, indanthren, 90x90 cm po	bS
NAMIZNI PRT dobre kakovosti, karirasto pretkan 110x110 cm po	6S
3.—
Polplatnene kakovosti velik
in 115x130
BLAZINO
zraven,
dS
DAMASTASTO POSTELJNO PERILO
PREOBLEKA ZA PERNICO	iz	progastega	satena — čista	bcmbaževina,
120x185	cm, preobleka	OS
130x190	cm, preobleka	OS
140:300 cm, preobleka
ZA BLAZINO
zraven
OS
PREOBLEKA 60x80 cm
PREOBLEKA ZA ODEJO Iz pisanega satena odlične bombažne kakovosti, II. izbira, 130x190 cm	OS
PREOBLEKA ZA PERNICO zraven, 130x190 cm	dS
84.80
94.50 105.50
24.50
8.60
8.80
10.90
PREOBLEKA 60x80 cm
ZA BLAZINO
zraven,
oS
PREOBLEKA ZA PERNICO iz beljenega rožastega damasta, dobra bombažna kakovost, 130x190 cm	oS
BRISAČE
FROTIRKE prograste iz trpežnega blaga 40x75 cm po	oS
olivnozelene (ami-brisače) 40x80 cm
RUDARSKE BRISAČE
velike 45x85 cm po	oS
GOSPODINJSKE BRISAČE
odlične bombažne kakovosti, bele z lepimi progami, velike 42x90 cm po dS
velikosti 45x100 cm po	oS
BRISALKE ZA POSODO iz trpežnega blaga, ki dobro vpija
BOMBAŽ, nebeljen, živ rob, velikost 50x50 cm, pisano kariraste po	oS
BOMBAŽ beljen, brisalke obrobljene, pisano kariraste, 50 x 50 cm velike po
oS
POLPLATNO beljeno, brisalke obrobljene, pisano knriraste, 50x50 cm velike po	dS
Tisoči posameznih kosov II. izbire po globoko znižanih cenah
Posebej vas opozarjamo na naš »razpis nagrad« za Beli teden, ki je objavljen v izložbi st. 30 v Gradcu, Sackstrasse 7-13
3.50
4.80
6.60
. KASTNER&OHLER
Motorna
vozila
GARAŽO odstopim v garažni stolpnici Ambrožev trg. Informacije Ilirska 27 pritličje desno.
2684-3
PRODAM ali zamenjam taunus 17 M do 1200, televizor »Major« in otroško posteljico. Janez Vozelj, Rožna dolina c. IV/35.
2681-3
HAVARIRAN avto fiat 750, novejše izvedbe kupim. Anton Sterle, Ižanska 253, Ljubljana. 2637-3 GARAŽO v Novih Jaršah, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Fiat 750«.	2647-3
KUPIM avto taunus 12 M, 15 M ali 17 M, letnik 66. po možnosti temneiše barve. Slavkovič, 'Golnik, 36.	2639-3
»FIAT 850« prodam. Pismene ponudbe na j-odružnico Dela Maribor pod »Izbira barve«.
236-3
TOVORNI avto 5 — 7 ton kipar vzamem v najem, pozneje odkupim Daniel Kunstič, Šmarje pri Jelšah.	232-3
SPACKA, letnik 1967 ali' 68, odlično ohranjenega kupim z gotovino. Cervan, Celje, Trubarjeva 42.
231-3
GARAŽA pri klavnici poceni naprodaj. Informacije:	M. Rožman,
Strossmajerjeva 3III. 2571-3 AUDI 80	(24.000 km, nabavljen
1968) prodam. Telefon 316-839.
2588-3
LESENO barako — garažo poceni prodam. Stanko Bensa, Fabianijeva 27, Ljubljana. 2614-3 PRODAM BMW Isetto zelho dobro ohranjeno. Hreščak, Pivka, Kolodvorska 14.	1076-3
KUPIM školjko zastave 750 novo ali (zadaj) karambo’irano. Omejc, Ladja 17, p. Medvode.
2559-3
CITROEN ID 19 P, model 1966, lažje karamboliran, ugodno prodam. Informacije tel. 48-125.
2522-3
UGODNO prodam škodo — oktavio, 1966 letnik. Informacije po tel. 21-403, Ljubljana.	231P-3
PRODAM 5 t mercedes, tip 312, Jože Drnač, Ljubljana, Zarnikova 3.	2444-3
PRODAM zastavo 750. letnik 64, lahko za avto Ček. Rajter, Crto-mirova A-l.	2452-3
PRODAM invalidski avto. Ogled v nedeljo. Cizelj, Stegne 18 a, Ljubljana.	246S-3
AMI 6 prevzamem — kupim vrstni red. Ponudbe pod »Arni — Breg«.
2488-3
PRODAM rezervne dele za renault duphine 1961. Medič, Pohorskega bataljona 10, tel. 313-982.
2496-3
TOVORNI avto 3 tone s prevozno pogodbo zamenjam za osebnega. Ponudbe pod »Zamenjava«.	2719-3
FIAT »topolino 500 C«, vozen z generalno, ugodno prodam. Izidor Babnik, Sitarjevška 4, Litija Ogled ob nedeljah dopoldne.
2724-3
GARAŽO za Centralnim stadionom prodam. Ponudbe pod »Fondo-ve hiše«.	2735-3
NUJNO in poceni prodam moped T-12. Ogled v soboto od 16. do 18. ure na Trubarjevi 33 pritilčje — levo.	2757-3
IŠČEM možnost za nakup avtomobila Ponudbe pod »Taunus« .	2759-3
5 AVTOMOBILSKIH gum balonar-ce 14x20 jirodam. Rožič, Lipce 58, Jesenice.	244 ?
TOVORNI avto Deutz-Magirus 4 5 ton, generalno popravljen, ugodno prodam. Sedej, Avtoservis Javornik, Jesenice.	243-3
TRAKTOR »Steier«, nevozen prodam. Oman, Sr. Bitnje 6, Kranj.
240-3
NSU prinz 1000 L, prevoženih 17 tisoč km, zelo dobro ohranjen, prodam. Informacije 24-285.
2712-3
FIAT 620 2 t., skoraj nov prodam, tudi zamenjam za osebni, imam stalne vožnje. Ponudbe pod »Februar« .	2311-3
KUPIM rabljeno prikolico za osebni avtomobil. Ponudbe pod »Fiat«.	2378-3
ZAMENJAM novo škodo 68 za dobro ohranjen fiat 1300 a’i taunus 12 M, letnik 65 ali 66. Ponudbe pod »Ugodna menjava«.
2304-3
STROJ mercedes 312 letnik 1951 razstavljen prodam. Tel. 312-279. Mavrič.	2300-3
PRODAM skoraj nov športni avto VW 1500. Breda Zajc, cesta St. Žagarja 8, Kranj.	221-3
PRODAM prikolico Za osebni avto, borove plohe in deteljo. Učakar, Ihan 49, pošta Domžale.
1112-3
PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj »Singer«. Naslov: Matjašič, Gosposka ul. 16.	2686 4
PRODAM staro betonsko železo. Ponudbe pod »Ugodno«. ^ ^
POCENI prodam:	krojaški pult,
polico, likalnike .težke, ogledalo, kavč, tridelno omaro. Informacije po tel. 23-321 (72) vsak dan do 14. ure, razen nedelje.
2690-4
UGODNO prodam — zaradi selitve malo rabljeno, skoraj novo lut-zovo peč in prenosni kuhinjski štedilnik. Ogled pri Feher, Kotnikova ul. 16, Ljubljana od 12. do 18. ure.	2851-4
PRODAM dvoosno traktorsko prikolico in varilni aparat na kisik. Ponudbe pod »Ugoden na kup«.	2650-4
POLAVTOMATSKI pralni stroj »Castor« poceni prodamo. Zglasite se dopoldne pri Cegec, Linhartova 92/V, Ljubljana.
2648-4
PO ZELO ugodni ceni prodam otroški kombinirani voziček (temno moder). Ogled v soboto, 8. popoldne in nedeljo .v dopoldanskih urah. Ivica Potisek, Ljubljana, Janežičeva 13/11 — Prule.
2646-4
PEC na olje — italijanska zaradi selitve poceni prodam. Albin Zrimšek, Ljubljana, Ciril Metodov trg l/III.	2636-4
GRAMOFON avtomatska menjava — 40 plošč in dodatno peč »Gorenje« poceni prodam. Pržan 29.
2630-4
PRODAM original Gasparijevi sli-kinarodni motivi, tehnika gvaš. Samo resnemu kupcu, naslov podružnica Delo, Novo mesto pod »Umetnost«.	235-4
TRIDELNO omaro zelo visoko in moped Tomos ugodno prodam. Ogled pri Lubej, Prijateljeva 17, Ljubljana.	2624-4
PRODAM dva zložljiva fotelja z mizico. Premovič, ul. Ane Ziherlove 8, šiška.	2575*4
ZARADI selitve v tujino ugodno prodam televizor Blaupunkt, stenski hladilnik Bosch 160 1, film. projektor 8 mm, eno mod. spalnico, z jogi vložki, otroško spalnico belo, preprogo in osebni avto Opel Rekord 64-65, odlično ohranjeno. Marko šilih, Peričeva ulica (nova stolpnica visa-vis bežigrajske gimnazije); ogled popoldne med 16. in 17. uro.
2584-4
TELEVIZOR Ambasador »Super 69« ugodno prodam, zaradi odhoda v tujini. Oglasite se pri Let-nar, Prežihova 1, Ljubljana.
2619-4
PRODAM stroj za plastiko ek-strudov Impianto CPS 4/1, premer 75 za 6 operacij s kalupi za 1	1 steklenice, avtomatski
stroj Colibri 11 g s kalupi za zamaške, kompresor 500	1 in
mlin za mletje plastike. Informa cije tel. 316-898, pismene ponudbe »Ekštrudor«.	2602-4
BUTAN bojler — nemški prodam.
Levstikov trg 6.	2561-4
ŠTEDILNIK — Tobi, ozki. na trdo gorivo prodam. Levstikov trg 6.	2562-4
UGODNO prodamo brizgalno kabino z ventilatorjem. Pismene ponudbe pod »Fabina«.	2546-4
Societa
(0)
DARV/IL
//
TRST
PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/MI
KUPUJTE SAMO URADNO KONTROLIRANE ZLATE IZDELKE
GENERALNO ŠVICARSKO ZASTOPSTVO
Cft)
"DARWIL„
NUDI PO SVETOVNIH KONKURENČNIH CENAH NAJVEČJO IZBIRO ZLATEGA NAKITA V EVROPI iz 14-. 18- in 22-karatnega uradno KONTROLIRANEGA zlata PRODAJA S POSEBNO GARANCIJO!
V ZALOGI VEDNO PREKO 600 MODELOV UR
D A R W I L in Aretta
Ure znamke Darvvil in Aretta lahko nabavite tudi v specializiranih trgovinah in veleblagovnicah v Jugoslaviji
Servisi za vzdrževanje so organizirani v vseh večjih mestih v Jugoslaviji.

T K ST
VIA MAZZINI 24 telefon SH 597 (blizu trga Ponte Rosso):
RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE
S tem odrezkom poseben popust.
PRODAMO kompletno napravo za izdelovanje ogledal. Pismene ponudbe pod »Ogledalo«.
2547-4
PRODAM harmoniki znamke »Železnik« in »Kucler«. Ogled od 16. ure dalje. Franc Jamnik, Ske-tova 5, Ljubljana.	2511-4
GLOBOK nemški voziček, skoraj nov, visečo žimnico z zibko in štiridelno kredenco, dobro ohranjeno, vse poceni prodamo. Slovenska 11, Nove Jarše, Ljubljana.	2407-4
VEČJE PODJETJE
potrebuje za svojo servisno delavnico hladilnih naprav
samostojnega
elektromehanika
Plača po pravilniku podjetja oz. dogovoru.
Rok prijave 7 dni, po objavi, z navedbo dosedanjega službovanja.
Ponudbe pod »Dolenjska«, podružnici »Delo« Novo mesto.	1139
GRADEC - GRAZ
PRODAM odpadni svinec ali zamenjam za sifone. Instalaterst-vo, Podutiška 24.	2778-4
PRODAM posteljico za dojenčka, skoraj novo. Pavla Blatnik, Pet-kovškovo nabrežje 9, Ljubljana.
2490-4
HRASTOVE posode za oleandre, palme itd. vseh vrst prodam. Franc Pirc, Celovška 248 a, Ljubljana.	2499-4
POCENI prodam dva rabljena, še dobro ohranjena posteljna vložka, tudi posamezno. Ogled popoldne. Legiša. Polje 167, Ljub-ljana.	2368-4
UGODNO prodam televizor znamke Televox. Zglaaite se lahko vsak dan od 15. ure dalje. Ivan Povše, Danile Kumar 2, Ljubljana.	2376*4
VARILNI aparat, nov, z dveletno pismeno garancijo, za priključek na fazo 22o V in trifazno napetost 380 V, z osem regu acij varilnega toka od 50 — 180 A, prodam za 1100 ND. Možnost varjenja od pločevine 0,8 mm do debelih profilov 10 mm, z navadnimi in posebnimi (gus, rost-frei) elektrodami. Stane Zorman, Gora 20, p. Komenda. 2387-4 KLAVIR, kratek, dunajska mehanika, ugodno prodam. Mlakar, Koprska 16, Vič, od 15. ure dalje.	2394-4
ZELO ugodno prodam dvodelno omaro in psiho z ogledalom, masivno oreh. Kosovelova 45.
2254-4
PRODAM nerabljeni pletilni stroj obrtniški za ček ali gotovino. Komac, Miklošičeva 19/IV. Ogled v soboto in nedeljo 8. in 9. od 15. do 19. ure.	2185-4
PRODAM krojaški šivalni stToj. Jože Juvančič, Podreča 49, p. Medvode.	222-4
PRODAM superavtomatik 5 kg pralni .stroj »Indezit«. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »V garanciji«.	220-4
ORODJA-MODELE za izdelovanje raznih igrač iz plastike prodam. Interesenti lahko dobijo vse informacije na kraju samem ali po telefonu. A. Breanik, »Kovi. noplaatika« Tacen 39, tel. 51-271.
2711-4
PRODAM hidrofon aa hišni vodovod. Petkovšek, Drenov grič 5.
2737-4
OTROŠKI vceiček, italijanski, kombiniran»Baby car« in otroško košarico prodam. Oboi e lepo ohranjeno. Bremšak, Majaronova 19, Ljubljana.	2739-4
MAGNETOFON, znamke »Philips«, nov, pod. garancijo, prodam. Vprašajte pri Franjo Kic, Pod-milščakova 56, Ljubljana. 2762-4 NUDIM možnost za nakup novega stroja za brizganje plastičnih mas. Ponudbe na podr. »Delo« Kranj pod oznako »45,80—200 gramov«	239*4
PRODAM dobro ohranjen inventar za brivski salon. Ponudbe pod »Brivec«.	2767-4
PRODAM zelo lep desni štedilnik ves ponikljan z dvema pečicama. Trg revolucije 6, Frizerski salon.	2768-4
ZARADI selitve poceni prodamo, pohištvo za dnevno sobo in električni štedilnik, znamke Tobi. Anica Bojc, Verovškova 41, tel. št. 23-871.	2476-4
FIAT 75«, letnik 1963, zelo dobro ohranjen .prodam. Avto ima nov radio Grundig, prtljažnik in skoraj nove gume Dunlop. Nudim garažo v središču mesta. Cerkvenik, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje l/II.	2358-4
PRODAM prašiča za zakol (okoli 180 kg). Luče 12, Grosuplje.
2702-4
ZARADI selitve nujno prodam čisto poceni rabljeno kuhinjo, električni štedilnik in volnene žimnice, vprašajte po telefonu 51-171 ali Bakič, Novi blok. Šentvid, za bencinsko črpalko.
2698-4
PRODAM nove bobne znamke »Pearl« kopija Ludvika s prevlekami, rezervnimi kožami ter JTlzijan činelami, ter carinsko deklaracijo. Tel. 310-788 — zvečer ali popoldne pod »Bobni«.
2577-4.
UGODNO prodam ali zamenjimi zasadil i,jvo percv-lo v okolici Ljubljane, tovorni avto mercedes kasoner. Ponudbe pod »Ka. sonet^<	2377*4
PRODAM dober električni štedilnik Tobi. Cena 150' ND. Zvone Snoj. Fabijani jeva 45. Savsko naselje, Ljubljana.	1939-4
POCENI prod2an otroško posteljico z vložkom, ter gojzerice št. 45. Ogled ves dan, Stojan Pate, Fabianijeva 33, Ljubljana.
1836.4
PRODAM globok otroški voaiček (avstrijski), praktičen za v avtomobil. Zglasite se na naslov: Kogej, Maurarjeva 29, Lj.
2437-4
VODNO črpalko Elektrokovdna, trifazno, tristopenjsko, prodam. Anton Pleško, Kozarška c. 103, Dolgi most.	2503-4
STRUŽNICO Fischer 15 prodam. Janez Dro!ka, Dob 14 pri Domžalah.	2453-4
ZELO nujno potrebujem horizontalno krožno žago z elektronio-• tor jem za rezanje hlodovine. Opis in ceno pošljite na naslov: St j ©pan Serka, Sumartin, otok Brač.	1685.4
OBRTNA ZADRUGA
LJUBLJANA
išče
poslovne prostore
ca 60—100 m’
(pisarno in skladišče)
Ponudbe pod:	»Februar
marec«.	U*3
ŠTEDILNIK (dodatni) »Gorenje« in peč na olje »Lifam 7500 kal.« ugodno prodam. Habjanič, Črnuče 192 B (pri sejmišču), Ljubljana.	2443-4
PRODAM navijalna st!*oj na 6 vreten, pletilni »troj: »Dubied« št. 8/60 om, Wedermann« št. 8/80 om, »Sayfert-Donner« št. 10/60 cm »Diamant« št. 10/50 Ogled mogoč od 9. do H. ure d odo 1 dne na Maurerjevi 29, ?p. šiška.	2436-4
AVTORADIO
za katerikoli tip avtomobil:;
AUTOVOX CONDOR GRUNDIG VOXSON
BLAUPUNKT
z originalnimi ustreznimi deli in montažo z prodaji po posebnih cenah za izvoz.
CENE OD 16*000 LIR DALJE
UNIVERSALTECNICA
CORSO U. SABA 18 PIAZZA GOLDONI 1 V. MACHIAVELLI 3 V. GHIRLANDAIO 25
TIST

Prodam
PANCERJI ht. 85, skoraj novi, ugodno naprodaj. Ogled od 10. t. m. od 18. ure dalje pri Mi. klavc, Kristanova ul. 1 (blok pri StreliSki ulici).	2783.4
GOSTINCI pozor! Po ugodni ceni dobite vrtne garniture — stole in mize. Mekinje. Can-
Iroriovn 57 Kamnik.
POSEBNA PONUDBA
Zenske perlonske nogavice v modnih barvah	fiS 4,90
Motke nogavice v raznih modnih enotnih barvah	6,S0
Otroški puloverji s zavihanim ovratnikom od	19,50
Molke perlonske srajce (bres likanja) od	49,—
Motki perlonski plašči	98,—
Doza razpršila (laka) ta lase l( o*.	9,80
Velika doaa za lase Scbvrarzkopf s merico samo	39,80
Litrska steklenica smrekove peneče kopeli	12,90
lkg rožnega mila	14,90
Gospodinjski paket Dizana (S kg)	98,—
KAUFHAUS CELOVEC
BAHNHOFSTRASSE 37
10. strah -M- DELO
Večkratni SVETOVNI PRVAK EMMERICH DANZER IN EVROPSKA PRVAKINJA INGRID WENDL ter* mnogi mednarodni zvezdniki z ledu nastopajo v čudoviti drsalni reviji
r//	10. gostovanje Dunajske drsalne revije v mestni hali v
CELOVCU OD 6. DO 16. FEBRUARJA 1969 Priskrbite si vstopnice v potovalnih pisarnah:
ATLAS Zagreb, GENERALTURIST Zagreb, IZLETNIK Celje, KOMPAS, LJUBLJANA TRANSPORT, PUTNIK, SAP Ljubljana, TRANSTURIST, TT Ljubljana
iupaju v	rili sami rt
CanfetU
Režija: Will Petter Glasba: Robert Stolz
Mali oglasi
Kupim
KUPIM stroj za mešanje testa od 120—180 kg, po možnosti brez kotlov. Javiti na naslov: Milan Npvakovic, Ljube Stojkoviča 37, Beograd.	2581.5
SMREKOVE deske 25 mm, suhe, kupim. Starje Snedec, Bohinčeva 14. Ljubljana.	2536.5
SLIKE Jakopiča (do 1938) in Groharja ter stilno pohištvo kupim. Ponudbe pod »Prosim opis«.	2429.5
SLIKO Sternena in Tratnika (olja) kupim. Prosim ponrwJ.be pod »Opis ‘dela«.	2430-5
KUPIM pohištvo za kmečko sol5o. Ponudbe pod »Kmečka soba«.
*	2495-5
KUPIM odrezane lase in dobro plačam. Aleksander Gud, Trg revolucije 6.	2769-5
MiTiS
TRST
Via S. Lazzaro tel. 37-309
TOVARNA
Via S. Maurizio tel. 93 788 Tovarna poza-mentenje za tapetništvo
Velika izbira vseh vret zaves tudi teritaj do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna ln kretona v najlepšib barvah m vzorcih žameta, posteljna pregri-njala. prešite odeje preproge rer vse kar potrebujeta za ureditev lepega stanovanja.

Stanovanja
LEPO sobo, poseben vhod, sončno, oddam. Cena ugodna, študentki ali nameščenki. Telefon 316-507.	*	2749-6
SOBO, opremljeno, novo, ogrevano, poseben vhod, odam moškemu. Ponudbe pod »šiška«.
2713-6
ŠIVILJA z dveletno hčerko išče enosobno stanovanje ali garsonjero za dve leti. Plača naprej. Ponudbe pod »Poštena«. 2721-6
MATERIAL ZA MOTORJE:
Bati
P. C. batni obročki (ameriški)
Monroe amortizerji
Vseh vrst pripomočki in oprema za avtomobile
Orodje in stroji za avtomehanike
FRITZ BAAR
CELOVEC -KLAGENFURT
St. Veiter Ring 33 St. Rupert Strasse 6
IŠČEM majhno stanovanje ali večjo sobo za določen čas. Vera Urbanci, Ljubljana, Koblarjeva 34.	2722-6
ODDAM veliko opremljeno enosobno stanovanje na Viču za nekaj let, plačilo vnaprej. Ponudbe pod »Marec*«. 2733-6 ŠTUDENTKA nujno potrebuje garsonjero. Ponudbe pod »Dobro plačam«.	2743-6
DVE dekleti iščeta opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, ter souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Blizu centra«.	2740-6
MIREN fant išče opremljeno sobo, po možnosti ogrevano in v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«.
2741-6
SOSTANOVALKO sprejmem v dvoposteljno sobo. Posebni vhod — možnost kuhanja. Ponudba pod »Kodeljevo«.	2745-6
BODOČA zakonca iščeta garsonjero. Ponudbe pod »Solidna plačnika«.	2747-6
IščElVf sostanovalko; upokojenko, sem sama tudi v pokoju. Gornji trg 22/11. — levo. V nedeljo popoldne.	2750-6
LOKAL velik ca 50 kvadr. m, z dvema velikima izložbama, niz. ka najemnina, na Starem trgu zagnenjam za manjši kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »Privatni lokal«.	2754-6
SPREJMEM sostanovalko študentko, najraje Gorenjko. Aleše v-Čeva 48a, šiška.	2755-6
SOBO nudim za dopoldansko-- — lahko izmenično pomoč v gospodinjstvu ali sprejmem gospodinjsko pomočnico. Pečnikar, Dolenjska 74.	2760-6
ZAKONCA z enoletnim otrokom, nujno potrebujeta sobo. Mož odstoten, “otrok v varstvu. Ponudbe pod »Dobra plačnika«.
2764-6
ŠTUDENTKA glasbe išče sobo, najraje v bližini Glasbene akademije. Ponudbe pod »1. marec.«	1081-6
IŠČEM neopremljeno sobo za atelje. Ponudbe pod »Akademski slikar«.	2560-6
ODDAM prostor s posebnim vhodom za mirno obrt. Zaželena krojačnica. Ponudbe pod »Poštenost«.	.	2553-6
SPREJMEM moškega za sostano. valca. Ponudbe pod »Poštenost«.
2552-6
TRGOVSKI zastopnik išče opremi jeno garsonjero <— s centralnim gretjem — za eno leto. Cenjene ponudbe pod »Bruno«.
2551-6
DELAVNICO dam v najem 6 x 5,20, ima trifazni tok, vodovod. Ponudba pod »Vič«. 2549-6 STAREJŠI študent (neporočen) išče lepo sobo, po možnosti brez sostanovalca. Plača dobro. Ponudbe pod »Tehnik«. 2542-6 SOBO išče mlad fant, kjerkoli •v Ljubljani, plača po dogovoru ali pomaga. Naslov: Darko Saje, Viška c. 46.	2540-6
SOBO. ogrevano, s posebnim vhodom dobi mlado dekle. Ponudbe pod »Poštena«. 2539-6 SOBO in kuhinjo nudim brezplačno mlajšemu zakonskemu paru (upokojencema, ki bi skrbela za vrt in druga hišna dela. Ženo, ki bi pomagala v gospodinjstvu, tudi honoriram Ponudbe pod »Idealno — center«.	2531-6
IŠČEM sobo s posebnim vhodom, za dve osebi. Ponudbe pod »Možnost ‘ predplačila«. 2530-6 ODDAM veliko sobo dvema dekletoma. Opremljeno ali neopremljeno, je ogrevana (centralno). Ponudbe pod »Mirne«. 2527-6 SOSTANOVALCA, solidnega študenta sprejmem v ogrevano sobo. Ponudbe pod »Blizu fakultet«.	2519-6
ZAMENJAM enosobno novo komfortno stanovanje s centralno kurjavo za večje, lahko starejše. Ponudbe pod »Takoj brez centralne«.	2515-6
ZA 2—3-SOBNO stanovanje z odločbo nudim visoko nagrado. Ponudbe pod »Ožja Lljubljana«.
2509-6
SOBO, večjo, neopremljeno, iščeta zakonca brez otrok. Plačata 20 do 30 ND. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Čimprej«.	2418 6
ZAMENJAM trosobno, komfortno stanoval je v Mariboru za podobno — Ljubljana, Reka, Koper. Informacije: Marija Vrhovec, Fabijaneva 37, Ljubljana.
2438-6
ODDAMO študentki ali uslužbenki eno ležišče s posebnim vhodom. Bezenškova 35, Ljubljana.	2506-6
GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom išče uslužbenka. Ponudbe pod »Center — šiška«.
2505-6
MLAJŠO upokojenko sprejmem za gospodinjo na zelo dobro urejeno kmetijo, lastna soba, ostalo po dogovoru. Podsmreka 6, Ljubljana.	2446-6
DIJAKINJA išče sobo v Ljubljani.
Ponudbe pod »Kmalu«. 2447-6 DAM sobo in hrano za dopoldansko varstvo otroka. Ponudbe pod »Nujno«.	2467-6
SOSTANOVALKO sprejmem. Martinc, šišenska 48 (vhod dvorišče). Avtobusna proga Zg. šiška, postaja Zg. šiška. 2479-6 NUJNO iščem prazno sobo po možnosti s posebnim vhodom, lahko kletno v središču mesta, Šiški, Šentvidu. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
2492-6
DEKLE išče opremljeno ali neopremljeno skromno sobo. Ponudbe pod »Februar«. 2500-6 ODDAM sobo na Vodnikovi cesti, Bežigrad za pisarno avtoprevo-zov. Bližina Vektorja. Kasneje dve sobi, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Parkirni prostor«.
2787-6
POŠTENA otroška negovalka, mož odsoten v inozemstvu išče sobo kjerkoli v šiški ali središču mesta. Plačam dobro. Veliko odsotna. V primeru bolezni pri hiši nudim pomoč. Ponudbe pod »Po možnosti neopremljeno«.
2795-6
STANOVANJE, sobo in kuhinjo, tudi ogrevano dobi starejši zakonski par. Ponudbe pod »Dogovor«.	2277-6
NEOPREMLJENO sobo, ogrevano, s posebnim vhodom oddam. Pogoj:	predplačilo.	Alojz čeme,
■ Avseceva 38, Nove Jarše, Ljubljana.	2640-6
PRED poroko iščeta fant in dekle sobo, poseben vhod. Puterlejeva 1. Kodeljevo.	2626-6
VISOKO nagrado dam za komfortno dvosobno stanovanje z odločbo v Ljubljani. Ponudbe pod »Center ali okolica«. 2521-6 ODDAMO opremljeno sobo za dvakratno popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Rajko Zupančič, Avseceva 18, Nove Jarše.
2569-6
ZAMENJAM komfortno triinpolsobno stanovanje v Kopru — Semedeli za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »April — Junij«.	211-6
DVE LEPI sobi v bližini centra s centralno kurjavo oddam dvema dekletoma. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.	2623-6
IŠČEM sobo s posebnim vhodom v bližini Centra po možnosti prazna. Ponudbe pod »Pošten«.
2620-6
V SREDIŠČU mesta iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Zobozdravnica«.	2566-6
SPREJMEM dve pošteni dekleti, opremljena soba, poseben vhod. Puterlejeva 1, Kodeljevo
2625-6
ZELO lepo, ogrevano sobo oddam. Ponudbe pod »Predplačilo«.	2709.6
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero vzamem v najem za eno leto. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	2704-6
PRAZNO sobo ali garsonjero po-arebuje za eno leto veliko odsoten inozemec. Ponudbe pod »Vsaka cena«.	2673.6
ENOSOBNO stanovanje zamenjam za dvosobno ali večje. Ponudbe pod »Lepa nagrada«. 2662-6 USLUŽBENKA išče sobo ali gre •za sostanovalko. Ponudbe pod »Kjerkoli v Ljubi jan s 15. februarjem.«	2701-6
ZAROČENCA iščta opremljeno sobo, dovoljeno kuhanje in pranje, v okolici centra. Ponudbe pod »Iskrena«.	2703.6
S VETOZAREVO—Ljubljana. Zamenjam trisobno komfortno stanovanje v Svetozarevu za manjše komfortno v Ljubljani. Za informacije se obrnite: Milena Marčič, Ljubljana-šiška, Vodnikova 306.	2666-6
DELAVNICO s skladiščem in dvoriščem med 200 kv. m v mestu ob cesti na prometnem kraju, primemo za vsako obrt. Dam v najem s 1. majem. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.
2661-6
GARSONJERO — prazno vzamem v najem, po možnosti v središču mesta. Ponudbe pod oznako »Takoj«.	2660.6
ŠTUDENTKA — uslužbenka išče neopremljeno sobo brez kopalnice. Lahko je podstrešna ali kletna — stanje ni važno. 2656-6 IŠČEM sobo s kuhinjo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dam nagrado«.	2572.6
DAM nagrado, ali kupim enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod »Ljubljana«. 2574-6 ZDRAVNIŠKA delavka išče sobico in za hrano pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Zaupna«.	2582.6
OPREMLJENO ali neopremljeno sobo potrebuje v Kamniku preprosto dekle. Ponudbe pod »Samska«.	2591-6
USLUŽBENKA išče ogrevano sobo, po možnosti s souporabo kopalnice. Cenjene ponudbe pod »Februar«.	2595.6

Delavnice za popravila M-A-N motorjev Pregled in naravnava zavor Originalni M.A.N nadomestni deli Rabljeni tovornjaki Prodaja novih M.A.N vozil
Skladišče je odprto od ponedeljka do petka 7.30-17.00 - ob sobotah samo od 8.00-12.00
Postrežemo vas v vseh jugoslovanskih jezikih opravimo naročila takoj.
AUSTRO MAN - GMBH
Gradec, Asperngasse 18
(za glavnim kolodvorom)
Telefon (03122) 51-5-91. Telex 03-1426
Magazzini
FELICE
TRST
CarduccI 41
Veliko znižanje ob podloženi dežni plašči »loden« čista volna moške obleke kratki jopiči dalje
jcpiči s krzneno podlogo 5.900 lir
koncu sezone 3.500 lir 5.900 Lir 4.000 Lir od 1.200 lir
MIRNA zakonca s triletno punčko iščeta neopremljeno sobo s posebnim vhodom, ali sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Plačava do 300,00 ND«.	2481-6
TAKOJ sprejemem sostanovalko s souporabo kuhinje in ostalih pritiklin. Mihelič, Parmova 44.
2653-6
SOBO s posebnim vhodom išče študentka. Ponudbe pod »150«.
'	2652-6
MLADA zakonca intelektualca iščeta stanovanje ali sobo s kopalnico, plakata dobro. Ponudbe pod »Do aprila«. 2649-6 ODDAM opremljeno in centralno ogrevano sobo moškemu. Krž-na 44, Jarše, Ljubljana. 2644-6 SOBICO, opremljeno, odam poštenemu resnemu dekletu za malo pomoč. Skušek, Rimska cesta 10/1. desno.	2633-6
SOBO s centralno kurjavo, kopalnico in posebnim vhodom oddam pošteni osebi za dopol. dansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Takoj«. 2694-6 VEČJO, neopremljeno sobo v šiški išče poročena mati s petletno hčerko. Cenjene ponudbe pod »Plačam za eno leto vnaprej«.	2670-6
PRAZNO sobo s popolnoma ločenim vhodom najraje v starem delu Ljubljane iščem za eno leto. Ponudbe pod »Najboljši plačnik«.	2674-6
ODDAM ogrevano sobo s soupo. rabo kopalnice dvema študentoma — študentkama. Ponudbe pod »Litijska cesta«. 2689.6 ODDAM opremljeno sobo dvema osebama. Poseben vhod, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 2700-6
V NABAVNEM SREDIŠČU V CELOVCU
ALTER PEATZ
PRIPOROČAMO OBISKOVALCEM IZ JUGOSLAVIJE NASLEDNJE TVRDKE
SEMENARNA
KAtlSCHEJ
CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 20
GOMOLJASTE BEGONIJE VSE VRSTE SPECIALNIH SEMEN
PROSIM OBIŠČITE NAS V CELOVCU IN PREDITE OSEBNO PO SEMENA ALI PA POŠLJITE VASE PRIJATELJE, KI JIH BODO KUPILI ZA VAS. SEMEN NAMREČ ZA SEDAJ ŠE NE MOREMO POŠILJATI PO POŠTI.
VELIKA IZBIRA VSEH VRST ELEKTRIČNIH SVETIL PRI
SENEKOVmSCH
CELOVEC - KLAGENFURT
ALTER PLATZ 28
’
SALON SVETIL: ALTER PLATZ 35/1
V Celovcu boste ugodno kupili v VELEPRODAJI PRALNIH SREDSTEV
H0BNER
Alter Platz. 26	7
BLESTEČI OKRASKI ZA PLESNE IN VEČERNE OBLEKE:
posamezni kamenčki, kamenčki in bleščice na trakovih, bleščeče lasne sponke In drugi okraski iz kamenčkov, velika izbira lasnih pentelj vseh vrst Zaloga svetovnih kozmetičnih izdelkov
PARFUMERIE HATUETER
CELOVEC - KLAGENFURT. Alter Platz 5
VELIKO dvosobno komfortno garsonjero v strogem Centru zamenjam za dvoinpolsobno komfortno stanovanje po možnosti v centru. Ponudbe pod »Zamenjava«.	2599-6
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero išče tričlanska družina za dve leti v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Želim«.
2611-6
SOBO oddamo samskim dekletom. Informacije vsako popoldne v Zalogu 159/b pri Sitar.
2618.6
IŠČEM sobo in kuhinjo ali večjo sobo z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Cena ni važna«.
2383-6
ZAMENJAM enosobno stanovanje z odločbo v stari hiši z vrtom in zelo nizko najemnino za dvosobno. Dam nagrado. Ponudbe pod »Najraje okolica Most«.	2316.6
ODDAM starejšemu gospodu sobo z vso oskrbo, vseljivo takoj, proti posojilu. Ponudbe pod »Ugodno«.	2335-6
ODDAM prostore za delavnice in stanovanjske sobe. Dremelj, Dolenjska 208, Ljubljana. 2344.6 SOSTANOVALCA sprejmem takoj. Soba ima poseben vhod. Gerbičeva 28, Ljubljana.
2578-6
V SREDIŠČU Beograda oddamo v najem za predstavništva, zastopništva poslovne prostore dve prvorazredni sobi s predsobo, centralno kurjavo in telefonom ter posebnim vhodom v drugem nadstropju. Podrobnejša pojasnila dobite po telefonu v Beogradu 333-228.
2813-6
MLAD, miren par, oba intelektualca, išče skromno opremljeno sobico s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Čimprej«. 2543-6 IŠČEM sobo s posebnim vhodom. Cena ni važna. And jelko Kneže-vid, Svetosavska 26, BL, 3 soba 1, Ljubljana.	2375-6
ZAKONCA z otrokom nujno potrebujeta opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«.	2470-6
MLAD par išče prazno sobo in kuhinjo ali večjo sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Avtomehanik«.	2028.6
IŠČEM enoinpol — dvosobno sta. novanje z odločbo. Ponudbe pod »Nagrada«.	2459-6
MATI z 9-!etno hčerko išče večjo prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani (šiška) za ca. eno leto. Ponudbe pod »Mirna in poštena«.	2451-6
DVOSOBNO starejše stanovanje z odločbo iščem. Ponudbe pod »Visoka nagrada«.	2439.6
ZA sobo in kuhinjo, nudim lepo nagrado, po možnosti z odločbo. Ponudbe pod »Redni plačnik«. __	2332.6
MLAD inženir, poročen, išče gar. sonjero ali komfortno enosobno stanovanje za ca. 2 leti. Ponudbe pod »Plača dobro«.
2329.6
STANOVANJE dvo-trisobno v novogradnji prodam. Dela izvedena do III. faze. Ponudbe pod »Lesce-Bled« podružnici »Dela« Jesenice.	245-7
PRODAM pod ugodnimi pogoji trisobno stanovanje v I. nadstopju dvodružinske hiše v Kranju, garaža ,vrt, pritikline, vseljivo v jeseni. Ponudbe na »Delo« Kranj pod »Jesen« ali po tel. 22-922.
238-7
TAKOJ kupim zazidljivo parcelo ali hišo v gradnji, okolica: Jarše, Moste, Črnuče, Rudnik. Ponudbe pod »Gotovina«. 2613-7 KUPIM do 1000 kvadratnih m zazidljive parcele. V poštev pride Šentvid, lahko tudi ia Brodu. Ponudbe pod »Gotovina takoj«.
2605-7
V	SREDIŠČU Bačke Topole prodam zgradbo z dvema prostoroma in pritiklinami. Naslov: Kleman, Rade Končara 38.
1078-7
KUPIM manjšo zazidljivo parcelo 200 kvadratnih metrov v Ljubljani ali okolici, sem upokojenec in nudim lažje delo na domu. Ponudbe pod »Hišica, lesna galanterija«.	1080-7
KUPIM stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. faze v Ljubljani ali bližnji okolici z večjo parcelo primemo za obrtnika — možnost gradnje stranskih objektov. Ponudbe ped »Obrt 1969«.
1075.7
PRODAM medetažno nedograjeno hišo v Kranju. Mizarska dela, vodovod in zasteklitev opravljena. Ogled in ostalo pri Ivan Eržen, Zg. Pirniče 90a, Medvode, po 17. uri.	2545-7
KUPIM stanovanje. Ponudbe pod »4 M«.	2526-7
KUPIM hišo, enodružinsko, lahko nedograjeio ali zamenjam na periferiji Ljubljane. Ponudba pod »čimprej«.
2480-7
V	NAJEM oddam hišo in zemljo ali samo hišo v lepem kraju pri Slov. Konjicah. Pogoji zelo dobri. Pavla Blatnik, Petkovško-vo nabrežje 9, Ljubljana. 2489-7
PRODAM hišo za weekend, ob Krki, (pod streho). Lep razgled. Informacije po tel. 315-757.
2493-7
PARCELO z lokacijo prodam na prijetnem mestu v Celju. Ponudbe pod »Sezona pred durmi«.	2319-7
PRODAM dvoetažni vikend-dvoj-ček, 60 kvadratnih m stanovanja z ločenim vrtom 300 kvad. m in garažo, v Umagu na Punti. Cena 90 tisoč ND. Ponudbe pod »Obala«.	2250-7
UGODNO prodamo, 0,72 ha zazidljivo parcelo ob cesti Vrhnika — Vel. Ligonja. Marija Koderman, Verd 104, p. Vrhnika.
2278-7
IŠČEM prostor za delavnico v Zgornji šiški, odkupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Čevljar«.	2708.7
KUPIM manjšo hišo, primemo za obrtnika v Ljubljani — šiška — Bežigrad — Vič. Ponudbe | pod »Gotovina takoj«. 2676-7
PRODAM zazidljivo parcelo, 450 kv. m v Polju. Ponudbe pod »Gotovina«.	2586-7
HIŠO dvodružinsko kjerkoli v Ljubljani, najraje Bežigrad — šiška ali zazidljivo parcelo kupim. Ponudbe pod »Vseljivo v enem letu«.
2780-7
PRODAM v dvosobni stanovanjski hiši dvosobno stanovanje, ograjen vrt, garaža, na Viču. Ponudbe pod »Vseljiva«.
2687-7
PARCELO v Poreču z gradbenim dovoljenjem prodam, 1350 kv. m. Lahko gradite dvojni objekt. Komunalna pristojbina je plačana. Vprašajte: Franjo Paulič, Zagreb. Siget 6 ali tel. 511-306.
2354-7
GARSONJERO, vseljivo takoj, prodam. Bahovec, Celovška 103/VIII. Ogled od 17. ure dalje.	2431.7
LOKAL, takoj vseljiv, nov, moderen, centralno ogrevan, 20 kv. m., na prometnem kraju v središču Karlovca. Vprašajte: Madžar — Moše Pijade 5, Kar-lovac, ala Beograd telefon 626--807.	2422-7
PRODAM dvosobno komfortno stanovanje za Bežigradom z vgra. jeno opremo, takoj vseljivo kupcu z gotovino. Ponudbe pod »Cena 87.000 din«.	2390.7
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom, primemo za vsako obrt. Vseljivo takoj. Ponudbe pod »Kamnik«.	2347-7
PRODAM zasebno družinsko hišo v središču mesta Novega Sada, Vojvode šubljicka 19, površina 140 kv. m, primerna je tudi za predstavništvo. Informacije po telefonu št. 42-820.	1666-7
NOVO trisobno stanovanje (vseljivo takoj) z garažo v stolpnici (Bežigrad) prodam. Ponudbe pod »Takoj gotovina 132000«.
2725-	7
NOVO hišo v četrti fazi v Ljubljani prodam. Možnost prizidave. Ponudbe pod »Nedograjena«.
2726-	7
STANOVANJE, dvosobno s kuhinjo v središču Celja prodam. Vseljivo takoj.. Ponudbe pod »Plačamo takoj«.,	2727-7
STANOVANJE, štirisobno s kuhinjo in kopalnico v središču Celja prodam. Vseljivo takoj. Ponudbe pod »Gotovina«. 2728-7 KUPIM zazidljivo parcelo v o-kolici Ljubljane — 20 km — gotovina. Pangeršič, Zaloška 65, Ljubljana.	2729-7
PRODAM najugodnejšemu ponudniku nedograjen dvoj ček .Ponudbe pod »Črnuče«.	2756-7
Razno
MATEMATIKO, fiziko in vse tehnične predmete uspešno inštruiram. Cenjene ponudbe pod »In-, štrukcije«.	2568-8
IZGUBIL se je mlad siv ovčjak Bobi. Prosimo, vrnite ga ali javite na naslov: Morelj, Potočnikova 10.	2796-8
AMERIKANEČ — Slovenec, ki živi v Ameriki, želi spoznati prikupno dekle, vitke postave od 25— 35 let. želi ustvariti topel, prisrčen dom. Osebne podatke (teža, višina, zanimanje . . .) priložite sedanjo fotografijo. Le resne ponudbe pod »Sončna Kalifornija«.	1000-8
NUJNO potrebujem posojilo kot družabnik 2,000.00o S din za 10 mesecev, ostalo ustno. Dobra garancija. Ponudbe pod »Dogovor«.
2788-8
STRUŽIM in lakiram parket po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod »Obrtnik«.	2705-8
ŽELIM potovati z ladjo ali avtom, kateri inteligent (60-65) se mi pridruži? Tudi nedeljske izlete bi si privoščila. Poudbe pod »Avto preskrbljen«.
2697-8
IŠČEM osebo, ki bi vzela v dopoldansko varstvo učenca osemletke in mu pomagala pri u-čenju in nalogah. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »Osemletka«.	2657-8
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo za nižje in srednje šole. Ponudbe pod »Uspešno«.	2671-8
60 do 70-LETNEGA profesorja, inženirja, želi spoznati dobrosrčno dekle. Ponudbe pod »Diskretnost«.	2621-8
OTROKA bi varovala na mojem domu, če bi mi ga vozili na dem. Ponudbe pod »Stepanja vas«.	2565-8
OTROŠKO varstvo v dopoldanskem času ali inslrukcije za srednjo šolo nudita mlada zakonca z otrokom. Iščeta neopremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Plačata dobro. Ponudbe pod »Inštruk-cije«.	2573-8
GRADBENIKU—obrtniku oddam kompletno gradnjo enodružinske hiše z delom in materialom. Ponudbe pod »Kvalitetno«.
PRISTOPIM kot družabnik k vpeljani proizvodni obrti. Ponudbe pod »Do 1,5 milijona«.
2414-8
PREPISOVANJE sprejmem na dom v slovenščini in nemščini po nizki ceni. Delo brezhibno. Ponudbe pod »Prepis«. 2770-8 SPREJMEM na dom v celodnevno oskrbo dva otroka od 2 do 6 let. Ponudbe pod »Remiza«.
2774-8
RAZOČARANA (37 let) želi spoznati moškega od 40 do 45 let, visoke postave, dobrega značaja. V poštev pridejo samo resne ponudbe. Ponudbe pod »Soliden«.	2663-8
ZOBOZDRAVNIKA iščem za zasebno izdelavo mosta. Stanko Perko, Ljubljana, Hradeckega 41.	2693-8
PROSIM najditelja zapestnice s posvetilom »Anat Kemal«. da mi jo vrne. Tel. št. 48-105, Maček.	2432-8
INŠTRUKTORJA francoskega je-zika za 1. gimnazijo iščem. Lukežič, Djakovičeva 9.	2428.8
SPREJMEM vsa mizarska dela, stavbena in pohištvena hitro in poceni. Ponudbe pod »Solidno«.
2426.8
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
dnevno sveža čajna jajca

SPOSOBNEGA učitelja — kores-pondenta iščem za učenje angleške in nemške poslovne korespondence. Ponudbe pod »Takoj«.	2593-8
NUJNO • potrebujem 1.000.000 SD posojila za dogradtev hiše, vrnem na obroke in garancijo gozd. Ponudbe pod »Nova hiša«.
2372-8
INŠTRUIRAM za vse razrede o-semletke. Pogoj: moj otrok se težko uči. Ponudbe pod »Učiteljica«.	2325-8
PREVZAMEM kakršnekoli vožnje z osebnim petsedežnim avtom, tudi za inozemstvo. Ponudbe pod »Dogovor«.	2263-8
60-LETNI simpatična vdova, situirana, s stanovanjem v Ljubljani, želi spoznati inteligentnega godpoda do 75 let. Ponudbe pod »Razumevanje«.	2616-8
Posest
STAVBENO parcelo blizu Domžal prodam ali zamenjam za osebni avto, Ponudbe pod »Dogovor«	2718-7
PRODAM gradbeno parcelo z lokacijsko dokumentacijo. Peternel, Zg. Zadobrova 63, Ljubljana-	2723-7
PRODAM zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem in načrti. Ponudbe pod »Vižmarje Brod«.	2491-7
KUPIM zazidljivo parcelo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam takoj v gotovini«.	2279-7
GOSTI ilNO prodam ali dam v najem 30 km od Ljubljane. Mesečni promet 50.000 Ndin. Takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Priložnost«.	2706-7
PARCELO za weekend 500 kv. m na Zaplani pod Ulovko, 10 minut od smučišč, z lokacijskim dovoljenjem poceni prodam. Brane Sotošek Ljubljana, Vr-hovnikova 11. tel. 61-492.
2665-7
V OKOLICI Mengša ali Domžal nujno potrebujem sobo s kuhinjo, ali večjo sobo. Plačam do 30.000, tudi za leto vnaprej. Ali pa kupim manjšo hišo na l1/*-letno odplačilo. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	2659-7
SOBO in kuhinjo takoj vseljivo na Gmajni 22, Moste, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje.	2655.7
KUPIM tudi nedograjeno hišo ali dvojček v Ljubljani ali bližji okolici. Ponudbe pod »Takoj, gotovina«.	-	2641.7
VSELJIVO garsonjero prodam v Ljubljani, blizu Centra, lokacija za garažo. Ponudbe pod »Takoj«.	2634.7
VINOGRAD 27 arov z zidanico, nova streha, na lepi sončni legi, 6 km od Novega mesta proti Straži prodam, tudi deljivo, červan, Celje, Trubarjeva 42.
230-7
NEDOGRAJENO eno stanovanjsko hišo prodam, čmolica 16, pošta Šentjur pri Celju. 213-7 GRAMOZNICO s kamnolomom vzamem v .najem ali kupim v Ljubljani. Ponudbe pod čim-„ Praj «	2598.7
PARCELA v bližini Savudrije z gradbenim dovoljenjem ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Week_ kend 69«.	2603-7
PRODAM štirisobno komfortno stanovanje, centralno ogrevanje, z garažo in vrtom, vseljivo takoj' Naslov: Edvard Peterlin, Ber-nekarjeva 12. Ljubljana.
2773-7
ZARADI odhoda v tujino odsto. pim foto atelje. Ponudbe pod »Ugodni pogoji«.
11*3-7
KDO mi posodi 10 tisoč ND? Vrnem do 1. 9. 1969. Ponudbe pod »Nujno — obrt — 10 odst.«.
2679-8
INŠTRUIRAM angleščino, ruščino in fiziko za vse razrede gimnazije in osemletke. Ponudbe pod »Inšturktorica«.	2675-8
IZDELUJEM kombinirane omare in kuhinjske elemente iz ultra-pasa, vse po zahtevanih merah. Ponudbe ped »Ljubljana«.
2672-8
IŠČEM inštruktorja matematike za 4. razred osnovne šole. Žurga, česnikova 14, šiška. 2628-8
ŽELIM spoznati prikupno dekle (po možnosti z znanjem francoščine), ki bi hotela priti v Francijo v službo. Možnost poroke. Želim ustvariti topel, prisrčen dom. Osebne podatke, višino, težo, starost in poklic navedite v pismu. Pošljite tudi vašo sliko na naslov: Zoran Tlačinac, Route de Chalantee. Chontier Hanny, Provins 77, France.	1000-8
TRIO za pustovanje prost v nedeljo, 16. II. in torek, 18.11. 1969. Ponudbe pod »Pustovanie«.
2777-8
SLIKE za vse vrste legitimaci retuširane. izdelamo v dve urah. Foto »Grad«, Miklošiče^ 36•	1394
S1ROJEPISJE slepo desetprstr z vso ustrezno administracij naučim v 40 urah. Uspeh z\ gotovi jen. Nered— Merosodna (pri Grudnovem nab. 15).
2161.
NOVOUSTANOVLJENO mizarstv sprejme naročila. Ponudbe pc »Solidno«.	2710-
GRADITELJI — borci in naročn ki TV-15. Vsa gradbena del vam napravimo z 8 odst. popi stom. Ponudbe pod »Kvaliteta« 2716.
VEČJA skupina solidnih gradbt nikov, ki izdelujejo vsa tesa: ska, zidarska in krovska del nove in stare adaptacije, s priporočajo za naročila. Ponuc be pod »Solidni naročniki«.
2715.
INŠTRUKTORJA za matematik in francoščino iščem za gimnj zijo. Ponudbe pod »Resno«.
2720
»ŠTERN« Škofja Loka, Kran Pismo prepozno prejel. Na sv denje v ponedeljek 10., med 1! do 12. uro. Union.
2730-
GREM pospravljati dvakrat a trikrat tedensko dobrim ljuderr Ponudbe pod »Poštena«. 2732.
ŠTUDENTKO za inštruiran je nu tematike in kemije iščem." Ever tualno možnost stanovanja zar: di nadzorstva pri učenju. Pc nudbe pod »Prva gimnazija«
2718-
KDOR mi posodi do decembr 3000 ND dobi visoke obrest: Nudim garancijo. Ponudbe no »Polivinil galanterija«.	2752-
PEDIKIRAM, grem tudi na dom Helena Miselj, Celovška 28a/IU 2751-
POLAGAM tapete, tople pode te opravljam vsa slikopleskarsk dela takoj ali pozneje, po narc Čilu. Ponudbe pošljite poc »Obrtnik«	2758-
IŠCEM inštruktorja za materna tiko in fiziko za IV. razred gi mnazije. Zaželen profesor. Tel 312-841.	2763-
INŠTRUIRAM latinščino in an gleščino za osnovne in srednji šole. Kličite tel. 316-538.
Staro slovensko trgovsko podjetje
GIACOMO VATOVEC Succ.
TRST - Via Torrebianca 19
vam je vedno na razpolago za vsak nakup in za katerokoli posredovanje iz inozemstva
Bogata zaloga gospodinjskih strojev Superavtomatični pralni stroji vseh znamk ... Poljedelski stroji Štedilniki na trdo kurivo in vse vrste peči Črpalke in hidrofori na batno črpalko za domačo in industrijsko uporabo Ladijski diesel motorji
Pišite ham za ponudbe - obiščite nas!
Devizni račun 15900 - Banca Nazionale Lavoro - Trieste . Tržaška kreditna banka - Trieste - Račun 165
Sobota, 8. februarja 1969
DELO * stran 11
Splošno gradbeno podjetje
GROSUPLJE
objavlja
prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
žerjaviste
za gradbene žerjave
strojnike
težke gradbene mehanizacije
ključavničarje avtomehanike -šoferje
Delovna mesta so v Ljubljani, Grosupljem in gradbiščih podjetja.
Hrana in samsko stanovanje preskrbljeno.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Predvideno je poskusno delo v rokih, določenih s pravilnikom. Interesenti naj vlože pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti, na naslov SGP Grosuplje — centralni obrati.	1114
Upravni odbor
OSNOVNE ŠOLE
SOSTRO
p. Dobrunje pri Ljubljani
razpisuje prosti delovni mesti
UČITELJA
za razredni pouk (4. razred)
UČITELJA
za glasbo in zborovod-stvo za določen čas od 1. III. do 30. junija oz. od 15. II. do 30. junija 1969
POGOJ:
ustrezna kvalifikacija
Prijave naj pošljejo kandidati upravnemu odboru do 15. II. 1969.	1125
Upravni odbor Obrtnega podjetja
»ČIPKA«
IDRIJA
razpisuje delovno mesto
tehnično-komerci-alnega VODJE
konfekcijskega oddelka
Kandidati morajo poleg splošnih in drugih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati te pogoje: tekstilni tehnik z najmanj 5-letno prakso ter s splošnim spoznavanjem komercialnih poslov.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov podjetja v 20. dneh po objavi razpisa.	1113
PETROL Ljubljana POSLOVNA ENOTA DELAVNICA
razglaša
prosto delovno mesto
administratorja
za fakturiranje in ostala administrativna dela
Pogoj:
srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol — PE Delavnica, Ljubljana, šmartinska cesta 65.	1059
kAVA
praznično
razpoloženje
PEKARIJA
GROSUPLJE
objavlja
prosti delovni mesti
2 pekovskih pomočnikov
Pogoj: Kv pek z nekajletno prakso.
Preizkusni rok 90 dni, osebni dohodki po pravilniku, samsko stanovanje zagotovljeno.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 10 dneh po objavi na naslov podjetja.	1102
Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI SE2ANA
razpisuje prosti delovni mesti:
RAZREDNEGA
UČITELJA
na podružnični šoli v Štjaku za določen čas od 19. 2. do 30. 6. 1969. (Stanovanje je na razpolago v šoli).
2 UČITELJA
v Varstveni ustanovi osnovne šole Sežana za določen čas od 26. 2. do 10. junija 1969.
Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu. 1104
Gostinsko podjetje
»POLŽEVO«
IVANČNA GORICA
objavlja prosto delovno mesto
poslovodje gostilne »Na klančku« Šentvid pri Stični
Pogoj: KV gostinski delavec z nekajletno prakso samostojnega vodenja.
Preizkusni rok 60 dni. Osebni dohodek po pravilniku.
Stanovanje zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 10 dneh po objavi na naslov podjetja.	1103
Razpisna komisija
MEDICINSKE
FAKULTETE
V LJUBLJANI
razglaša prosti delovni mesti
a)	kemijskega tehnika
na inštitutu za patofiziologijo
b)	tajnice
na inštitutu za patofiziologijo
Za delovno mesto pod
a)	se zahteva srednja tehniška šola — kemijski oddelek.
Poskusno delo traja tri mesece.
b)	srednja šola, pasivno znanje angleščine. Poskusno delo bo tri mesece.
Nastop službe takoj. Pismene ponudbe (kolko-vane z 0,50 N din) sprejema tajništvo fakultete Ljubljana, Vrazov trg 2/1 — 8 dni po objavi.
1142
VEČJE
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
V LJUBLJANI išče
za svojega vodilnega uslužbenca za določeno omejeno dobo
SAMSKO SOBO
ogrevano, s posebnim vhodom v središču mesta ali v Savskem naselju
Ponudbe pošljite pod oznako »Eno leto«. 1150
UGLEDNA JUŽNONEMŠKA TEKSTILNA TOVARNA
zaposluje pod dobrimi socialnimi pogoji
DEKLETA V STAROSTI OD 17-27 LET v oddelku za damske pletenine
Predpogoj je spretnost in dober vid. Intenzivna pri-učitev in praksa za strojno in ročno delo s primernim plačilom.
Nudimo delovno pogodbo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Zasebno stanovanje priskrbimo. Posredovanje samo prek delovnih uradov.
Interesentke na pošljejo ponudbe pod »Damske pletenine«.
omako —

ZA DELO V LJUBLJANI IN CEUU
razpisujemo prosto delovno mesto
kvalificiranega ali visoko kvalificiranega KURJAČA parnih kotlov
Nastop službe takoj.
Ostale podatke daje in sprejema ponudbe
Gradbeno podjetje »OBNOVA« Ljubljana, TITOVA 39.
ZP ISKRA -
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO
LJUBLJANA, Tržaška c. 2
išče sodelavce ustvarjalce
Vabimo mlade talentirane industrijske oblikovalce in grafike za občasno honorarno delo, predvsem z visokošolsko izobrazbo strojne, tehnološke ali likovne smeri. Pogoj za sodelovanje je smisel za estetiko in veselje do oblikovanja tehničnih predmetov. Iščemo vztrajne in kreativne ljudi, ki čutijo sposobnost iskanja in obdelave novih rešitev.
STE TO VI?
Preudarite in priključite se renomiranemu strokovnemu teamu ISKRA—ZZA!
Javite pismeno na naslov: ZP ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, Ljubljana, Tržaška c. 2, organizacijsko kadrovski oddelek.
Predložite osebne podatke, navedbe o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu.
1122
............................
PROSVETNI SERVIS
LJUBLJANA, Miklošičeva 7
razpisuje prosto delovno mesto
REFERENTA
V KOMERCIALI
pogoji: srednješolska izobrazba; večletna praksa v komercialnih poslih; poskusno delo tri mesece.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema upravni odbor Prosvetnega servisa 8 dni po objavi.
1149
»SADJE ZELENJAVA«
podjetje za promet, skladiščenje in predelavo sadja in zelenjave LJUBLJANA, POLJANSKA C. 46/a
vabi zaradi povečanja obsega poslovanja k sodelovanju
PRODAJALCE
POGOJ: KV delavec živilske stroke za določen in nedoločen čas
PRIPRAVNIKA
za delo v komerciali
POGOJ: višja komercialna šola ali diplomirani ekonomist
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe ali se zglase osebno v kadrovskem odd. podjetja »Sadje zelenjava« Ljubljana, Poljanska c. 46 a. Rok za sprejem ponudb je do 15. 2. 1969. Podjetje s stanovanji ne razpolaga.	1128
HIUIIIIIIWIIIIIIttnil)llll!llllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllimillll»HII!!!R!IIUt!!llll»IIIIIIBIinillll!IIIIHIRIIIIIIIIIIIIIWIIIimWIIIIIMHnillMI
JAVNA SKLADIŠČA
LJUBLJANA, Šmartinska 152
Objavlja prosta delovna mesta za:
KNJIGOVODJO - saldakontista
pogoji: ESŠ, dve leti prakse, poskusna doba tri mesece.
BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO
pogoji:	ESŠ, poskusna doba tri mesece
DVA REFERENTA V KOMERCIALI
pogoji : višja komercialna šola, poskusna doba tri mesece.
DVE STROJEPISKI I. a razreda
pogoji: poskusna doba dva meseca.
Pismene ponudbe sprejemamo do 22. februarja 1969
1136
mHmHmHimiiHmiiiuimiHHmtmHiHHiiimiiMmmiiiHitiiiimmmiiiimmnmmiiimuiumuimiummmummiiHimiimuuiuHHttHimmmiiHmnmtHumn
POSLOVNO ZDRUŽENJE TEKSTILNE INDUSTRIJE
LJUBLJANA, Titova 81
razglaša prosti delovni mesti
INOKORESPONDENTA REFERENTA
Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1. srednješolska izobrazba, znanje nemščine in angleščine, najmanj 2 leti prakse pod 2. srednješolska izobrazba, znanje nemščine, najmanj 3 leta prakse v izvoznih poslih.
Osebni dohodki po pravilniku za delitev osebnih dohodkov združenja.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Rok razglasa 15 dni po objavi v časopisu.
1135
g»mimiiiiiwmmiiinniiiiini!iuiHiiunifliniiimninnnmnmiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii!muiHmi{UiuiiuiHuiimmiiiiuaimiiimi!]iiiiimmininininaiomuiim
ZP ISKRA KRANJ
STROKOVNE SLUŽBE
IŠČEMO NOVE SODELAVCE za delo na delovnih mestih:
1.	SVETNIKA GENERALNEGA DIREKTORJA
2.	VODJO
SLUŽBE ZA RAZVOJ
3.	ORGANIZATORJA PROJEKTANT
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.:
končana ekonomska fakulteta II. stopnje z vsaj 5-letno prakso na' odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu ali javni upravi, pod 2.:
končana elektro fakulteta II. stopnje z vsaj 5-letno prakso na odgovornih delovnih mestih v elektroindustriji, pod 3.:
koiičana ekonomska fakulteta II. stopnje in vsaj 3-letna praksa na področju organizacije poslovanja.
Delovni mesti pod 1. in 2. sta v Ljubljani, pod 3. pa v Kranju.
Prijave sprejema ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko
kadrovsko področje, Kranj, Oldhamska 2,
do 1. 3. 1969.	1098
Razpisna komisija pri upravi
ZDRUŽENEGA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA LJUBLJANA
razpisuj a prosto delovno mesto
POMOČNIKA
DIREKTORJA
ZDRUŽENEGA PODJETJA
ZA PROMETNO-TEHNICNI SEKTOR
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti visoko strokovno izobrazbo prcmetno-transportne smeri in najmanj 10 let izkušenj na delovnih mestih, ki so pomembna za uspešno vodenje tega delovnega področja, ali pa tudi manjšo strokovno izobrazbo ob smiselnem upoštevanju pogojev iz 139. člena statuta podjetja.
Prednost imajo kandidati, ki so že delali v prometno-tehnični dejavnosti.
Zaželeno je, da kandidat obvlada vsaj en tuj jezik (nemški ali italijanski).
Ponudbe sprejema 15 dni po objavi Razpisna komisija pri upravi ZŽTP — Ljubljana, Moše Pijade 39.
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL DOLGOLETNI ČLAN DELOVNE SKUPNOSTI, TOVARIŠ
RAJKO BERNARDI
ŠEF NABAVE IN PRODAJE V POKOJU .
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO, 8. FEBRUARJA 1969, OB 15.30 IZ JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH

KEMOSERVIS—FOTOMATERIAL LJUBLJANA

UPRAVNI ODBOR
TOVARNE MERIL
SLOVENJ GRADEC
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	TRGOVSKEGA POTNIKA
2.	PRODAJNEGA REFERENTA za domači trg
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v ekonomsko-komercial-nih poslih ali visoko-kvalificiran delavec trgovske stroke z najmanj 5-letno prakso v prodajni službi.
Prednost imajo kandidati s prakso v potniški službi.
pod 2. višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri z najmanj 2-letno prakso v stroki ali srednja ekonomska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v stroki.
Poskusno delo za obe delovni mesti bo 2 meseca. Osebni dohodki po pravilniku podejtja.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec z oznako »za razpis«.
Prijavi priložite ustrezna dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev.
.	*	1127
»TOZ«
tvornica olovaka, nalivpera, kancela-rijskog, crtačeg i pisačeg pribora ZAGREB, L. RIBARA 91
oglaša
prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA
POTNIKA
za območje bivšega okraja Maribor in Varaždin
POGOJ: srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 leti prakse v komerciali v knjigamiško-papimiški stroki, potrebna delovna praksa kot trgovski potnik in da ima avtomobil glede prodaje na terenu.
Kandidati naj pošljejo prijave kadrovski službi podjetja v 15 dneh od dneva objave.	1035
Po dolgi in mučni bolezni je preminil naš dragi mož, oče in stric
Ivan Slavec
nadučitelj v pokoju
Pogreb bo v soboto, 8. februarja 1969, ob 15. uri na koprskem pokopališču.
žalujoči:
žena Jožefa, hči Vera, nečakinji Leonardis In Zuanni, družina Mantel in drugi sorodniki
Koper, Australija, 6. februarja 1969
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, očka, brat, stričko in svak
RAJKO BERNARDI
Na poslednji poti ga bomo spremili v soboto 8. februarja 1969, ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah
ž aluj oči:
žena Zora s hčerko Metko, sin Peter, sestra Ruža z družino, tlružine Bernardi, štajer, Vrečar, Šušteršič, Zupan, Slatnar, Spasič, Miklič
in drugo sorodstvo
%
Ljubljana, Maribor, Lanckrone, Litija, Surdulica, 6. februarja 1969
DOTRPEL JE NAŠ DRAGI OCE
PETER BURGER
K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V NEDELJO, 9. FEBRUARJA 1969, OB 15. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI NA FARNO POKOPALIŠČE V KOMENDI.
■ ŽALUJOČI:
ŽENA MARIJA, SIN PETER Z ŽENO, FRANCI Z DRUŽINO, HCI MARA Z MOŽEM IN JELKA Z DRUŽINO TER DRUGO SORODSTVO
ŽEJE, LJUBLJANA, 7. FEBRUARJA 1969
Umrl je naš dragi mož in oče
Matija Prepeluh
KODRCEV ATA
Pogreb bo v nedeljo, 9. februarja 1969, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sostrem.
Žalujoči:
žena Pepca, otroci Pavla, Zofka, Micka, Franc, Francka z družinami in Cirila ter Ana, Tone, Ivanka z družinami
V 83. letu starosti nam je umrl naš ljubi očka
ANGEL TERČELJ
zidarski mojster v pokoju	.
Pokopali ga bomo v Ajdovščini na šturskem pokopališču v soboto dne 8. februarja 1969, ob 15. uri
žalujoči:
sinova Dušan in Stane z družinama ter drugo sorodstvo Ljubljana, Ajdovščina, 6. februarja 1969
Po hudi in mučni bolezni nas je v 57. letu za vedno zapustil moj dragi mož, naš dobri oče, stari oče, zet, brat, stric in svak
Jože Kralj
invalidski upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 8. februarja 1969, ob 15.30 iz mrliške veže na mestno pokopališče v Celju.
Žalujoči:
žena Slavka, hčerka Mira z možem, sin Jože z ženo, vnuk Aleš, sestra Slavica, bratje Jakob, Franci in Stefan s družinami ter drugo sorodstvo
Celje, Šmarje, Salzburg, Trst, New York, 8.2.1969
Nepričakovano nas je zapustila nadvse dobra žena, mami in stara mami
ANA KALAJŽIC
roj. RUS
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, 8. februarja 1969, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Bledu
žalujoči:*
mož Vlado, hčerki Berta in Nina, sin Vlado, sestra Berta, zeta Marko in Milenko ter vnučki Mojca, Peter, Maja in Barbara ter drugo sorodstvo
Bled, Split, Vinkovci, Makarska, Celovec, Ljubljana
ZLOMLJEN TV STOLP NA NANOSU — V torek ob 23,27 je burja, ki je pihala s hitrostjo preko 200 km na uro, zlomila televizijski stolp na Nanosu. TV stolp leži na pobočju proti Vipavski dolini. Kot je ugotovila komisija, je precej naprav na stolpu poškodovanih in bodo do nadaljnjega gledalci Primorske in dela Notranjske ostali brez TV programa. Popravilo otežkoča močna burja in hladno vreme. Slika desno: še nepoškodovani stolp, levo: stolp po katastrofi.	Foto: JANEZ ZRNEC
»ŠOLA« JI DELA PREGLAVICE. Evropska prvakinja 1968 v umetnostnem drsanju Hana Maškova (ČSSR > je na letošnjem evropskem šampionatu bila po »šoli«, to je obveznih likih, šele tretja ...
Telefoto: UPI
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V AVSTRALIJI — 20 mrtvih in najmanj sto ranjenih je bilanca trčenja ekspresnega vlaka v tovorni okrog 160 kilometrov severno od Melbourna. Ekspres se je s hitrostjo 130 km na uro zaletel v tovorni vlak in pet potniških vagonov je bilo docela razbitih. Med kupom razbitin je izbruhnil požar. Na sliki: reševalne ekipe še v nekaj urah niso uspele pogasiti ognja.	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s prve strani
’ m
Prešernove nagrade 1969
prizadeva prav kulturo. Takšnim pojavom se je potrebno upreti, saj kultura in umetniško ustvarjanje nista okras družbe, ki ga družba ima ali pa se mu lahko tudi odpove. Kultura in umetniško ustvarjanje sta zvezama z bistvom vsake družbe, z njenim človeškim smislom. Ne vena, kakšen smisel bi še imela naša družba, če bi se prenehali ukvarjati s kulturo, z umetnostjo, z vsem, kar je lepo, plemenito in humano.
Kultura in umetnost potrebujeta predvsem demokratično ozračje in avtonomijo ustvarjanja, zagotovitev stabilnih pogojev in sredstev ter funkcionalno mesto v družbi.
meni in bo verjetno vedno pomenilo za naš maloštevilni narod težko obveznost. Ne preostaja nam drugega, kot da to danost upoštevamo, da tudi na tem področju racionalno gospodarimo in da tudi s skromnejšimi sredstvi dosegamo čimvečje in čim-boljše uspehe.
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta je sklenil svoje besede z zgoščenim orisom seedanjega materialnega položaja kulturnih delavcev in ustanov ter poudaril nujnost potrebe po načelni ureditvi teh vprašanj.
Nato je Simfonični orkester SF pod taktirko Marka Muniha in s solistom Tonijem Grčarjem izvajal Marijana Lipovška Koncert za trobento in orkester ter Daneta Škerla Koncert za orkester.
Potem, ko ga bo obravnavala republiška konferenca SŽDL, bo dan dokument v široko javno razpravo. Ob tem sta predsedstvo in izvršni odbor sklenila predlagati republiški konferenci, naij na svoji bližnji seji izvoli dve komisiji. Prva komisija naj bi usmerjala javno razpravo in zbirala pripombe o tem dokumentu, druga pa naj bi na podlagi novega koncepta SZDL pripravljala predlog za izpopolnitev statuta SZDL Slovenije.
Predsedstvo in izvršni odbor sta obravnavala tudi osnutek programskih izhodišč za kandidiranje odbornikov in poslancev, ki ga je obrazložil član izvršnega odbora Božo Kovač. Ta dokument naj bi vseboval najširši politični oziroma samoupravni dogovor o osrednjih nalogah v naslednjem mandatnem obdobju skupščin. Te naloge bodo upoštevali občani, združeni v SZDL, ko se bodo opredeljevali za kandidate, ki bi lahko največ prispevali k uresničevanju omenjenih nalog. Predlog dokumenta, o katerem bo sklepala republiška konferenca, bodo poslali v javno razpravo, ki naj bi hkrati obravnavala tudi volilni program, sprejet v zvezni konferenci SZDL.
MIRO ZAKRAJŠEK
• ••
Delovni pogovori
mnenja različna, in zato misli, da ne bo mogoče v kratkem času prebroditi vseh razlik. Vendar pa razlike ne morejo preglasiti občutka potrebe po tem, da se odnosi razvijajo in krepijo. »Narodi naših držav želijo sodelovanje v prid miru razširita tudi na druge države.« Fock je na koncu poudaril, da Madžari spoštujejo jugoslovanske narode in ljudi, ki so jih vodili v vojni in graditvi.«
Mika špiljak se je v odgovoru zahvalil za povabilo, rekoč, da je dosedanje vzdušje na pogovorih upravičilo cilj, zaradi katerega je jugoslovanska delegacija prišla na obisk. »Prišli smo z namenom, da bi imeli odkrite in tovariške pogovore.« Na kratko je povzel zgodovinski razvoj odnosov med sosednjima državama in ugotovil, da so bila tu obdobja zelo plodnega sodelovanja, pa tudi obdobja težav. »Toda interesi in želje naših narodov, da bi razvijali dobro sosedsko sodelovanje in odnose in se bojevali za mir na svetu, so vselej zmagali. Ne vidim razlogov, zakaj ne bi bilo tako tudi sedaj in tudi v prihodnje.«
špiljak je potem govoril tudi o različnih poteh graditve socializma in o sedanjih razlikah, ki pa — kakor je poudaril — ne smejo ovira-
Razvoj samoupravljavske demokratične družbe in njenega materialnega temelja prinaša s seboj čedalje ugodnejše razmere in nikakega objektivnega razloga ni, da bi se kulturi godilo danes slabše kot včeraj ali pa da bi bila njena prihodnost manj trdna in siromašnejša kot sedanjost. Nikakršnega razloga ni, da tudi do kulture ne bi družba prevzela določenih obveznosti, da ne bi zagotovila splošnih pogojev in minimalnih stabilnih sredstev kakor je to storila že na mnogih drugih področjih.
Prav# v tem smislu se pripravlja republiški zakon, v katerem naj se naposled uredi razmerje med družbo in kulturo, vpelje tudi na to področje ustrezno programiranje razvoja, se določijo ustrezni stabilni viri in sredstva in s tem postavijo temelji za politiko v kulturi.
Hkrati je potrebno v zakonu postaviti temeljna izhodišča za urejanje notranjih razmerij v posameznih kulturnih institucijah, katera naj bodo opora pri izdelavi statutov in drugiib samoupravnih aktov. Tudi zaradi neurejenih notranjih razmerij, zaradi nejasnosti v zvezi s prisotnostjo in odgovornostjo, v zvezi s samoupravljanjem in vodenjem in zaradi mnogih drugih okolnosti, ki so v dosedanjih razmerah nastale, prihaja do izbruhov in zapletov, ki sicer kolikor toliko zmeraj spremljajo to podrož-je, pa vendar bi jih morali pravočasno in premišljeno razreševati.
'Samo ob sebi je razumljivo, da morata biti tudi kultura in umetniško ustvarjanje vključena v okvire materialnih zmogljivosti naše družbe. Vzdrževanje razvite in nenehno razvijajoče se kulture po-;
• •
V SZDL: soočanje interesov in mnenj
pri razreševanju problemov in vpliva na spreminjanje stvari v smeri napredka.
Spričo tega je nujno, da SZDL razvije oziroma spremeni način dela. Zdaj v njej poteka vpliv predvsem od vodstev navzdol. Okrepiti pa je treba prav tako pretok vpliva iz članstva, baze k centru. SZDL mora postati sposobna, da bo vsakodnevne realne zahteve in demokratičen dialog usmerjala k oblikovanju in nenehnem izpopolnjevanju akcijskega programa, s katerim bo lahko nastopala kot tehtna materialna politična sila pred skupščinami ter drugimi organi in neposredno, uspešno vplivala na spreminjanje stvari.
Osnutek dokumenta pravi, da so za aktivizacijo občanov najprimernejše oblike delovanja SZDL sekcije, v katere se vključujejo občani po svojih interesih za posamezne probleme. Mnogo bolj se mora- celotno politično delo nasloniti na znanstvene raziskave, za kar je treba zagotoviti Socialistični zvezi tudi ustrezno materialno osnovo.
Spremembe v volilnem sistemu postavljajo Socialistično zvezo v povsem nov položaj oziroma v večjo vlcgo. Ljudje, združeni v SZDL, postajajo temeljni nosilci kandidacijskega postopka. To še bolj terja, da v političnih pripravah na volitve hkrati hitreje izpopolnjujemo oziroma posodabljamo vsebino in oblike dela SZDL.
V daljši razpravi so poudarili nujno potrebo po takem dokumentu in so osnutek še dopolnili. V razpravo ga bodo poslali vsem republiškim vod-;vom političnih organizacij. |
Poslovni uspehi in aktivnost Kreditne banke in hranilnice
Ustanovitelji banke dobe 8 % obresti za svoje deleže
LJUBLJANA, 7. febr. — Na današnji zadnji seji pred letnim zborom, ki bo 17. februarja, je izvršilni odbor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana razpravljal o poslovnem poročilu banke za leto 1968 in zaključnem računu za to leto ter o predlogih za delitev dohodka banke in obrestojanje deležev ustanoviteljev banke.
Izvršilni odbor je odobril bilanco po stanju konec preteklega leta. Iz nje je razvidno, da se je povečala bilančna vsota na 12.063 milijonov novih din, kar pomeni, da se je v ^primerjavi z bilanco po stanju konec leta 1967 povečala za 15 odst. Bilančna vsota kratkoročnega poslovanja je narasla za 22 odst. in bilančna vsota deviznega poslovanja za 92 odst. Najznačilnejši pa je podatek, da so se v preteklem letu,hranilne vloge skupaj z namenskimi (za stanovanjsko varčevanje) povečale za 46 odst. od 581 na 850 milijonov novih din.
Doseženi dohodek banke (celotni dohodek po odbitku izdatkov), je , izkazan s 135,7 milijona din. Rednemu zboru banke bodo predlagali, da bo šlo od tega dohodka 17,2 milijona v posebni rezervni sklad, 10,2 milijona v kreditni sklad, banke in še 7,9 milijona od zamudnih obresti, 4,4 milijona pa v izločeni posebni kreditni sklad za stanovanjsko graditev. Del dohodka, ki ga razporeja delovna skupnost banke znaša 81,7 milijona in je namenjen kritju poslovnih stroškov ter osebnim dohodkom kolektiva, rezervnemu skladu, pos-
lovnemu skladu in skladu skupne porabe. Na sredstva, ki so jih ustanovitelji vložili v kreditni sklad pa naj bi izplačali 25,8 milijona din, kar ustreza 8 odstotnemu ob-restovanju ustanoviteljskih deležev.
Izvršilni odbor je odobril tudi načrt dohodkov in izdatkov banke za leto 1969, nadalje splošne pogoje za o-dobravanje kreditov, tarifo za posle, ki jih-opravlja banka, in predlog o višini obrestne mere za posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vliog. Naposled je po naročilu posebne komisije, ki je ocenila predloge za novo ime banke, sklenil, da letnemu zboru ne bo predlagal spremembe imena, ker med 350 predlogi iz javnega natečaja niso našli primernega predloga za novo ime.
FRANCE SEUNIG
ti sodelovanja, ki je v prid obema državama. »Cenimo pripravljenost za pogovore o stvareh, ki nas zbližujejo, in pripravljenost, da si pridemo na jasno povsod tam, kjer nas ločijo razlike. Obe državi imata veliko sorodno-, sti v svoji zgodovini in v svojih sedanjih prizadevanjih, zaradi tega pa tudi dobre razloge, da se sestajamo in pogovarjamo.«
Generalni sekretar Zveze novinarjev Madžarske Nor-bert Siklosy je sinoči v domu tiska priredil večerjo za novinarje jugoslovanskega tiska, radia in televizije, ki spremljajo obisk Mike špilj-ka na Madžarskem.
Spremembe v hrvatski ustavi
ZAGREB, 7. febr. (Tanjug). Na ločenih sejah republiškega in organizacijsko-politične-ga zbora sabora so danes sprejeli predlog proračuna za leto 1969.
Republiški zbor je danes razglasil spremembe v ustavi SR Hrvatske. Med njimi sta najbolj bistveni uvedba neposrednih volitev v zbore delovnih skupnosti in volitve poslancev teh zborov po funkcionalnem, ne pa po teritorialnem načelu.
Avfotransportna podjetja proti pobudi slovenskih poslancev
SARAJEVO, 7. febr. (Tanjug). — Predstavniki avto-transportnih podjetij iz vse države so danes v Sarajevu sklenili, da bo prva konferenca samoupravljavcev cestnega prometa 20. in 21. junija v Sarajevu.
Na današnjem sestanku so zavrnili pobudo skupine slovenskih poslancev, ki je zahtevala, naj bi po hitrem postopku spremenili in dopolnili temeljni zakon o organizaciji prevoza z motornimi vozili v javnem cestnem prometu. Pri tem so poudarili, da bi te spremembe vplivale na krepitev privatnega sektorja, družbeni sektor pa bi bil prizadet. Udeleženci sestanka so tudi zahtevali naj zvezna gospodarska zbornica skupno s predstavniki podjetij anulira pobudo skupine slovenskih poslancev.
Drsalna premiera v Celovcu
CELOVEC, 7. febr. — Sinoči se je s slovesno premiero začelo 10-dnevno gostovanje dunajske drsalne revije v. Celovcu. Celovški župan Hans Ausservvinkler je na premieri med drugim pozdravil tudi številne goste iz Slovenije, med njimi podpredsednika IS Vinka Hafnerja, člana IS inž. Franca Razdevška in inž. Ivana Zupana ter predstavnike številnih slovenskih občin.	z. Z.
Solidarni s slovenskimi dijaki
Večina dijakov tržaških srednjih šol vztraja pri zasedbi šo|
OP NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
TRST, 7. febr. (po telefonu) — Večina tržaških dijakov višjih srednjih šol vztraja pri zasedbi svojih šol- Neposredni rezultat skupnih dcgov: rov predstavnikov vseh zasedenih šol je tudi pismo medšolskega odbora dijakov zasedenih šol prosvetnemu ministru Sulli. V svojem pismu se tržaški dijaki med drugim zavzemajo za decentralizacijo upravne oblasti šolstva z večjo avtonomijo šolskih oblasti v deželi, za priznanje širših' pooblastil šolskim svetom, za priznanje večjih pristojnosti dijaškim zborovanjem, preosno-vo šolskih programov ter reformo zrelostnega in uspo-sobljenostnega izpita ter takojšnjo rešitev posebnih vprašanj posameznih zavodov.
Dijaki obeh zasedenih slovenskih srednjih šol — liceja in trgovske šole — sodelujejo z dijaki italijanskih šol, soglašajo s skupnimi zahtevami, hkrati pa na stalnih zborovanjih proučujejo in poglabljajo specifične zahteve slovenskega šolstva. Nekatere, v prvem trenutku ohlapno formulirane zahteve, dobivajo svojo globljo in razumno vsebino.
Protestna akcija slovenskih dijakov, ki ob resnem in razumnem razpravljanju dobiva svojo pravo in objektivno vsebino, je zbudila solidarnost velikega dela tukajšnje javnosti. Solidarnostne izjave so izrekle KRI in slovenska skupnost, združenje bivših absolventov trgovske šole »CASTA«, podporo pa so izrekli tudi predstavniki slovenske kulturno gospodarske zveze ter Odbor staršev za obnovitev šole.
Vsi, ki obiskujejo zasedene šole, ugotavljajo vzoren red in polno spoštovanje delovnih programov v zasedenih šolah. Na trgovski srednji šoli so tudi že uvedli seminarje za posamezne predmete- Jutri bodo na obeh slovenskih šolah pripravili tudi Prešernove proslave. Govori se, da bo protestna akcija prekinjena v začetku prihodnjega tedna. Dokončni sklep pa bo sprejet po odgovorih vseh pristojnih oblasti, na katere so dijaki naslovili svoje zahteve.
IGOR GRUDEN
Snežne razmere ob 7 uri z|utra|
žičnica — Krvavec: NI PODATKA! — žičnica — Velika Planina: oblačno, —10, 120 cm, pršič, žičnice obratujejo. — Žičnica Zelenica: Ljubelj — predor: oblačno, —7, 1£0 cm. — Vrh Zelenice: oblačno, —10, 320 cm, žičnice in vlečnice obratu jej a. — Žičnica Vogel: oblačno, —9, 285 cm, žičnice obratujejo. — Žičnica — Vitranc: oblačno, —7, 140 cm, na vrhu 275 cm, pršič, vse naprave delujejo, smučišče teptano. — Žičnica — Španov vrh: NI PODATKA! — Pohorska vzpenjača: rahlo sneži, —8, 120 cm, žičnici Bolfenk in Bellevue obratujeta. — Ribniška koča na Pohorju: oblačno, —10, 190 cm, pršič. —
oblačno,
jezero: rahlo sneži, —6, 80 cm, jezero zamrznjeno. — Dom na Komni: oblačno, —10, 190 cm, pot prehodna, tovorna žičnica dela, cesta do Savice ni plužena. — Bled — jezero: oblačno, —4, 45 cm, jezero zamrznjeno in primemo za drsanje, žičnica na Stražo obratuje. — Pokljuka: oblačno, —7, 200 cm, cesta prevozna le z zimsko opremo. — Litostrojska koča: jasno, —8. 220 cm. — Mežica: oblačno, —8, spodaj 80 cm, zgoraj 145 cm. sedežnica obratuje. — Bele vode nad Šoštanjem: oblačno, —8, zameti 1 do 2 m. cesta prevozna do Grabenška. — Celjska koča: jasno, 50 cm, vlečnica obratuje, cesta prevozna. — Zaplana — Ulovka — Jamnik: oblačno, —3, 55 cm, vlečnica obratuje, cesta prevozna, smuka dobra. — Logatec: oblačno —25 cm, vlečnica obratuje. — Kurešček: rahlo oblačno, —7, 70 cm, cesta plužena, dostop z zimsko opremo. — Vojsko: delno oblačno, —8, 120 cm, pršič. — Idrija: oblačno, —2, 40 cm, pršič. — črni vrh nad Idrijo: oblačno, —6, 80 cm, pršič, vlečnica obratuje. — Lok-ve: jasno, —4, 50 cm, vlečnica obratuje. — Lažne: jasno, —5, 65 cm. vlečnica obratuje. — Livek: ob1ačno, —7, spodaj 45 cm. zgoraj 75 cm, vlečnica obratuje. — Bovec: oblačno, —1, 35 cm pršič. — Log pod Mangartom: oblačno, —2, 80 cm, pršič. — Polževo: oblačno, —3, 70 cm, pršič. — Rakitna: oblačno, —6, 6o cm pršič, vlečnica obratuje, cesta prevozna. — Dom na Travni gori: oblačno, —7, 130 cm, cesta ni prevozna. — Crmošnjice: oblačno —6, 70 cm, pršič, obe vlečnici obratujeta, cesta prevozna. — Jezersko: oblačno, —11, 70 *cm. — Brnik: oblačno, —6. 17 cm. — Ljubliana: oblačno, —4. 17 cm.
Celje: oblačno, 6, 31 cm. — Slovenj Gradec: oblačno. —8, 45 ^■•m. Maribor: oblačno, —5, 25 cm. — Murska Sobota: oblačno, —5, 13 cm. Novo mesto: oblačno, —5, 49 cm — Postoina: oblačno, —5, 22 cm. — Ajdovščina: oblačno, —0, 2 cm’. — Triglav — Kredarica: oblačno. —12, 340 cm.
h včerajšnje zadnje izdaje
liix(in o turneji po Evropi
Potovanje predsednika ZDA je le korak h krepitvi ameriško-evropske skupnosti
WASHINGTON, 6. febr. (AFP) — Na tiskovni konferenci, ki jo je prenašala televizija, je ameriški predsednik Richard Nixon sporočil, da bo 23. februarja odpotoval na turnejo po zahodni Evropi. Najprej bo obiskal Bruselj, nato London, zahodni Berlin, Bonn, Rim in Pariz. Spremljal ga bo zunanji minister William Rogers.
V Rimu ga bo sprejel papež Pavel. V Bruslju pa se bo pogovarjal o EGS, o kateri ima, kot je dejal, »nekaj idej«.
O potovanju v Evropo je Nixon dejal, da je le korak h krepitvi m oživljanju skupnosti ter možnost, da uresniči prvo serijo sestankov, za katere upa, da bodo letos. Izrazil je tudi upanje, da bo atlantsko zvezo povezovala skupna zavest o njenih ciljih.
O obisku v Parizu je ameriški predsednik dejal, da se bo tam sestal z veleposlanikom Cabotom Lodgeom, s katerim se bo pogovarjal o napredovanju vietnamskih pogovorov- Ne namerava se sestati s sevemovietnamskimi predstavniki ali s predstavniki južnovietnamskega osvobodilnega gibanja, vendar pa ni izključil možnosti, da bi do sestanka prišlo posmeje.
Čeprav je predsednik Nixon za to, da bi se prej ali slej srečal s sovjetskimi voditelji, ni menil, da je srečanje možno takoj. V zvezi s tem je omenil, da bi bilo treba tako srečanje najvišjih predstavnikov skrbno pripraviti, še prej pa bi bili potrebni drugi sestanki, da bi raziskali položaj.
O položaju na Srednjem vzhodu je Nixon dejal, da si ZDA prizadevajo za novo politiko, obenem pa se lotevajo različnih pobud in iščejo kakršnekoli pot, ki bi privedla do miroljubne rešitve-
ZDA podpirajo Jarringovo misijo, sodelovale bodo v bilateralnih srečanjih v OZN ter v četvernih pogovorih, ki bodo prav tako v OZN, razpravljale bodo z vsemi stranmi o spopadu in pregledale dolgoročne načrte, da bi ublažili hude gospodarske probleme , ki obstajajo na Srednjem vzhodu.
Nixon je dejal, da si bo v Evropi prizadeval prepričati sogovornike, da je v interesu I vseh držav ratifikacija sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja-
Izrael se ne bo odzval
TEL AVIV, 6. febr. (AFP). Na tiskovni konferenci je predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva izjavil, da se Izrael ne bo odzval nobenemu vabilu na posvetovanja o Srednjem vzhodu, če bi bil sovjetsk1 načrt izhodišče za diskusije.
Vlado Šestin šef
protokola predsednika republike
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je postavil za svojega šefa protokola Vlada šestana, dosedanjega veleposlanika v Pakistanu.
Vlado šestan je bil rojen leta 1925 v Ptuju. Od leta 1941 je sodeloval v NOV na Hrvaškem in v Sloveniji; bil je mladinski funkcionar. Po vojni je bil član pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, nato član CK SKOJ in CK LMJ. študiral je pravo
OSLAŠUJTE V DELU
v Beogradu. Od leta 1951 je delal v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Bil je sekretar našega veleposlaništva v Pekingu in veleposlanik v Pakistanu.
Clsar o reševanju krize v partiji
Dejal je, da so »desničarski oportunisti« glavna nevarnost v partiji
PRAGA, 6. febr. (AFP). — Predsednik češkega nacionalnega sveta Castimir Cisaf je omenil časopisu »Rude pravo« možnost, da bi sklicali 14- izredni kongres KPC. Dodal pa je, da kongresa ni možno sklicati prej, dokler ne bodo izvoljeni delegati. Po njegovem mnenju bi kongres lahko pomagal pri reševanju notranje krize v partiji in združiti na skupni osnovi različne tendence v partiji.
Cisaf je dejal, da so »desničarski oportunisti« glavna nevarnost in razorožujejo partijo na ideološko-politič-nem področju. Predstavniki te tendence so pripravljeni žrtvovati vodilno vlogo partije na račun »absolutne svobode«, ki je utopija. Nasprotno temu pa »sektaški konservativci«, ki odpirajo načelno vlogo partije proti antisocialističnim in antisov-jeiskim pojavom, toda ne razumejo human in demokratičen značaj socializma. Ne-tatotično reagirajo na zahtevo ljudskih množic in bi želeli ponovno uvesti preživele birokratske in policijske metode. Povečini, je dodal Ci-sar, so osebno vezani na režim pred januarjem lanskega leta, njihova provokativna aktivnost pa vznemirja vse javno mnenje.
Obe tendenci pa onemogočata izvajanje realistične politike centralnega komiteja, ki jo je sprejela večina članov partije. Osnovne organizacije bi morale sprejemati učinkovite ukrepe za preprečevanje borbe med temi tendencami ter poklicati na odgovornost vse, ki kršijo partijski statut, je zaključil Gi-sar.
Predsednik češkoslovaške federalne skupščine Colo-tka je dejal, da bodo v skupščini govorili odkrito, kritično in neposredno. Nadalje je dejal, da bodo delali na tem, da bi bile čimprej redne volitve m napovedal spremembo ustave.
Znanstveno sodelovanje s ČSSR
PRAGA, 6. febr. (Tanjug). V Pragi so danes podpisali načrt znanstvenega sodelovanja za to leto med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi znanstvenimi institucijami. Načrt predvideva široko izmenjavo znanstvenih delavcev.
Protest NDR
BERLIN, 6. febr. (Tanjug). NDR je najostreje protestirala proti temu, da bi v zahodnem Berlinu zaseda! za-hodnonemški parlament, na katerem bi izvolili novega predsednika republike.
Telegrami
UBIT TOŽILEC — FORT LAMY. čadskega državnega tožilca, Francoza Emanuela Vergesa je ubil v sodni dvorani neki sodni uradnik, obtožen poneverb. Morilec je naredil samomor.
AMERIŠKI RUŠILEC V TUNIZIJI — TUNIS. Kot sporoča agencija TAP, je ameriški rušilec priplul v tuniško pristanišče Sfax.
NOVI DIREKTOR — WASHINGTON. Predsednik Ni-xon je imenoval Johna Hannaha za, novega direktorja ameriške agencije za mednarodni razvoj.
MANSFIELD — PREDSEDNIK — WASHINGTON. Voditelj demokratov Mansfield je postal predsednik senatnega pododbora za vprašanje Vzhoda.
OČITEK KNJIŽEVNIKOM — SOFIJA. Partijska organizacija bolgarskih književnikov napada tiste pisce, ki so obiskali CSSR, pa še niso javno objavili mnenja o tamkajšnjih dogodkih.
GOSPODARSKI POGOVORI — DJAKARTA. Jugoslovanski veleposlanik v Indoneziji Lončar je obiskal ministra za koordinacijo gospodarskih področij Buvona ter trgovinskega ministra Sumitra.
PARTIJSKA DELEGACIJA V BERLINU — BERLIN. Sem je prispela delegacija CK KPC, v kateri sta član pre-zidija in sekretar CK Bilak ter namestnik voditelja oddelka CK za mednarodne stike Miler.
NESREČA — MILANO. Ob eksploziji v neki sedem-nastropni milanski hiši je izgubil življenje en človek, 15 pa je bilo ranjenih.
Pa še to:
ENAKOPRAVNOST KRAV — Občinska skupščina bo postavila v enakopraven položaj vso živinorejo. Tak je bil eden izmed sklepov skupščine občine Kranj. Cas teče krave živilsko kmetijskega kombinata Kranj pa še vedno pijejo iz mestnega vodovoda skoraj dvakrat tako drago vodo kot zasebne.
Ali so družbene krave toliko več vredne od zasebnih? Delovni kolektiv to velja letno okrog 100.000 din (seveda novih).
Vreme 7- februarja 1969 ob 13. uri
Temperatura
Ljubljana	07 —4	13 0
Planica	—8	—2
Brnik	—6	0
Maribor	—5	—1
Slovenj Gradec	—8	—2
Celje	—6	0
Novo mesto	—5	—1
Koper	0	4
Kredarica	—12	—6
Reka	0	5
Pulj	—1	6
Split	2	8
Dubrovnik	3	10
Zagreb	—4	—1
Beograd	—3	0
Sarajevo	—4	—1
Titograd	4	9
Skopje	1	4
Celovec	—12		
Gradec			—1
Dunaj	—5	—1
Milano	—3	—1
Miinchen	—9	0
Genova	3	9
Zuriche	—8	1
Benetke	—	4
Prognoza
VREMENSKA SLIKA
Novi val še hladnejšega zraka se preko severne Francije pomika proti Alpam in bo povzročil poslabšanje vremena tudi pri nas.
NAPOVED ZA SOBOTO SLOVENIJA
Ponoči bo še pretežno jasno, čez dan postopne poobla Čitve, pozneje vmes že snežne padavine. Najnižje nočne temperature od — 5 do — 10, na Gorenjskem — 15, v Primorju — 2, naj višje dnevne malo ped 0, v Primorju do 5.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo oblačno, pooblačilo se bo tudi ob srednjem in južnem Jadranu.
Izgledi za nedeljo: Kaže na hladno vreme, snežne padavine so še verjetne.
lo 2o	K
Predvidena sirfoptična i®10 karta za 8.11.1969 ob 07k
HLADNA FRONTA
TOPLA FRONTA
PADAVINE 3 POL OBtAČNO
V nekaj vrstah
SLOV. KONJICE
Konferenca SZDL — Pred nekaj dnevi je bila tu seja občinske konference SZDL, na kateri so sprejeli volilni program za naslednja štiri leta. Govorili so tudi o dosedanjem delu občinske skupščine, sprejeli predlog za kadrovska izhodišča in kriterije ter predlog za odbomiške in poslanske kandidate. Sprejeli so tudi predlog predračuna občinske organizacije SZDL za letošnje leto. Program za proslave — Posebna komisija pri občinski konferenci ZK je sprejela program proslav ob 50-letnici ZKJ. Razen slovesne akademije, ki bo 25. aprila, bodo razpisali nagradno nalogo v višjih razredih osnovnih šol o zgodovini ZKJ. Na pogovor bodo povabili tudi vse predvojne revolucionarje. Sestanki osnovnih organizacij ZK bodo posvečeni obravnavi zgodovine ZKJ. Celoten program naj bi potekal v aprilu in maju.
VELENJE
Sprememba — Odlok o komunalnih taksah, ki ga je sprejela občinska skupščina Velenje, je spremenjen. Prenehalo je veljati določilo o komunalnih taksah za cestna motoma vozila.
ŠMARTNO OB PAKI
Velik tovorni promet — Železniška postaja v tem kraju je bila lansko leto večkrat prenatrpana s tovornimi vagoni. Lani je bilo tam naloženih 5468 vagonov ali skupaj skoro 100.000 ton raznega blaga, posebno lesa iz Zgornje Savinjske doline ter tufa iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki. Razloženih pa je bilo 1045 vagonov ali 17.500 ton umetnih gnojil, moke in bukovine. Ker se bo letos povečal odkup tufa v Gorenju, in ker je postaja že tako pretesna, bodo spomladi uredili dva nova železniška tira, v katerih bo prostora za 60 vagonov.
/z drugih izdaj
SENOVO
»PTS,S ££&,■£££
praznik. Letos bocio proslavili tudi 25-letnico pohoda 14. divizije na štajersko. Družbenopolitične organizacije prirejajo v soboto, 8. t. m. proslavo v šoli. Slavnostni govor bo imel dr. Jože Brilej.
METLIKA
Martin štefanič, novi sekretar komiteja — Na občinski konferenci ZK v Metliki so za novega političnega sekre-tarja občinskega komiteja ZKS izvolili Martina štefaniča, ki je bil doslej vodja splošnega sektorja v tovarni Beti. Poste sekretarja bo opravljal kot plačani funkcionar, ker . so v Metliki ugotovili, da s prostovoljnim delom te dolž-nosti m mogoče opravljati.
KOPER
Pred stoletnico tabora v Kubedu — Prihodnje leto 7. avgusta bo minilo 100 let, odkar je bil v Kubedu prvi istrski tabor, katerega se je udeležilo več kot pet tisoč Slovencev m nekaj Hrvatov. Tabor je bil izrednega pomena za na-redno prebujenje in nacionalno osveščanje, posebno, ker je ta kraj na meji med slovenskim, hrvaškim in italijanskim življem. Tabor je bil nov korak v politični dejavnosti Slovencev na tem območju. Posebna delegacija za proslavo stoletnice prvega tabora v Istri iz Kubeda je prosila predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana, da bi prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo.
Svatba na ladji — Na norveški ladji Ronada, ki je zasidrana v koprskem pristanišču, je bilo v sredo zvečer svatovsko razpoloženje. Poročil se je član posadke 30-let.ni Hans Albriksen in 24-letna Aasen Bjoerg Reidum, norveška državljana iz Cristiansanda. Ladja Ronada plove na liniji Conacry—Koper. Po več mesecih plovbe je prispela v naše obalno mestece, ki sta ga Norvežana zbrala za kraj nujne poroke.
LJUBLJANA
Odborniki o proračunu — Odborniki ljubljanske občinske skupščine šiška so v svojem odborniškem klubu razpravljali o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Ugotovili so, da bo družbeni proizvod v občini narasel letos za 12 odstotkov, obenem pa se bo povečala zaposlenost za okrogla dva odstotka.
Mestna konferenca — V Ljubljani bo danes ustanovna konferenca nove mladinske organizacije v mestu. Več kot sto delegatov iz ljubljanskih mladinskih aktivov, šol, delovnih organizacij in JLA bo razpravljalo in sklepalo o novih pravilih ter o delovnem programu mestne konference zveze mladine.
Mali intervju
Vedeti je treba, kaj hočeš
Marija Javornik je ena izmed 968 žensk, ki si služijo kruh v tovarni gospodinjske opreme v Gorenju. Je medfazni kontrolor in je v tovarni že dovolj dolgo, da lahko reče, da ji ni žal, ker je članica tega kolektiva.
V zadnjih tednih pred 8. marcem so pogovori o položaju in življenju žensk, žal pogostejši kot med letom. In prav zato sva se tisti dan našli tudi midve.
»Kako gledale na našo enakopravnost in razlike med položajem delavk in delavcev v vašem podjetju?«
»Ne bodite začudeni, ampak res mislim, da teh razlik ni. Ocenjeno je delovno mesto in če na njem dela ženska ali moški, je drugotnega pomena.«
»Kaj pa možnosti strokovnega izobraževanja — so tudi te obojim enako na voljo?«
»Z izpopolnjevanjem pa je drugače. Zenske imamo še vedno premalo časa za to, da bi mogle misliti na dodatno izobraževanje — čeprav je veliko takih, ki bi si to želele. In žal še vedno mislimo, da je to moškim bolj potrebno, bolj razumljivo, ženske pa — glavno je, da imajo delo in zaslužijo!«
»Bi mi hoteli povedati, kako v vašem podjetju obravnavate »klasične probleme žensk« — varstvo otrok, prehrano in drugo?«
»Medtem, ko je bilo varstvo otrok v velenjski občini še pred kratkim premalo množično, je zdaj z'razširitvijo kapacitet rešen marsikateri problem. To pa seveda še ne pomeni da bi bilo vse v redu. Menim, da je še vedno problematično popoldansko varstvo, zlasti varstvo šolskih otrok, ki so največkrat prepuščeni sami sebi. Zaradi prehrane pa se delavci Gorenja res ne moremo pritoževati. Imamo dobre tople malice — samo po dinar so — pripravljajo pa tudi kosila za člane kolektiva po 4 dinarje.«
»In kako je po končani službi doma?«
»K sreči imam mamo in sem zaradi tega veliko na boljšem kot mnoge druge žene! Seveda pa je, ne glede na to, dela še vedno veliko.«
»Imate kak gospodinjski stroj?«
»Seveda — in med vsemi je največ vreden pralni stroj!«
»Katere znamke je?«
»še'vprašate? Gorenje seveda!«
»Še nekaj mi povejte: če bi vaš mož zaslužil toliko, da bi lahko vaša družina dobro živela, ali bi ostali doma?«
»Ne, nikakor!«
»In zakaj ne?«
»čisto odkrito — to, da tudi sam prispevaš k družinskemu proračunu, je veliko vredno. In — človek nikoli ne ve, Icako bo! Sreča je opoteča, pravijo. Lasten, kruh pa zelo dober!«
I. BURNIK
Celje: spremembe v programu SLG
Zaradi objektivnih težav in notranjih trenj se je »vozni red« premier v SLG Celje nekoliko spremenil. Tako bo najprej na vrsti (konec februarja) Goodhartova komedija >Generacija« (v režiji Balbime Battelino-Baranovič), zatem v začetku marca Simonovo delo »Zares čuden par« (Franca Križaj) in Shakespearove »Vesele žene Windsorske«. Zadnje delo pa bo po vsej verjetnosti režiral Juro Kislinger.
Kot predzadnja premiera v letošnji sezoni bo na vrsti slovenska noviteta Jura Ki-slingerja »Pregnani iz raja«. To delo bi morali začeti študirati že 24. januarja, vendar je bilo zaradi znanih težav prestavljeno na april (premiera bo v prvih dneh maja, režiser Franci Križaj). S Ki-slingerjevim tretjim dramskim tekstom so nameravali že v letošnjem letu kandidirati za nastop na Sterijinem pozorju, vendar so zamudili prijavni rok. Tako bodo poskusili prihodnje leto.
T. V.
KMETIJA POD STARIMI SLEMENI — Bajte naokrog so stare dvesto in več let in vse lesene. Kozolec v ozadju so ljudje gradili za »tri hlebce kruha« pa še danes po več kot 150 letih ves trden in močan kljubuje novemu in sodobnejšemu času.	p0to: T. Vrabl
Šolska kuhinja ali telovadnica?
Razburjenje v Celju se je končalo tako, da bodo zgradili oba objekta
Pred dnevi smo na celjski strani pisali o gradnji šolske kuhinje ali telovadnice na prostoru med I. osnovno šolo, Solo za blagovni promet in internatom »Vere šlandrove«. Dejstvo je, da je Sola za blagovni promet že petnajst let brez telovadnice (»vedrijo« v zastareli in premajhni telovadnici I. osnovne šole!) in da hkrati potrebuje Celje novo in sodobno šolsko kuhinjo. Tako so se v Celju odločili, da bodo kot podaljšek internata zgradili v isti višini in širini šolsko kuhinjo (v pritličju bo kuhinja z jedilnico, v prvem nadstropju varstveni oddelki in više prostori za interesno dejavnost, ki jih bodo ob pomanjkanju prostorov v internatu spremenili v sobe.) Med podaljškom in šolo za blagovni promet pa še vedno ostane dovolj velik prostor, kjer bodo zgradili telovadnico. (Okrnjen bo nekoliko le šolski stadion!)
Do nesporazuma je prišlo predvsem zato, ker v urbanističnem načrtu, ki je bil
CELJE
Kulturni praznik
in barski program
V Celju je ob slovenskem ! kulturnem prazniku vsako j leto nekaj narobe- Tako pred | dvema letoma sploh ni bilo Prešernove proslave, lansko leto je bil program preveč »ostro« in polemično sestavljen (sicer samo iz Prešernovih verzov!), letos pa nimamo na kulturni praznik centralne proslave, pač pa otvoritev novega bara! Kljub temu, da se že skozi ves teden vrstijo različne kulturne prireditve (od koncertov, razstav do kvizov) pa v pohoto ni nobene slovesnejše prireditve. Bosta pa na isti dan poleg otvoritve bara tudi akademska plesa v Laškem in Žalcu. Da bo ironija še večja, povejmo tudi to, da je morala Delavska uni-verza, ki je že pred več meseci programirala samostojni koncert Vice Vukova 7. februarja v Narodnem domu na pritisk določenih oseh (baje nastop Vice Vukova ni kultura, bar pa verjetno je?) prestaviti na 14. februar. In še nekaj: v letošnjih kulturnih prireditvah ne fla stopa j o poklicni kulturniki in kulturne inštitucije.
Takšnih ekstremnih pojavov se v bodoče izogibljimo in bodimo pri prirejanju prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika natančni in dosledni- Pa tudi pošteni.	T. V.
razgrnjen in na vpogled občanom, ni bila zarisana tudi bodoča telovadnica. Ker vodstvo šole takrat formalno ni ničesar pripomnilo, so odgovorni mislili, da je stvar v redu in da se z urbanističnim načrtom strinjajo. Vendar je vodstvo šole upravičeno smatralo, da o obveznem objektu, ki pripada šoli, ni treba razpravljati posebej.
Situacija se je razjasnila do tiste meje. ko lahko pričakujemo, da bodo zgradili oba objekta, šolsko kuhinjo bodo začeli graditi že letos, telovadnico pa takrat, ko bodo imeli dovolj sredstev. Teh pa lahko še dolgo ne bodo imeli in tako se bodo morali dijaki treh šol še vsa nadaljnja leta stiskati v eni sa-
Danes v Celju
KINO:
Union:	amer. barv. flim
»Madam x«.
Metropol: amer. barv. film »Dvojnik v zagati«.
Dom: amer. barv. film »Pirati iz Moonfleeta«.
SLG:
Zaprto.
KNJIŽNICE:
Študij ;ka je odprta od 8. do 12. ure, prav tako knjižnica v Gaberju, mestna m pionirska Pa od 7. do 13. ure.
MUZEJA:
Oba sta odprta od 9. do 12. ure.
LEKARNA:
Dežurna je lekarna Center, Vodnikova 1.
MLADINSKI KLUB:
Razstava likovnih del Vlada Parežnika.
ŠPORT:
Ob 15.30 v hali »Kladivar« slovensko prvenstvo v atletiki. Na celjski koči bo občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu.
GLASBA:
V	hotelu Evropa, Domu že-lezarjev na Teharjih, restavraciji »Kladivar« in v domu JLA BARSKI SPORED:
V	hotelu Celeia.
LIKOVNI SALON:
Pododboma razstava. NARODNI DOM:
Ob 9.30 uri tekmovanje v znanju o Ivanu Cankarju — gimnazija, v okviru praznovanj slovenskega kulturnega prazni.
RADIO CELJE:
Cestit.eke poslušalcev bodo na sporedu v dveh delih in sicer od 16.05 do 17.00 ter od 17.35 do 18. ure.
mi majihni in nesodobni telovadnici. Urbanistični načrt sicer predvideva ob stari telovadnici pri I. osnovni šoli gradnjo pokritega šolskega bazena, ki pa ga lahko spremenijo v telovadnico. Bazen bi seveda ob takšni rešitvi gradil1 pod Golovcem. Vse to pa so zelo čudni načrti, saj se lahko zgodi, da bodo na prostoru v razdalji manj kot sto metrov naenkrat tri telovadnice! Seveda ne bo nobena odveč, vendar bi ob takšni rešitvi morali paziti tudi na4--to, da bi vsaj eno telovadnico istočasno usposobili za manjše športne prireditve (košarka, odbojka itd.), kftjti teh objektov 'je v Celljiu fpremalo.
Razumljivo je, da sta v Celju nujno potrebna tako šolska kuhinja (sedanja je v sramotnem stanju), kot tudi telovadnica pri Soli za blagovni promet (zdaj imajo telovadne ure okrnjene tri šole!). Razumljivo pa je, da moramo biti pri gradnji novih objektov skrajno previdn ni, načrtni in preudarni, kaj-
Druga razstava v Celjii
CELJE, 7. febr. — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so popoldne odprli drugo razstavo pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov. Otvoritveni govor je imel vodja salona Jure Kislinger, slovesnost pa je dopolnil nastop komornega moškega zbora, ki je hkrati počastil dvajsetletnico svojega prvega javnega nastopa.
Celjske kulturne delavce je zatem sprejela predsednica občinske skupščine Olga Vra-bičeva.	D. H.
ti z denarjem, ki je na razpolago, ne moremo veliko storiti. Kolikor pa ga imamo, ga porabimo tako, da bodo novozgrajeni objekti čimprej racionalno služili namenu.
TONE VRABL
Delo članov ZK v množičnih organizacijah
O predkongresnem gradivu in.pripravah na volitve v Celju
CELJE, 7. febr. Danes je bila v Celju redna seja medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za celjsko območje. Člani sveta so obravnavali dvoje trenutno najbolj aktualnih vprašanj. Podrobno so spregovorili o gradivu za oblikovanje dokumentov 9. k ngresa ZKJ ter še posebej analizirali aktivnost komunistov pri pripravah na bližnje skupščinske volitve.
Osnovno gradivo za oblikovanje kongresnih dokumentov so ocenili kot pomemben material, ki zajema vsa bistvena vprašanja našega nadaljnjega ekonomskega in družbenopolitičnega razvoja. V razpravi o bistvenih določilih gradiva so člani sveta nanizali še nekatera aktualna vprašanja, ki naj bi dobila svojo ustrezno razlago v dokončnem izoblikovanju kongresne resolucie. Večidel razprave so posvetili ekonomskemu razvoju, kjer so še posebej govorili o obravnavanju in prihodnjem reševanju skupka vprašanj o nerazvitih področjih, kakor tudi o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov.
V oceni o aktivnosti komunistov pred volitvami so ugotovili, da so se občinske organizacije ZKS na celjskem področju intenzivno vključile v predvolilne priprave. Komunisti so se predvsem aktivno angažirali v delu SZDL in Zveze sindikatov. Prve. kandidacijske konference, tako v krajevnih skupnostih kakor tudi v delavni organizacijah, so pokazale, da so volivci v celoti sprejeli predlagana kadrovska izhedišča in kriterije za predlaganje kandidatov za nove odbornike in poslance.
B. S.
Živel je občan, ki je za vsako malenkost potreboval pomoč obrtnikov. Ni bil kot nekateri, ki jih občuduje-mo, da znajo popraviti vse: od čevljev do električne napeljave v stanovanju. Nekega dne se je temu občanu pokvaril likalnik — preprost elek-
Pridite v ponedeljek
trični likalnik. Da bi ga imel čimprej popravljenega, ga je zaupal prijatelju, češ, on pozna nekega obrtnika, ki ga bo solidno in hitro popravil.
Potem se je začela zgodba o likalniku.
Najprej je nekaj več kot mesec dni počival pri prijatelju, nato pa ga je le-ta predal v elektro delavnico Mihaela Velenška v Celju.
Občan je zaradi skrbi in službenih dolžnosti vedno znova odlagal svoj odhod po likalnik. Minila sta dva meseca in celo nekaj več, ko se je oglasil v delavnici.
Bil je četrtek.
»Ni še gotovo, pridite v ponedeljek.«
Minila sta zopet dva tedna do drugega obiska v delavnici.
Četrtek.
»Ni še gotovo, saj sem vam rekel, da pridite v ponedeljek.«
»Vem, vem, ampak od tedaj sta minila že dva ponedeljka.«
»Takšne stvari delam ob ponedeljkih, pridite v ponedeljek.«
Težko je reči, zakaj občan ni obiskal delavnice prav v ponedeljek. Morda zato, ker je logično sklepal, če je likalnik v ponedeljek popravljen, ga lahko dvigne katerikoli dan v tednu, čez teden dni je znova obiskal delavnico. Odgovor isti Jasno, v ponedeljek.
Taki smo
Ker je bil občan dobrega srca; je znova pustil, da sta pretekla dva tedna preden je »zaprosil« znova, pot je poslal sorodnika. Bila je bota.
Tudi ta je dobil odgovor, naj pride v ponedeljek.
V torek je bil občan previdnejši. Zakaj bi pešačil do delavnice, ko pa imajo telefon. Raje vprašam, če je že gotovo, saj je bil včeraj ponedeljek.
Tudi to pot likalnik še ni bil po-pravljen.
Takšna zgodbica o »solidnem odnosu« obrtnika do občana je trajala nekaj mesecev.
Morda se boste nasmehnili, toda verjemite, resnična je.
M. S.
To
so-
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
DELIKATESNI
ODDELEK
t»iag
ZA BRALCE TT-JA ■
hiša!
ZASTONJ ■
Avtomobilski „liferanti“
Dva Ljubljančana in Domžalčan so v dveh letih uvozili in preprodali 40 osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene trgovine 36-letanega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubljane, 27-letnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti razpolaga s podatki, oziroma z izjavami prič, ki so te avtomobile kupovale, oziroma, ki so svoja imena posodili (seveda proti nagradi) kot imetniki deviznega računa. Po teh dokazih in ugotovitvah so Berdajs, Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega pre-
kupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani menijo, da gre pri vsakem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarje1/ dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov
prodali agenciji Avto trg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500 do 65.000 din), Renaultovo »družino«. Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle »prispevali« največ delavci iz okolice Domžal, trojica pa je z uvozom osebnih avtomobilov prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsakega posameznika bo pokazala kazenska preiskava.
Kaznovani tatovi avtomobilov
Teodorovič je zavedel mladoletnika, ki sta nato kradla v Slov. primorju
CELJE, 7. febr. Senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval okrožni sodnik JANKO CIGOJ je obsodil tri mlade Celjane za vrsto kaznivih dejanj. Trojka je najpogosteje segala po tujih avtomobilih, s katerimi so se nato prevažali iz kraja v kraj in vlamljali. Največ tatvin so opravili v Slovenskem primorju.
Tokrat je bilo jasno, da je dva mladoletnika pritegnil na nepošteno pot 23-letni Milan Teodorovič, doma iz Celja, Delavska ulica 22. Komaj se je dobro otresel vonja po zaporu, je znova začel razmišljati o tem, kako bi se okoristil s tujim premoženjem. Za sodelavca si je izbral mlajši, sugestibilni osebi in ju pahnil v nesrečo.
Prvega septembra lani so se vsi trije dogovorili, da bi se odpravili iz Celja v Škofjo vas, dobre tri kilometre iz mesta na — veselico. Seveda ne peš, ker jih tako ne bi nihče »opazil«. Teodorovič je zato skupaj z M. S. izmaknil avtomobil, last Vladimirja Hrovata. Odpeljali so se v Škofjo vas, vendar je M. S. nadaljeval vožnjo proti Vojniku, kjer je karamboliral. Avtomobil ni bil močno poškodovan, zato je nadaljeval vožnjo proti Trnovljam, kjer je še enkrat karamboliral. ko je avtomobil zapustil, je iz njega odnesel transistor in še nekaj vrednih predmetov.
Le teden dni zatem je Teodorovič vdrl v prostore hu-dinjske šole, kjer je nasilno odprl vrata pisarn in od-
nesel nekaj denarja, magnetofon, gramofon ter nekaj zlatnine. Vse to je želel vnovčiti, da bi prišel do denarja, kajti po prihodu na prostost se mu je zahotelo »počitnic«. Odpotoval je v Slovensko Primorje, kjer je v tednu dni zapravil ves denar ki si ga je prislužil v zaporu. Vrnil se je v Celje in že naslednjo noč ukradel na Hudinji Antonu Piški avtomobil in z njim pobegnil v Logatec. Avtomobil je tam pustil in se vrnil. V noči od 10. na 11. september je v družbi z L. S. ukradel avto Ludviku Gruntu. Odpeljala sta se v Rogaško in preko Rogatca, Poljčan v Konjice, kjer sta avto pustila. V Rogatcu sta vlomila v gostišče Grad, odnesla nekaj denarja, v Konjicah pa sta iz avtomobila odnesla vse vrednostne predmete.
Ker je prvi oškodovanec zvedel, kdo mu je razbil avtomobil, je zahteval, naj mu povrnejo stroške popravila. Ker denarja niso imeli, sta se mladoletnika M. S. in L. S. odločila, da bosta ilegalno prekoračila mejo v Italijo. Odpotovala sta v Koper in že 12. oktobra vlomila v prodajalno sadja.
Naslednji večer sta v Kopru J ukradla Pavlu Guliču avtomobil in se z njim odpeljala do Savudrije. Med potjo sta v Kaldani vlomila v gostišče Franja Medvidoviča in odnesla nekaj denarja ter cigarete. Za dne sta odšla v Sežano, kjer sta 15. septembra zvečer ukradla avtomobil Vidu Vojske in se z njim odpeljala nazaj proti Pulju. V Senožečah sta avtomobil razbila.
Naslednjega dne sta bila že v Divači. Znova sta poskušala priti do avtomobila. Najprej sta ukradla avtomobil Francu Milavcu, ker ga nista mogla spraviti v pogon, sta vlomila v drugega, last Karla Za-nuttija. Tudi tega nista mogla spraviti v pogon, zato sta vlomila v tretjega, ki je bil last Branka Mahniča. Ta večer * avtomobili nista imela »sreče«, zato sta ukradla Stanetu Vrčkovniku moped in se z njim odpeljala do državne meje pri Fernetičih. Pobeg jima ni uspel, ker so varnostni organi že pred pobegom zategnili mrežo.
Sodni senat ni upošteval skesanih priznanj in obljub, ki tokrat niso bile niti prvič izrečene. Milana Teodo-roviča je obsodil na poldrugo leto zapora, mladoletnega M. S. na petnajst mesecev zapora pogojno na dobo štirih let in na strožji nadzor skrbstvenega organa, L. S. pa bo odšel v vzgojni zavod.
JANEZ SEVER
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi
REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe. Obsojamo primere, ko so vozniki, kljub prepovedi prometne milice, nadaljevali vožnjo in v višnjegorskih klancih za več ur ustavili ves promet in onemogočili pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji, še samo
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni. Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene * radijskimi oddajniki 'n sprejemniki, po nevarno-bregovih pa so se sprehaS li žarometi, da bi vsak nevaren premik snega ta koj opazili in nanj opo zorili voznike na cesti. Ka dar gre za varnost na ce stil	d. V.
vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vozila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne smejo pojaviti na cestah, do kler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za. promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne
Avtomobilska
„zagozda“
Pri Postojni 30.000 dinarjev škode
POSTOJNA, 7. februarja — Danes dopoldne ob 10.45 sta se na Ravberkomandi pri Postojni zaletela tovornjak karlovške registracije in cisterna s priklopnikom, last Avto—prometa z Reke. Vozila sta ju Uroš Vučetič in Anton Tomajič.
Tomajič je na Ravberkomandi prehiteval cisterno in pri tem zaviozil v sneg, od koder ga je zaneslo naravnost v cisterno. Tako je prišlo do zagozditve v pravem pomenu besede. Oba orjaka med avtomobili sta dobesedno napravila »jekleni zid«, tako da še človek ni mogel mimo, kaj šele avtomobil.
Ta zagozda je trajala več kot eno uro. Med tem časom se je na obeh smereh nabrala kolona avtomobilov. Postojnski miličniki so hoteli napraviti obvoz, vendar zaradi nesplužene ceste, to ni bilo mogoče. Vozniki so morali tako počakati toliko časa, dokler niso odstranili o-beh orjakov.
Na srečo se ni nihče poškodoval. Na vozilih pa je zaenkrat po neuradnih podatkih škode približno za 30.000 dinarjev.
VAŠO GASAR
ustavi, temveč storite to že v naslednjem kraju, kjer morda lahko v toplem prostoru čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo.
V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno vreme zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov.
Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udeležen v prometpi nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo neskladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vožnje za posamezne odseke, ne vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi. Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni primerna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi za številne udeležbe avtobu-sov pri prometnih nezgodah.
Brepubliški odbor ZŠAM Slovenije
»Diamanto« se je rešil
PAG, 7. febr- (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Diamanto« se je z lastnimi močmi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v zalivu pri mestu Pag. Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško solarno. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
^LTn
REVMA . KI JO BERČJO A O Z J E
V nekaj vrstah
NOVO MESTO
Dobili bodo sklad za kulturo — Predstavniki občinske skupščine so te dni potrdili, da bo občina letos naposled le dobila sklad za kulturo. V njem bo vsaj toliko denarja, kot ga je šlo za kulturo in proračun v lanskem letu. Študijska knjižnica je bogatejša — študijska knjižnica »Mirana Jarca« je nedavno dobila v hrambo tajniško knjigo novomeške Kettejeve »Zadruge«. V knjigi so razen Kettejevih rokopisov tudi rokopisi drugih članov »Zadruge«. V rokopisno zbirko pa je knjižnica dobila tudi 65 skladb pokojnega Slavka Strajnarja, ki je dolga leta vodil novomeški orkester.
Delitev nalog v ZPM — Občinska zveza prijateljev mladine je pred kratkim izvolila novo vodstvo. Predsednik je še nadalje ostal Janez Grašič, podpredsednik je prof. Jože Škufca, imenovali pa so tudi štiri komisije, ki bodo uresničevale program zveze.
Sneg ovira občne zbore — Zaradi snežnih zametov so preložili vrsto občnih zborov krajevnih organizacij Rdečega križa. Zelo dobro sta bila obiskana občna zbora v Dol. Straži in na Slatniku, ki so ju organizirali kljub slabemu vremenu.
KOČEVJE
Odlok o prometnem davku — Občinska skupščina Kočevje je sprejela odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve. Tarifa tega odloka med drugim določa, da bodo morali odslej plačevati prometni davek 4 % stopnji vsi tisti lastniki osebnih in tovornih avtomobilov, ki bodo prodali rabljena ali nova vozila, če jih bodo prodali, pred potekom dveh let, odkar so postali njihovi lastniki.
Iz drugih izdaj
LOVRENC
Nova tovarna za montažne gradnje — Razvoj podjetja Marles je v zadnjih dveh letih čedalje bolj ugoden. Pri Marlesu so se odločili, da bodo oba žagarska obrata v Lovrencu združili in se poslovili od prodaje desk. Poleg gozdov je tu dovolj delovne sile, prav tako pa so vsi drugi pogoji, da bi lahko uredili večji obrat za končno predelavo. Odločili so se, da bodo poleg žagarskega obrata zgradili novo tovarno za montažno gradnjo. Nova tovarna bo izdelovala elemente za montažne hiše različnih izvedb, montažne garaže in tudi montažne gostinske in druge ob-jetke po naročilu. Prav tako bodo lahko tukaj po zasebnih naročilih pripravili kompletna ostrešja za stanovanjske in druge zgradbe.
KOPER
Pred stoletnico tabora v Kubedu — Prihodnje leto 7. avgusta bo minilo 100 let, odkar je bil v Kubedu prvi istrski tabor, katerega se je udeležilo več kot pet tisoč Slovencev in nekaj Hrvatov. Tabor je bil izrednega pomena za narodno prebujenje in nacionalno osveščanje, posebno, ker je ta kraj na meji med slovenskim, hrvaškim in italijanskim življem. Tabor je bil nov korak v politični dejavnosti Slovencev na tem območju. Posebna delegacija za proslavo stoletnice prvega tabora v Istri iz Kubeda je prosila predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana, da bi prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo.
Svatba na ladji — Na norveški ladji Ronada, ki je zasidrana v koprskem pristanišču, je bilo v sredo zvečer svatovsko razpoloženje. Poročil se je član posadke 30-letni Hans Albriksen in 24-letna Aasen Bjoerg Reidum, norveška državljana iz Cristiansanda. Ladja Ronada plove na liniji Conacry—Koper. Po več mesecih plovbe je prispela v naše obalno mestece, ki sta ga Norvežana zbrala za kraj nujne poroke.
LJUBLJANA
Odborniki o proračunu — Odborniki ljubljanske občinske skupščine šiška so v svojem odborniškem klubu razpravljali o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Ugotovili so, da bo družbeni proizvod v občini narasel letos za 12 odstotkov, obenem pa se bo povečala zaposlenost za okrogla dva odstotka.
Mestna konferenca — V Ljubljani bo danes ustanovna konferenca nove mladinske organizacije v mestu. Več kot sto delegatov iz ljubljanskih mladinskih aktivov, šol, delovnih organizacij in JLA bo razpravljalo in sklepalo o novih pravilih ter o delovnem programu mestne konference zveze mladine.
„Vojna“ s črnimi ribiči
Ribniške vode so še varne pred industrijo
Vode v ribniški občini, s katerimi gospodari ribiška družina, so na boljšem v primerjavi z mnogimi drugimi vodami v Sloveniji, saj so še naravno čiste in jih ne zastrupljajo številne industrijske in druge odplake, čista voda pa ni velika dragocenost le za ribištvo, pač pa za celotno skupnost. Prav zaradi tega bi bil ribji stalež v potokih veliko boljši, kot je. Ribiči veliko več ulovijo, kot vlagajo. Veliko škode napravijo tudi številni krivolovci, katerim so ribniški ribiči napovedali ostro »vojno«.
METLIŠKA OSEMLETKA — Zadnji dve leti, odkar imajo v Metliki pouk v novi šolski stavibi, se učni uspehi učencev vidno zboljšujejo. Ob koncu letošnjega polletja je bilo 63 odstotkov otrok brez slabe ocene, kar je samo od lanskega leta skok za 6 odstotkov navzgor.	Foto: R. Bačer
Priprave na volitve
Grosupeljski komunisti so sprejeli obširen akcijski program
Grosupeljski komunisti so pred kratkim razpravljali o nalogah ZK v občini v zvezi s skupščinskimi volitvami ter sprejeli akcijski program. Pri tem so povsem podprli stališča trebanjske občine glede zastopstva občin v zborih delovnih skupnosti republiške skupščine.
Zgornji tok Bistrice je idealen za postrvi, vendar jih tu skoraj ni. Izvir in ves gornji tok Bistrice bi morali skrbno negovati, vlagati ribji zar.od in kaj hitro bi se tu razvilo lepo turistično — izletniško območje. Prav tako je z Obrhom pri Rakitnici, za katerega je še pred leti veljalo prepričanje, da je mrtva voda. Kasneje so vložili precej rib, vendar so jih precej polovili, še predno so zrasle.
Razen na krivolovce ribiči valijo krivdo tudi na ribiče, ki nimajo potrpljenja za pošten lov in pTeradi pozabljajo, da je ribištvo najprej šport in šele potem vse ostalo. Pravi ribič je predvsem športnik! Za to pa sta potrebni trdna volja in potrp-ljejne. Tako nameravajo spomladi vložiti v Ribnico precej pol odraslih ščuk v vrednosti tri do štiri tisoč dinarjev.
Izredno dragoceni sta vodi Bistrica in Rašica, ki skrivata številne čudovite kotičke za oddih in rekreacijo, tudi če pustimo ribištvo ob strani. To je svet starih mlinov, vrb in privlačnih logov, ki jih pogosto uničujemo z regulacijami.
Ribiška družina ima 65 članov in 21 mladincev. Doslej, ugotavljajo ribiči, so posvečali premalo skrbi vzgoji mladih ribičev. Tudi sicer je čutiti, da je delo ribičev včasih premalo skladno. Tako so lani priredili športno ribiško tekmovanje, udeležba
pa je bila tako slaba, da so komaj sestavili komisijo za ocenjevanje. Verjetno ribiči najraje lovijo sami zase, kadar se jim zljubi in imajo čas.
Ribniški ribiči so lansko leto kupili pri ribogojnici 5000 lipanov in jih vložili v Rašico, 32.000 potočnih postrvi so vložili v Tržišco in Bistrico, 2000 šarenk pa so vložili v Sajevec. Precej rib so polovili tudi po domačih vodah in jih vložili v druge potoke.
Ribiči razmišljajo tudi o ureditvi bajerjev za vojašnico ter v Ortneku. Za vojašnico ima bajer okrog 100 kvadratnih metrov in ima dovolj sveže vode. S skromnimi sredstvi bi ga lahko u-redili.
F. G.
Prva prireditev novomeškega mladinskega kluba
Mladinski klub, ki so ga ustanovili v začetku februarja, je imel v sredo prvo samostojno prireditev — zabavno glasbeni koncert za mladino in odrasle. Ob spremljavi vojaškega orkestra so peli solisti: Tatjana Gros, Vlasta Lampret, Vasja Sterle, Vlado Barčič, Bojan Fabič in Ante Vučo. Koncert je bil v Domu kulture. Izkupiček bodo prireditelji namenili za graditev mladinskih prostorov. Prvo tako prireditev, na kateri je tudi nastopila pevka Tatjana Gros, so imeli pred letom dni.	I. z.
Razvejano
omrežje
knjižnic
V občini Novo mesto deluje šestnajst ljudskih knjižnic
Odkar je Študijska knjižnica Mirana Jarca v iNovem mestu začela opravljati tudi matično — knjižničarsko službo za otočino Novo mesto in sodelovati s skladom SR Slovenije za posipeševanje kulturnih dejavnosti, ji je uspeu lo utrditi omrežje ljudskih knjižnic v občini in povečati knjižni fond.
S potujočo knjižnico vred je v novomeški občini sedaj že 16 ljudskih knjižnic. Ce bodo uspeli napori matične knjižnice pri ustanavljanju ljudskih knjižnic in če bodo našli razumevanje pri temeljni izobraževalni skupnosti Novo mesto-, bodo letos organizirali še pionirsko potujočo knjižnico, ki bo namenjena krajem, kjer imajo nepopolne osemletke. Letos bosta ustanovljeni še dve knjižnici v Otočcu in Žužemberku. Knjižničarsko delo v teh dveh knjižnicah bodo opravljali delavci iz »Krke« oziroma Iskre.
Tudi v preteklem letu je knjižnica sodelovala s pomočjo občinske skupščine Novo mesto in sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Iz teh sredstev je dobila ljudska knjižnica več kot 3000 knjig in obogatila potujočo knjižnico za okrog 2000 knjig. Poleg tega je tudi občinski zbor Zveze prosvetnih in kulturnih društev namenil nekaj denarja za ljudske knjižnice.
še pred štirimi leti je prišla v občini Novo mesto ena knjiga na 4 prebivalce, medtem ko so se ob koncu leta 1968 že približali republiškemu povprečju — ena knjiga I na enega prebivalca.
I Urejanje knjižnic zahteva primerne prostore. V krajevni skupnosti Brusnice jim še ni uspelo dohiti primeren prostor za ljudsko knjižnico, čeprav je osnovni knjižni fond že pripravljen. Tudi v Škocjanu bodo morali zadevo čim-prej urediti. Tam imajo na voljo lep prostor in knjižni fond, ne morejo pa najti knjižničarja.
Zanimivo je, da je leta 1968 našla knjižica več pripravljenosti in razumevanja za op-rvaljanje knjižničarskih del med delavci in uslužbenci kot med prosvetnimi delavci.
S. D.
NOVO MESTO
Krvodajalski rekord
V transfuzijski postaji so lani zbrali 718 litrov krvi oziroma 118 litrov več, kot je bilo predvideno. Na prostovoljno oddajo krvi je prišlo 2931 ljudi, od tega največ delavcev. Lani so v krvodajalsko kartoteko vpisali na novo 901 človeka.
Januarja so odvzeli v transfuzijski postaji 69 litrov krvi 244 dajalcem. Ta količina je povsem pokrila potrebe novomeške bolnišnice. Zadnji večji odvzem so imeli dne 4. februarja, ko se je v trasfuzij-ski postaji zvrstilo 79 dajalcev krvi, od tega 44 iz odročnega Podgrada.	I. z.
Do »drugega« križa res ni i bilo daleč, le da so se tam začeli drugi križi: katera neštetih steza ali kolovozov pelje v omenjeno naselje? Vse se zgubljajo v kotanjastem gozdu, zavitem v meglo. Kot bi slutil tujčevo zadrego, je daleč nekje v globini gozda zakikirikal petelin. Torej tam je zagotovo naselje. Res je prva kmečka hiša, ali ena od dveh, ki stoje v tem delu vasi, ki se imenuje Mike-te.
»Tega gospodarja ne poznam. Najbrž stanuje v onem delu vasi, to je tam prek jarka in gozda. Veste, sedemnajst številk šteje naša vas, pa so domačije zelo raztresene. Sami boste težko našli, grem z vami, da vam pokažem po bližnjici.«
Prijazen 40-letni gospodar domačije, ki ima hišno številko 17, se spusti pred menoj v gozdno globel, po kateri teče potoček.
»Da se živeti tudi v tem kraju,« pripoveduje Le davki jih žulijo. V tretji bonitet-
število odbornikov grosupeljske občine bo verjetno ostalo nespremenjeno — po 29 v vsakem zboru, prav tako ne bodo spreminjali območij volilnih enot; manjši popravki bodo verjetno le pri območjih za zbor delovnih skupnosti. Tudi SDL je že pripravila volilni pravilnik, sprejeli pa ga bodo takoj, ko bo sprejela republiška skupščina ustrezne predpise.
Cim prej bo treba' pripraviti poročilo o delu skupščine, iz katerega naj bo razvidna tudi sedanja struktura skupščine. Pohiteti je treba tudi z zbiranjem možnih kandidatov za odbornike ter poslance.
Pred sejami krajevnih kandidacijskih konferenc bodo vse organizacije ZK v občini obravnavale volilni pravilnik, program, pismo IK CK ZKS o nalogah v pripravah na skupščinske volitve. Ti sestanki bodo do 10. februarja.
ni razred je'uvrščena njegova zemlja, sosedov na drugem bregu pa v sedmi razred. Razlika v davkih je vi-lika. Tam, kamor greva, je bil včasih gozd. Pa so se ljudje naselili, večinoma u-pokojenci, krčili gozd in ga spreminjali v obdelovalno zemljo. Ni slabša zemlja kot njegova, le kataster je zastarel.
»Vidite, v eno vas spadamo, pa ne poznam vseh prebivalcev v drugem delu vasi. Pravzaprav še nikdar nisem šel po tej bližnjici k sosedom onstran jarka, čeprav sem tu rojen in star 40 let. . .«
Ko sva prispela do prve
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
„DELO"
Kandidacijski zbori so bili že konec januarja, organizacije in aktivi ZK v delovnih organizacijah pa bodo zagotovili sodelovanje komunistov v političnih aktivih delovnih organizacij.
Kopnite občinske konference ZK bo neposredno ali' po svojih predstavnikih sodeloval pri sestavi oziroma sprejetju pravilnika SZDL o volitvah. Komunisti si bodo skupaj z mladinsko organizacijo prizadevali, da bi bilo izvoljenih v občinsko skupščino čim več mladih občanov. Mladince je možno kandidirati zlasti v delovnih kolektivih.
Občinska kandidacijska konferenca bo 27. februarja. Na konferenci bodo obravnavali, dopolnili in glasovali o predlogu liste za zbor narodov zvezne skupščine, sprejeli predlog medobčinske kandidacijske konference za poslance zvezne skupščine ter I izvolili delegate v medobčin-
domačije na drugem bregu, je moj vodič na glas obču doval, kako si je lastnik pozidal in moderniziral hišo in gospodarsko poslopje.
»Zdaj pozimi smo malo od rezani od sveta zaradih slabih poti, poleti pa je čudovito.« Upokojenca iz Beno vega sta tu nad vse zadovoljna. Radio in televizor sta stalni zvezi s svetom, pa či-sopisi tudi. Sadje dobro rodi in trta, zemlja je brez kamna, vsa okolica prava domovina gob. Od spomladi do jeseni jih je dovoLj. Poleti se seve ne manjka obiskov. Gobe, sadje, kostanj prijeten gozdiček s potočkom. Te dni prvi telohi že bodejo iz zemlje. In potem skozi vso leto bujno zelenje in pisano cvetje, v avgustu pa še borovnice ...
Le do višje stoječih hiš prihaja šum prometa iz bližnje ceste Ljubljana—Zagreb, sicer pa moti tihoto zimskega dopoldneva le petelinje kikirikanje in od časa dio časa pasji lajež. Oboje je tudi razen križev na razpotjih najbolj zanesljiv kažipot v skrito in raztreseno vasico, ki se imenuje Mikete.
sko kandidacijsko konferenco.
Komunisti bodo sodelovali na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi med 14. in 29. marcem. Komite ali kak drug organ bo sodeloval s SZDL pri pripravi predloga o možnih kandidatih za najvažnejše funkcije v občinski skupščini in pri morebitnih predlogih za funkcije v republiški skupščini.
-	'	F. G.
Posvet o volitvah v Ribnici
RIBNICA NA DOL., 7. febr. — Danes je bil v Ribnici skupni posvet občinske volilne komisije, članov občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o pripravah na izvedbo kandidacijske konference. Sklenili so, da morajo biti konference zaključene najkasneje do 20. februarja. Podrobneje so obravnavali posamezna območja volilnih enot in predlagali nato spremembe, katere naj bi potrdila občinska skupščina. Na občinskih volitvah 13. aprila bodo izvolili skupno 52 odbornikov in sicer 26 za splošni zbor in 26 za zbor delovnih skupnosti. Obširno so tudi razpravljali o doslej znanih imenih za kandidate za poslance v republiško, kakor tudi zvezno skupščino. Seznanili so se tudi z volilnim programom občinske konference SZDL Ribnica in-iga predlagali v potrditev občinski konferenci SZDL, ki bo imela sejo prihodnji teden.	K. O.
SUHA KRAJINA
Dolga pot do šole
Otroci iz Hinj in okolice hodijo v šolo v Prevole. Tu lahko končajo osemletno šolanje, kar je vsekakor pridobitev za to, nekdaj dokaj odmaknjeno območje. Vendar pa šolarji iz Visejca, Vrha, Sel in Lopate nimajo lahke poti v šolo, kot je to drugod, kjer se vozijo z avtobusom. Od šole jih loči tudi 6 in več kilometrov, poti do teh vasi pa niso še urejene za avtobusni promet. Zato morajo otroci v šolo peš. Tako izgubijo veliko časa, pa tudi v šolo pridejo utrujeni, prav tako tudi domov, včasih mokri in prezebli.
Sedaj si domačini v teh vaseh prizadevajo, da bi usposobili vaško pot za vožnjo z avtobusom. Začeli so delati že jeseni, vendar bo treba za to še veliko dela, pa tudi materiala, da bo pot sposobna za avtobuse. Prav bi bilo, da bi občanom pri njihovem prizadevanju pomagala tudi skupnost.	M. S.
PETER ROMAN IC
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
NOVOST
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
SUPERMARKET
DELIKATESNI
ODDELEK
Vas, kjer so si sosedje tujci
Mikete izdaja samo petelinje kikirikanje
»Kar tam pri križu zavijete na desno. Tam se gre v Mikete. Ko pridete do drugega križa, se držite desno, potem pa naravnost. Ni daleč, zlahka boste našli...«
Avtomobilski „liferanti“
Dva Ljubljančana in Domžalčan so v dveh letih uvozili in preprodali 40 osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene trgovine 36-letnega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubljane, 27-letnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti razpolaga s podatki, oziroma z izjavami prič, ki so te avtomobile kiupovale, oziroma, ki so svoja imena posodili (seveda proti nagradi) kot imetniki deviznega računa. Poteh dokazih in ugotovitvah so Berdajs. Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega pre-
kupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani menijo, da gre pri vsakem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarjev dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov
prodali agenciji Avtotrg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500 do 65.000 din), Renaultovo »družino«. Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle »prispevali« največ delavci iz okolice Domžal, trojica pa je z uvozom osebnih avtomobilov prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsakega posameznika bo pokazala kazenska preiskava.
B. S.
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi
REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe. Obsojamo primere, ko so vozniki, kljub prepovedi prometne milice, nadaljevali vožnjo in v višnjegorskih klancih za več ur ustavili
pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji, že samo vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vozila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne smejo pojaviti na cestah, dokler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da s
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene z radijskimi oddajniki in sprejemniki, po nevarnih bregovih pa so se sprehajali žarometi, da bi vsak nevaren premik snega takoj opazili in nanj opozorili voznike na cesti. Kadar gre za varnost na cesti!	D. V.
svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne ustavi, temveč storite to že v naslednjem kraju, kjer morda lahko v toplem prostoru čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo.
V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno vreme zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov
Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udele-
Avtomobilska
„zagozda“
Pri Postojni 30.000 dinarjev škode
POSTOJNA, 7. februarja — Danes dopoldne ob 10.45 sta se na Ravberkomandi pri Postojni zaletela tovornjak karlovške registracije in cisterna s priklopnikom, last Avto—prometa z Reke. Vozila sta ju Uroš Vučetič in Anton Tomajič.
Tomajič je na Ravberkomandi prehiteval cisterno in pri tem zavozil v sneg, od koder ga je zaneslo naravnost v cisterno. Tako je prišlo do zagozditve v pravem pomenu besede. Oba orjaka med avtomobili sta dobesedno napravila »jekleni zid«, tako da še človek ni mogel mimo, kaj šele avtomobil.
Ta zagozda je trajala več kot eno uro. Med tem časom se je na obeh smereh nabrala kolona avtomobilov. Postojnski miličniki so hoteli napraviti obvoz, vendar zaradi nesplužene ceste, to ni bilo mogoče. Vozniki so morali tako počakati toliko časa, dokler niso odstranili o-beh orjakov.
Na srečo se ni nihče poškodoval. Na vozilih pa je zaenkrat po neuradnih podatkih škode približno za 30.000 dinarjev.
VAŠO GASAR
žen v prometni nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo neskladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vožnje za posamezne odseke, na vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi. Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni primerna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi za številne udeležbe avtobusov pri prometnih nezgodah.
Brepubliški odbor ZŠAM Slovenije
»Diamanto« se je rešil
PAG, 7. febr- (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Diamanto« se je z lastnimi moč. mi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v za. livu pri mestu Pag. Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško solarno. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
Obsodili
nesramna tatova
KRANJ, 7. febr. — Okrožno sodišče je zaradi tatvine obsodilo 24-letnega Ivana Likarja in Tržiča in Jožeta Krčmarja z Golnika, na eno leto strogega zapora. Oba obsojenca sta znana kot nasil-neža in pretepača, zaradi česar sta bila že večkrat kaznovana.
Novembra lani, ko sta bila brez dela, stapredrzno okradla starejšega možakarja. Ko so šli zvečer iz gostilne v Si-beljah pri Tržiču, sta ga ustavila in od njega zahtevala denar. Ker jim ga ni hotel dati, ga je eden prijel za vrat in stresel. Nato mu je iz hlačnega žepa potegnil denarnico, iz katere je vsel 600 da na rje v. Ko pa mu je prazno denarnico vrnil, ga je drugi v znak svoje premoči še udaril po glavi, nakar sta izginila v noč.
L. S.
taTEstopp
Foto: Peter Romanič
M.
«.V
\
ZIMSKO JUTRO V NOVEM MESTU


L.
VLEČNICA NA SVISCAKAH. — Pred časom so svečano spustili v promet smučarsko vlečnico na Sviščakib pri Ilirski Bistrici. Smučišča privabijo vedno dosti smučarjev, posebno živo pa je bilo med polletnimi počitnicami. Vlečnica tudi poslej ne bo osamljena le da ne bi prehitro zmanjkalo snega. Nedvomno je to za smučarski turizem velika pridobitev na tem območju. V eni uri potegne vlečnica 600 smučarjev.	FOTO: PETAK NIKOLIČ
OGLAŠUJTE V DELU
Avtomobilska
»zagozda"
Pri Postojni 30.000 dinarjev škode
POSTOJNA, 7. februarja — Danes dopoldne ob 10.45 sta se na Ravberkomandi pri Postojni zaletela tovornjak karlovške registracije in cisterna s priklopnikom, last Avto—prometa z Reke. Vozila sta ju Uroš Vučetič in Anton Tomajid.
Tomajid je na Ravberkomandi prehiteval cisterno in pri tem zavozil v sneg, od koder ga je zaneslo naravnost v cisterno. Tako je prišlo do zagozditve v pravem pomenu besede. Oba orjaka med avtomobili sta dobesedno napravila »jekleni zid«, tako da še človek m mogel mimo, kaj šele avtomobil.
Ta »zagozda« je trajala več kot eno uro. Med tem časom se je na obeh i smereh nabrala kolona avtomobilov. Postojnski miličniki so hoteli napraviti obvoz, vendar zaradi nesplužene ceste, to ni bilo mogoče. Vozniki so morali tako počakati toliko časa, dokler niso odstranili o-beh orjakov.
Na srečo se m nihče poškodoval. Na vozilih pa je zaenkrat po neuradnih podatkih škode približno za 30.000 dinarjev.
VAŠO GASAR
V nekaj vrstah
POSTOJNA
Hotel »Kras« preurejajo — Pred nekaj dnevi je začelo SGP »Gradnje« v Postojni preurejati hotel »Kras«. Zamisel ni nova, vendar so šele zdaj našli primeren čas za izvedbo. Zaradi novega ekspres-bara je postal bife v zgradbi odvečen. Po načrtih ing. arch. Leskovica iz Kopra bo hotel pridobil z adaptacijo okoli 80 restavracijskih sedežev in bolj smotrno razporeditev sanitarij, kuhinje, recepcije in upravnih prostorov. Predvidevajo, da bodo z deli končali aprila in bo tako preureditev prispevek občinskemu prazniku Postojne — 23. aprila.
KOBARID
Obljuba dela dolg — Zaradi vedno večjega obmejnega prometa se je v zadnjem času Kobarid turistično in gostinsko močno razvil. Mnogi zasebniki so zgradili trgovske in gostinske lokale, kar je maloobmejni promet še pospešilo. Čez obmejni prehod na Robiču je šlo v začetku leta v enem samem dnevu čez prehod okoli 15.000 naših in italijanskih državljanov. Toda Kobarid bi potreboval večjo restavracijo, ali vsaj nadomestilo za izgubljeno. Ob združitvi gostinskega podjetja Zvezda z Grosistom v Novi Gorici je ta namreč zagotovil, da bo v zameno za restavracijo, ki jo je preuredil v trgovski lokal, zgradil novo. Toda ostalo je le pri obljubi.
AJDOVŠČINA
Pred začetkom sindikalnih zborov — Te dni gredo v občini h koncu redni letni občni zbori, ki obravnavajo članske in organizacijske zadeve. Pred dnevi so imeli občni zbor tudi v »Mlinotestu«, ki ima okoli 300 članov sindikata v petih obratih. V razpravi je prišlo do izraza, da se je sindikalna podružnica močno zavzela za rekreacijo svojega članstva, kar nameravajo v prihodnje še izboljšati. SEŽANA
Seja občinskega komiteja ZMS — Predvčerajšnjim so na seji občinskega komiteja ZMS razpravljali o pravilniku za organizacijo in delo mladinske organizacije v občini. Obravnavanje delovnih sporov — Občinsko sodišče je lani razpravljalo o petnajstih tožbah, ki so zadevale kršitev pravic iz delovnega razmerja. Delovne organizacije so takoj spet sprejele na delo vse tiste delavce, ki je bilo zanje s sodno odločbo ugotovljeno, da so jim nezakonito odpovedali delovno razmerje.
Odlikovali bodo zaslužne komuniste in javne delavce — Komite občinske konference ZKS je sklenil, da bo v okviru proslav ob 50-letnici KPJ odlikoval dolgoletne komuniste in druge zaslužne javne delavce, ki niso člani ZKJ, vendar so s svojim delom odločilno prispevali h gradnji socializma. Komite je v ta namen imenoval komisijo, ki jo sestavljajo nekdanji borci in družbeno politični delavci. Komisija bo zbrala podatke in predlagala kandidate, katerim naj bi podelili odlikovanja.
Statut ni krpa papirja
Mešano razsodišče o sporu med Mlinotestom v Ajdovščini in njegovim obratom pekarno »Kruh« v Kopru
KOPER, 7. febr. — Mešano razsodišče pri okrožnem gospodarskem sodišču Koper je danes razpravljalo o dokaj nenavadni, a za samoupravno prakso zanimivi zadevi, namreč o sporu med kombinatom Mlinotest Ajdovščina in njegovim koprskim obratom »Kruh«.
Lani 27. novembra je centralni delavski svet sklenil, da se delovne enote Piran, Izola in Koper ter skladišče Bertoki pripojijo k matičnemu podjetju. Dve izmed teh enot sta bili dotlej obrata s samostojnim obračunom in sicer pekama »Kruh« Koper ter pekarna v Izoli. V vseh štirih enotah so glede pripojitve izvedli referendume. V Piranu, Izoli in Bertokih so se kolektivi izrekli za pripojitev, v pekarni »Kruh« pa je bila razen 3 članov kolektiva večina proti in zato, da obdržijo status obrata s samostojnim obračunom.
Centralni delavski svet Mlinotesta je po izidu referendumov sklenil o pripojitvi vseh štirih enot k matičnemu podjetju. Ta svoj sklep je naslonil na rezultate referendumov. Proti temu sklepu pa se je kolektiv koprskega obrata s samostojnim obračunom »Kruh« obrnil na mešano razsodišče, kakor določajo to zakoniti predpisi. Mešano razsodišče, v katerem so bili razen predstavnikov okrožnega gospodarskega sodišča še člani, ki sta jih imenovali obe strani in gospodarska zbornica Slovenije, je danes dopoldne pretresalo to pritožbo.
Predstavnik podjetja je na obravnavi povedal, da so s 1. januarjem letos uvedli novo organizacijsko ‘strukturo. Odslej naj ne bi več imeli obratov s samostojnim obračunom. V novo pekarno v Bertokih, ki so jo odprli konec minulega leta, so namreč vložili veliko denarja, kredite zanje pa je treba odplačevati letno z velikimi letnimi zneski. Kombinat je bil mne-
Ni seje, sestanka ali posveta, kjer omenjeni vprašanji ne bi prišli na dan. Občinska konferenca SZDL je že pred letom predložila občinski skupščini in temeljni izobraževalni skupnosti predloge konference, da bi uvedli samoprispevek v višini od 1 do 1,5 odstotkov v vseh delovnih organizacijah za potrebe šolstva in oskrbo z vodo. Občinski skupščini so tudi predlagali, naj čimprej začne s sklepanjem pogodb z delovnimi organizacijami za odvajanje samoprispevka in sprejme najprimernejšo rešitev za oskrbo z vodo.
Na seji smo zvedeli, da skupščina ni razpravljala o predlogu. Z določitvijo višje stopnje proračunskega prispevka je namreč skupščina že obremenila gospodarstvo nad določeno mejo z namenom, da bi denar vračali gospodarskim organizacijam za morebitne sanacije. Drugi razlog pa je bil ta, da še ni bilo znano, kalikšne so potrebe po investicijah v šolstvu in kakšen je prioritetni red, ki ga je sprejela temeljna izobraževalna skupnost. Občinska skupščina ni razpravljala o uvedbi samoprispevka tudi zato, ker so čakali izračune o investicijah za oskrbo
nja, da obrat na obalnem območju ne bi bil kos tako visokim letnim anuitetam. Da pa ne bo težav pri prelivanju denarja, so si zamislili delovne enote, seveda brez samostojnega obračuna in brez čekovnega računa.	j
Na zborih so močno prevladovali komunalni problemi posameznih naselij, ki se že več let pojavljajo na dnevnih redih sestankov. Volivci v Brdih so na več zborih opozorili, da bi kazalo asfaltirati cestni odsek do Vi-povž od Šmartnega in ne od
z vodo, ki so jih prejeli šele te dni. Potrebovali bi 16 milijonov dinarjev. Izdelan je že idejni načrt za sežansko šolo in glavni račrt za nove učilnice v Divači. Udeleženci konference so menili, da je treba najprej utemeljiti in se šele nato odločati o samoprispevku.
V nadaljevanju so sprejeli osnutek volilnega programa, ki zajema oceno dosedanjega dela skupščine in njenih organov ter navaja pozitivne premike v zadnjem obdobju. V drugem delu program nakazuje osnovne naloge, ki čakajo novo skupščino. Program obravnava možnosti za razvoj terciarnih dejavnosti v občini glede na njeno specifično lego, pospeševanje razvoja gospodarstva v delovnih organizacijah, razvoj in reševanje problemov šolstva, komunalnih in urbanističnih vprašanj ter delo in vlogo krajevnih skupnosti. Program zahteva čimboljšo izbiro kandidatov za odbornike in nakazuje vlogo SZDL in sindikata pri reševanju teh vprašanj.
Na koncu so evidentirali odbornike v občinsko skupščino ter poslance v republiško in zvezno skupščino.	V. K.
Na obravnavi se arbitražno sodišče ni spuščalo v obravnavanje samoupravnih razmerij. Soglasno je sprejelo stlišče, da ima delavski svet sicer po zakonitih določilih pravico sklepati o pripojitvi enot, 119 člen statuta podjetja pa navaja, da mora spremembo statusa obrat s samostojnim obračunom z referendumom potrditi kolektiv tega obrata. Delovna skupnost obrata »Kruh« na referendumu tega ni potrdila in je zaradi tega sklep delavskega sveta v nasprotju z določili statuta, ki pa je za delovni kolektiv zakon. Prav tako je razsodišče menilo, da so na obalnem območju pogoji za eno samo enoto združenega dela pekarske industrije na obalnem območju.
Dobrovega, kakor je predvideno. Poudarili so, da bi tako cesta lahko veliko bolj koristila prebivalstvu Brd. Zatem so se zavzeli za podaljšanje urnika na vipovž-kem mejnem prehodu za imetnike propustnic.
Govorili so tudi o raznih kmečkih dajatvah ter se zavzeli za pocenitev vode. V Levpi je na zboru močno prevladoval problem odkupovanja kmečkih pridelkov. To naselje je namreč zelo znano po dobrih jabolkah in hruškah, ki pa jih kmetje ne morejo skoraj nikoli primerno vnovčiti. Poudarili so tudi
CERKNO
Tudi letos pustna prireditev
NOVA GORICA, 7. febr. —
V	Cerknem se tudi letos pripravljajo na tradicionalno pustno prireditev, povorko mask skozi naselje. Prireditev bo v torek popoldne. Skupaj bo nastopilo 17 mask.
V	nedeljo pa bodo cerkljan-
ske maske sodelovale na prireditvi v Ptuju. Tradicionalno pustno prireditev so v Cerknem obnovili pred 13 leti na pobudo pokojnega Franca Breliha, ki je tudi izdelal več mask. Posamezne maske predstavljajo letne čase ter dobre in zle duhove, izhajajo pa še iz poganskih časov.	K. L.
»Slovenec tostran in onstran meje«
TRST, 7. februarja — Sinoči je bila v kulturnem domu v Trstu okrogla miza na temo »Slovenec danes tostran in onstran meje«. Razpravo, ki je privabila izredno veliko občinstva, so pripravile in vodile primorske revije z obeh strani meje — »Zaliv«, »Most«, »Mladika« iz Trsta, »Idrijski razgledi« in »Kaplje« iz Idrije, »Goriška srečanja« iz Nove Gorice.
I. G.
Nagrade slovenskim dijakom v Trstu in Gorici
TRST, 7. febr. (po telefonu). — Včeraj popoldne so v Slovenskem kulturnem domu razdelili nagrade in priznanja udeležencem natečaja ob 50-letnici Cankarjeve smrti. Natečaja, ki ga je organizirala slovenska prosvetna zveza v Trstu, in z nagradami podprla Cankarjeva založba, se je udeležilo 774 učencev in dijakov slovenskih osnovnih in srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Učenci in dijaki osnovnih in nižjih šol so tekmovali v likovni ilustraciji Cankarjevih črtic, pri dijakih višjih in srednjih šol pa so upoštevali ocene v slovenščini v prvem tromesečju.
Na včerajšnji svečanosti so razdelili 1104 knjige uglednih slovenskih in tujih avtorjev. Nagrajencem so čestitali predsednik in tajnik slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty in Edvin Švab, direktor Cankarjeve založbe dr. Avguštin Lah in tržaški šolski skrbnik dr. Angioletti.
|	I. G.
zbore volivcev
nujnost popravila ceste iz naselja v dolino, da bi po njej lahko vozil tudi avtobus.
V Gradišču na Spodnjem Vipavskem žele občani spet dobiti v upravljanje kulturni dom, ki so ga zgradili z lastno prizadevnostjo, a ga zdaj uporablja kmetijska zadruga »a rejo piščancev- Tudi v tem naselju so tožili, da nima zadruga posluha za odkup kmetijskih pridelkov. Zlasti imajo težave s prodajanjem vina. Renčani pa so se zavzeli za dograditev vodovoda in nekaterih cestnih odsekov do posameznih manjših naselij. Hkrati so ponovno sprožili vprašanje ureditve šolskih prostorov.
Živahni so bili tudi zbori na Spodnjem Krasu. V Voj-ščici so volivci opozorili na nujnost dokončanja asfaltiranja ceste proti Komnu. Naselje potrebuje _ tudi telefonsko zvezo z bolj oddaljenimi kraji- Z zbora v Opatjem selu pa naj zabeležimo misel, da bi bilo treba dvolastniški prehod urediti tudi za imetnike propustnic malega obmejnega prometa.
L. K.
Mladinski klub v Novi Gorici
NOVA GORICA, 7. febr.— Jutri zvečer bodo izročili namenu mladinski klub. Uredili'žo ga z gmotno pomočjo občinske skupščine in delovnih organizacij. Za ureditev prostorov in nabavo opreme so porabili nad 200.000 dinarjev. Jutrišnjo otvoritev kluba bodo združili z razstavo mladih goriških slikarjev ter literarnim večerom, posvečenim 120-letnici Prešernove smrti.	K. L.
KOPER
Nov predsednik ZKPO
KOPER, 7. febr. — Plenum zveze kulturno prosvetnih organizacij koprske občine je na včerajšnjem zasedanju izvolil za predsednika profesorja Vlada Rotarja. Obenem je .izrekel priznanje dosedanjemu predsedniku zveze kulturno prosvetnih organizacij Ivanu Mavsarju za dolgoletno delo na tem področju.	M. P.
Najprej šolstvo in voda
S seje občinske konference SZDL Sežana
SEŽANA, 7. febr. — Dopoldne je bila v sejni dvorani skupščine občine seja občinske konference SZDL, na kateri so nekoliko spremenili dnevni red in najprej razpravljali o še vedno perečih problemih v občini, kot so gradnja šol in želja po zdravi pitni vodi.
GUSTAV GUZEJ
Predvsem komunalni problemi
V novogoriški občini so zaključili
Te dni so v občini Nova Gorica zaključili zbore volivcev. Občani so na zborih obravnavali osnutek občinskega proračuna, predvidevanja gospodarskega in družbenega razvoja občinske skupnosti v tem letu ter evidentirali možne kandidate za odbornike in poslance.
Iz drugih izda l
SENOVO
Proslava ob 25-letnici pohoda 14. divizije — Vsako leto 8. februarja praznujejo prebivalci Senovega svoj krajevni praznik. Letos bodo proslavili tudi 25-letnico pohoda 14. divizije na štajersko. Družbenopolitične organizacije prirejajo v soboto, 8. t. m. proslavo v šoli. Slavnostni govor bo imel dr. Jože Brilej.
METLIKA
Martin štefanič, novi sekretar komiteja — Na občinski konferenci ZK v Metliki so za novega političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS izvolili Martina štefaniča, ki je bil doslej vodja splošnega sektorja v tovarni Beti. Posle sekretarja bo opravljal kot plačani funkcionar, ker so v Metliki ugotovili, da s prostovoljnim delom te dolžnosti ni mogoče opravljati.
LJUBLJANA
Odborniki o proračunu — Odborniki ljubljanske občinske skupščine šiška so v svojem odborniškem klubu razpravljali o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Ugotovili so, da bo družbeni proizvod v občini narasel letos za 12 odstotkov, obenem pa se bo povečala zaposlenost za okrogla dva odstotka.
Mestna konferenca — V Ljubljani bo danes ustanovna konferenca nove mladinske organizacije v mestu. Več kot sto delegatov iz ljubljanskih mladinskih aktivov, šol, delovnih organizacij in JLA bo razpravljalo in sklepalo o novih pravilih ter o delovnem programu mestne konference zveze mladine.
LOVRENC
Nova tovarna za montažne gradnje — Razvoj podjetja Marles je v zadnjih dveh letih čedalje bolj ugoden. Pri Marlesu so se odločili, da bodo oba žagarska obrata v Lovrencu združili in se poslovili od prodaje desk. Poleg gozd'ov je tu dovolj delovne sile, prav tako pa so vsi drugi pogoji, da bi lahko uredili večji obrat za končno predelavo. Odločili so se, da bodo poleg žagarskega obrata zgradili novo tovarno za montažno gradnjo. Nova tovarna bo izdelovala elemente za montažne hiše različnih izvedb, montažne garaže in tudi montažne gostinske in druge ob-jetke po naročilu. Prav tako bodo lahko tukaj po zasebnih naročilih pripravili kompletna ostrešja za stanovanjske in druge zgradbe.
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
NOVOST
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
SUPERMARKET
DELIKATESNI
ODDELEK
Manj kazni — ostrejši ukrepi
Pri sodniku za prekrške v Ajdovščini — Lani so inšpekcijske službe delovale bolj prizadevno — Manj mladinskih prestopkov
Lani so v občini Ajdovščina obravnavali 1261 zadev o 1453 obtožencih, med njimi tudi 219 zaprosil za pravno pomoč drugih organov. »Kaznovanje obsega v glavnem dve skupini,« je povedal sodnik za prekrške Anton Leban: »Kršitve predpisov o prometni varnosti in kršitve o javnem redu in miru. Prometnih prekrškov je bilo 541, prekrškov po Zakonu o javnem redu in miru 204, s področja gospodarstva in ostalih pa 120. Ce analiziramo prekrške v letu 1968, ugotovimo, da se je število prekrškov zoper javni red in mir nekoliko zmanjšalo. Delež prekrškov prometne varnosti pa zajema kar 59,5 odst. celotnega števila obravnavanih zadev, če upoštevamo dejstvo, da je samo v ajdovski občini več kot 3000 vozil in da je število med letom naraslo približno za 400, ugotavljamo celo rahlo zmanjšanje prometnih prekrškov. Med obravnavanimi zadevami je bilo 163 prometnih nezgod, ki so terjale približno 400.000 dinarjev materialne škode. Število prometnih nezgod, ki so bile obravnavane kot prekrški, je v primeri z letom 1967 naraslo za 23 primerov. Povzročitelji nezgod so večidel vozniki, ki so prišli prvič v konflikt z zakonom. Vseh povratnikov je bilo samo 35, od teh 19 enkratnih.«
Med vzroki omenjenih prekrškov je v ospredju neprimerna hitrost vožnje, zelo veliko pa je število oseb, ki so upravljala, motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja (121 primerov). V glavnem gre za mladoletnike. Sodnik za prekrške je lani obravnaval 67 vinjenih voznikov in v 41 primerih izrekel varnostni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja od 1 do 5 mesecev. Ta ukrep je izrekel tudi proti 8 drugim povzročiteljem prometnih nezgod.
»S področja gospodarstva«, pravi Anton Leban, »moramo podčrtati lansko živahnejšo dejavnost inšpekcijskih služb, saj so te vložile 130 predlogov, medtem ko je bilo leta 1967 samo 78 predlogov. Med tovrstnimi kršitelji je nekaj desetin trsničarjev, ki niso prijaviii objektov za pridelovanje sadilnega materiala in so tako prišli v konflikt z zakonom, čeprav so za to bili opozorjeni z javnim razglasom. Dejstvo pa je, da so trs-ničarji na področju vasi Vrh-
polje doslej že 40 let gojili trsni material, ne da bi bil kdorkoli zahteval od njih vložitev priglasitve. Dobra desetina je bila tudi takšnih primerov, ko so prizadete osebe izvajale gradbena dela, ne da bi imele predpisano lokacijsko dovoljenje.
Mladoletnih p-rekršiteljev je bilo lani samo 54, medtem ko jih je bilo v predlanskem 71. To kaže, da je bilo lani manj mladih prestopnikov. Nedvomno hi bilo število še manjše, če bi bilo več denarja za načrtno izvajanje športne, prosvetne in kulturne dejavnosti med mladimi ljudmi. Zlasti že več let neuspešno opozarjajo na nujnost, da bi v Ajdovščini zgradili telovadnico in morebiti tudi v Vipavi. Tak športni objekt bi prav gotovo odtegnil veliko mladih ljudi iz zatohlih kavarniških in gostinskih prostorov, ki so zelo pogosto leglo raznih prepirov, kar je dokaj slaba šola za mlade občane.«
Sodnik za prekrške nam je potem dejal, da je bilo lani
zaradi prekrškov izrečenih samo 23 pravnomočnih zapornih kazni v skupnem trajanju 276 dni, 747 pa je bilo pravnomočnih denarnih kazni, ki so se gibale v mejah od 10 do 500 dinarjev. V 32 primerih pa so vodili postopek proti gospodarskim organizacijam in njihovim odgovornim osebam.
V	117 primerih je sodnik za prekrške ustavil postopek o prekršku zaradi pomanjkanja dokazov, zastaranja ali zaradi drugih zakonitih razlogov.
Lani se je pritožilo 60 kaznovanih oseb, oziroma le dobrih 7 odst. od skupnega števila kaznovanih. Ker je bilo nekaj pritožb nerešenih še iz prejšnjih let, je senat za prekrške v Ljubljani do konca leta poslal 59 rešenih pritožb. V 44 primerih so bile pritožbe zavrnjene in potrjena prvotna odločba, v 9 primerih je bilo pritožbam delno ali v celoti ugodeno, v dveh primerih pa je bil potrjen izrek o krivdi, na prvi stopnji izrečena kazen pa znižana.
V	ostalih primerih je bil pritožni postopek ustavljen, ker je nastopila zastarelost pregona.
Iz poročila sodnika za prekrške je še razbrati, da so najštevilnejši predlagatelji postaja milice, zatem javno tožilstvo in inšpekcijski organi.
»Pri obravnavanju prekrškov proti javnemu redu in miru ugotavljamo, da ima alkohol vodilno vlogo hi da sta Ajdovščina in Vipava najbolj pogosto prizorišče izgredov. Pri tem naletimo še vedno na utemeljen očitek občanov, da so v javnih lokalih vse preveč strpni do neokusnega početja vinjenih oseb, čeprav bi bile same gostinske in gospodarske organizacije dolžne skrbeti za boljši red in mir v lokalih,« nam je ob koncu pogovora dejal sodnik Leban.
IVAN SUCUR
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki, temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi
REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe.
Obsojamo primere, ko si prometne milice, nadaljeva klancih za več ur ustavili pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji. 2e samo vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vozila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne
»Diamanto« se je rešil
PAG, 7. febr- (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Diamanto« se je z lastnimi močmi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v zalivu pri mestu Pag. Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško solarno. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
> vozniki, kljub prepovedi li vožnjo in v višnjegorskih ves promet in onemogočili
smejo pojaviti na cestah, dokler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da s svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne ustavi, temveč storite to že v naslednjem kraju, kjer morda lahko v toplem prostoru čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo.
V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno vreme zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov.
Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udeležen v prometni nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo neskladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vož-
nje za posamezne odseke, na vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi. Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni primerna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni. Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene z radijskimi oddajniki ln sprejemniki, po nevarnih bregovih pa so se sprehajali žarometi, da bi vsak nevaren premik snega takoj opazili in nanj opozorili voznike na cesti. Kadar gre za varnost na cesti!	D. V.
za številne udeležbe avtobusov pri prometnih nezgodah.
Republiški odbor ZŠAM Slovenije
Avtomobilski „liferanti“
Dva Ljubljančana in Domžalčan so v dveh letih uvozili in preprodali 40 osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene trgovine 36-letnega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubljane, 27-letnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti razpolaga s podatki, oziroma z izjavami prič, ki so te avtomobile kupovale, oziroma, ki so svoja imena posodili (seveda proti nagradi) kot imetniki deviznega računa. Po teh aokazih in ugotovitvah so Berdajs, Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega prekupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani menijo, da gre pri vsa-
kem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarjev dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov prodali agencija Avtotrg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500
do 65.000 din), Renaultovo »družino«, Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle »prispevali« največ delavci iz okolice Domžal, trojica pa je z uvozom osebnih avtomobilov prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsa* kega posameznika bo pokazala kazenska preiskava. B. S.
V nekaj vrstah
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Četrtna konferenca ZK — V prostorih občinske skupščine bo v ponedeljek četrtna konferenca ZK Moste — Kodeljevo, na kateri bodo člani razpravljali o volitvah, pa tudi o sodelovanju komunistov v pripravah nanje.
KAMNIK
Manj brezposelnih — Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje je bilo konec prejšnjega meseca v kamniški občini 195 brezposelnih, kar je manj kot v začetku januarja. Med njimi prevladujejo nekvalificirani delavci in mladi ljudje, M še niso bili zaposleni. Po drugi strani pa kamniške delovne organizacije iščejo skoraj 100 novih delavcev, ki naj bi bili kvalificirani ali pa vsaj priučeni. MOSTE PRI KAMNIKU
Nova tamsformatorja — Krajevna skupnost bo letos postavila dva nova transformatorja, ki bosta veljala okoli 20.000 dinarjev. Del tega bodo prispevale gospodarske organizacije, ostalo pa Elektro Ljubljana-okoliea in krajevna skupnost. En transformator bo v Mostah, drugi pa v vasi Žeje.
LITIJA
Nastop odra mladih — Litijski oder mladih je pripravil recital Prešernovih del, s katerim se bo predstavil ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditev, ki bo v dvorani zadružnega doma v Šmartnem, so povabili odrasle in učence višjih razredov litijske in šmariške osemletke.
Novi mladinski aktivi — Lani so ustanovili mladinska aktiva na Bregu in Dolah, letos pa nameravajo organizirati mladino še v stanovanjsko-komunalnem podjetju in Gradbeniku, kjer je tudi zaposlenih precej mladih.
Občinska konferrnca mladine — Na nedavni letni konferenci je mladina litijske občine precej razpravljala o dveh pomembnih nalogah, ki jo čakajo v tem letu: to je proslavljanje 50-letnice mladinske organizacije in pomoč pri izvedbi volitev ter izvedbi referenduma o samoprispevku za šolstvo. Po kritični oceni dosedanjega dela in načrtih za tekoče leto so izvolili novo vodstvo in sprejeli pravila občinske mladinske organizacije Litija.
TRBOVLJE
Infomacije — Občinska skupščina je izdala »Informacije«, kjer objavlja predlog odloka o prispevkih in davkih občanov, predlog izdatkov občinskega proračuna, program delovanja SZDL ob volitvah v skupščine, volilni pravilnik in odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino. Informacije je dobilo vsako gospodinjstvo v občini.
Iz drugih izdaj
LOVRENC
Nova tovarna za montažne gradnje — Razvoj podjetja Marles je v zadnjih dveh letih čedalje bolj ugoden. Pri Marlesu so se odločili, da bodo oba žagarska obrata v Lovrencu združili in se poslovili od prodaje desk. Poleg gozdov je tu dovolj delovne sile, prav tako pa so vsi drugi pogoji, da bi lahko uredili večji obrat za končno predelavo. Odločili so se, da bodo poleg žagarskega obrata zgradili novo tovarno za montažno gradnjo. Nova tovarna bo izdelovala elemente za montažne hiše različnih izvedb, montažne garaže in tudi montažne gostinske in druge ob-jetke po naročilu. Prav tako bodo lahko tukaj po zasebnih naročilih pripravili kompletna ostrešja za stanovanjske in druge zgradbe.
SENOVO
Proslava ob 25-Ietnici pohoda 14. divizije — Vsako leto 8. februarja praznujejo prebivalci Senovega svoj krajevni praznik. Letos bodo proslavili tudi 25-letnico pohoda 14. divizije na štajersko. Družbenopolitične organizacije prirejajo v soboto, 8. t. m. proslavo v šoli. Slavnostni govor bo imel dr. Jože Brilej.
METLIKA
Martin štefanič, novi sekretar komiteja — Na občinski konferenci ZK v Metliki so za novega političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS izvolili Martina štefaniča, ki je bil doslej vodja splošnega sektorja v tovarni Beti. Posle sekretarja bo opravljal kot plačani funkcionar, ker so v Metliki ugotovili, da s prostovoljnim delom te dolžnosti ni mogoče opravljati.	• N * •
KOPER	,
Pred stoletnico tabora v Kubedu — Prihodnje leto 7. avgusta bo minilo 100 let, odkar je bil v Kubedu prvi istrski tabor, katerega se je udeležilo več kot pet tisoč Slovencev in nekaj Hrvatov. Tabor je bil izrednega pomena za narodno prebujenje in nacionalno osveščanje, posebno, ker je ta kraj na meji med slovenskim, hrvaškim in italijanskim življem. Tabor je bil nov korak v politični dejavnosti Slovencev na tem območju. Posebna delegacija za proslavo stoletnice prvega tabora v Istri iz Kubeda je prosila predsednika občinske skupščine Koper Mira Kocjana, da bi prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo.
Svatba na ladji — Na norveški ladji Ronada, ki je zasidrana v koprskem pristanišču, je bilo v sredo zvečer svatovsko razpoloženje. Poročil se je član posadke 30-letni Hans Albriksen in 24-letna Aasen Bjoerg Reidum, norveška državljana iz Cristiansanda. Ladja Ronada plove na liniji Conacry—Koper. Po več mesecih plovbe je prispela v naše obalno mestece, ki sta ga Norvežana zbrala za kraj nujne poroke.
LJUBLJANA
Odborniki o proračunu — Odborniki ljubljanske občinske skupščine šiška so v svojem odborniškem klubu razpravljali o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Ugotovili so, da bo družbeni proizvod v občini narasel letos za 12 odstotkov, obenem pa se bo povečala zaposlenost za okrogla dva odstotka.
Mestna konferenca — V Ljubljani bo danes ustanovna konferenca nove mladinske organizacije v mestu. Več kot sto delegatov iz ljubljanskih mladinskih aktivov, šol, delovnih organizacij in JLA bo razpravljalo in sklepalo o novih pravilih ter o delovnem programu mestne konference zveze mladine.
VEDRO IN VARNO DOMOVANJE — pomeni 17 duševno prizadetim mladostnikom vevški demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. Izhajajoči iz znanja gojencev, so v centru izdelali pester delovni program, da gojence privajajo na najrazličnejše zaposlitvene tehnike in vsakdanja življenjska opravila.
Foto: S. B.
Ne smemo pričakovati niti preveč, pa tudi premalo ne
Otvoritev nove ustanove za za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Vevčah
LJUBLJANA, 7. febr. — V Vevčah pri Ljubljani so danes slovesno odprli demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. Spričo velikega pomanjkanja tovrstnih ustanov, pomeni vevški center veliko pridobitev in je še en člen več v verigi družbene skrbi za prizadete otroke, ki so bili doslej v breme le staršem. Tako imamo sedaj v Sloveniji 4 inštitucije za varstvo in delovno usposabljanje duševno huje prizadete mladine.
To je seveda še zdaleč premalo, kajti sedaj je omogočeno varstvo in usposabljanje le 10 odstotkom otrok in mladine, ki pride v poštev za te posebne inštitucije. Vevški center je začel delovati že 1. oktobra lani. Navidezno resda tiho in neopazno, vendar je nova ustanova pomenila veliko lajšanje staršem otrok, ki so bodisi dokončali posebno osnovno šolo ali so bili z nje odpuščeni- Starši so bili pred nerešljivim vprašanjem:	kaj
bo s temi otroki, ki jih zaradi hujše prizadetosti ni mogoče zaposliti niti v rednih delovnih organizacijah niti pod posebnimi .pogoji,, čakanje pa pomeni, da duševno prizadet otrok izgublja še tisto splošno znanje, ki si ga je pridobil, -postaja pa tudi vsebolj neprilagodljiv.
Inž. Andrej Marinc v Zasavju
TRBOVLJE, 7. febr. — Sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc je danes obiskal zasavske občine- Dopoldne se je v Hrastniku in Zagorju pogovarjal s člani občinskega vodstva o pripravah na skupščinske volitve in nalogah komunistov ter razpravah o gradivu za IX. kongres ZKJ. V obeh občinah so inž. Marinca seznanili tudi z uresničevanjem smernic IK in predsedstva CK ZKJ ter akcijskih programov v krajevnih organizacijah in aktivih ZK. Popoldne se je sekretar inž. Andrej Marinc udeležil podobnega pogovora v Trbovljah-	P. B.
Center je ustanovilo republiško društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam ob pomoči republiške skupnosti otroškega varstva in ob velikem razumevanju številnih drugih institucij in organov. Sedaj je v centru 17 gojencev. Sprejeli so vse prijavljene iz Ljubljane in okolice, postopoma pa bodo število povečali na 30. Starši plačujejo hrano in prevoz- Računati moramo, da je center šele komaj dobro začel delo in da mora premagati še številne ovire. Za sedaj sta redno zaposleni dve delovni terapevtki, s honorarnim sodelovanjem pa bdijo nad -centrom in mu strokovno'' pomagajo psihiater, pediater, psiholog, defektolog in socialni delavec. V centru so očitno našli mladostniki drugi dom, saj je njihovo razpoloženje vedro, čutijo, da jim v tej instituciji skušajo čimbolj pomagati, da bi se usposobili za samostojno življenje. Znanje in sposobnosti gojencev so različne, zato je potrebno veliko vztrajnega dela, da doženejo, kaj duševno prizadeti mladostnik zmore.
Ob otvoritvi so poudarili, da želijo izoblikovati pravilen odnos družbe do duševno prizadete mladine in postaviti na realna tla tako tiste, ki terjajo in pričakujejo preveč, kot tiste, ki sodijo, da so duševno prizadeti povsem nebogljeni. Vsekakor je cilj vevškega centra varstvo in zaposlitev duševno prizadetih mladostnikov- To poslanstvo opravlja v veliko zadovoljstvo staršev duševno prizadetih mladostnikov in vseh strokovnjakov, ki se
ukvarjajo z duševno prizadetostjo. Seveda pa ni mogoče računati, da bo center pridobitna ustanova in bi bilo napak vztrajati pri tQgo določenih normah. Manjša kot je produktivnost, tem večja mora biti pomoč družbe, ki mora upoštevati, da je oblika varstva in delovnega usposabljanja, ki ga uveljavljajo v Vevčah, vsekakor cenejša kot zavodsko varstvo. Pomen nove institucije je v tem, da smo v konceptu družbene skrbi za to mladino upoštevali in združili humanost, strokovnost in ekonomičnost.
MARIJA ROBEK
GODEŠIČ
Kdaj bo most čez Soro?
Minulo nedeljo je bila na Godešiču pri Škofji Loki konferenca političnega aktiva, na kateri so razpravljali o pripravah na bližnje volitve ter predlagali kandidate za občinske odbornike' in poslance. ^o priložnost pa so izkoristili tudi zato, da so se pogovorili o nekaterih najbolj perečih komunalnih vprašanjih,
Po njihovi oceni spada med najbolj pereče zadeve most čez Soro med vasjo Godešič in Gosteče, saj je sedaj v takem stanju, da resno ogroža promet. Most je lesen. Vaščani in okoličani pa menijo, da bi bilo neodložljivo zgraditi nov, železo-betonski most, ki pa bi veljal 270 tisoč dinarjev. Vprašanje je le, kako zbrati potreben denar, zato bodo prosili občinsko skupščino, da bi gradnjo mostu vnesla v svoj delovni program. O gradnji novega mostu so sicer že prej velikokrat govorili, pa je vse ostalo pri starem. Sedaj pa je res napočil čas, ko bo treba le reči dokončno besedo o novem mostu, saj je prvi most od tod šele v Goričanah pri Medvodah, drugi pa na Suhi pri Škofji Loki.
R. C.
Dražji kruh Avtomobilski „liferanti“
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO Novejša sakralna arhitektura ne moti pokrajine in se lepo prilega okolju.	Foto: Peter Pokorn
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
NOVOST
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
SUPERMARKET
DELIKATESNI
ODDELEK
v Zagorju
Odborniki so obravnava* li tudi izhodišča proračunske porabe za letošnje leto
ZAGORJE, 7. febr. — Odborniki občinske skupščine so danes že tretjič v zadnjih nekaj mesecih razpravljali o predlogu za podražitev kruha. Potem, ko je podjetje Merx iz Celja predložilo podrobnejši izračun in predloge, kam bo vložilo sredstva, je skupščina odobrila višje cene kruha. Tako bodo tudi v Zagorju posleji prodajali kilogram črnega kruha po 1,45 din (prej 1,36) polbelega 1,85 (prej 1,66) in belega po 2,20 (prej 2 din). Podjetje Merx bo v poslovni enoti v Zagorju sredstva iz te razlike med starimi in novimi cenami vložilo v povečanje skladiščnih prostorov in nakup obdelovalnega stroja in stroja za pripravo testa, v novo parno pekovsko peč ter za novo in primemo prodajalno kruha na območju Zagorja.
Skupščina je sprejela tudi izhodišča proračunske porabe za letošnje leto. V njih je poudarjeno, da zdajšnji položaj. gospodarstva ne dovoljuje bistvenejših dodatnih obremenjevanj delovnih organizacij, vendar pa problemi letošnje splošne porabe zahtevajo dodatno zbiranje sredstev. To pa naj bi podobno kot doslej temeljilo na samoupravnem dogovarjanju in v skladu s predvideno stopnjo rasti v gospodarstvu. Občinska skupščina bo pri delitvi proračunskih dohodkov dala prednosti tistim obveznostim, ki izvirajo iz zakonov in drugih normativnih aktov zveze, republike in občine. Pooblastila je svet za finance in pristojne upravne organe, da predelata predlog dohodkov in izdatkov proračuna in pri tem preučita utemeljenost vseh zahtev za povečanje splošne porabe.
Zagorski odborniki so danes sprejeli 10-letni program razvoja osnovnega šolstva, o predlogu o šolskih okoliših pa bodo sklepali na prihodnji seji. Po odločitvi skupščine bodo prvi letošnji zbori volivcev to nedeljo in torek. Na njih bodo občani spregovorili o spremembah občinskega statuta, izhodiščih za proračunsko porabo ter šolskih okoliših. Hkrati z zbori volivcev pa bodo na terenu tudi kandidacijske konference SZ. Tu bodo občani predlagali možne odbomiške in poslanske kandidate volili kandidate za občinsko kandidacijsko konferenco ter obravnavali volilni program občinske konference SZDL.
P. B.
Nov doprsni kip Prešerna v Kranju
KRANJ, 7. febr. — Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila danes slovesnost v Prešernovem gaju ob pesnikovem grobu. Ob tej priložnosti so odkrili doprsni kip Franceta Prešerna, ki ga je izdelal akademski kipar Lojze Dolinar iz Kranja.
V	Prešernovem mestu se je te dni zvrstilo že več prireditev, ki jih je klub kulturnih delavcev pripravil ob 120-■letnici smrti našega najvecje-ga pesnika. Med drugim so odprli razstavo o Prešernovi poti v svetovno slovstvo ter priredili večer njegovih pesmi v tujih jezikih.
V	Kranju vsako leto širše predstavijo del Prešernovega ustvarjanja, tako da ga poslušalci na literarnih večerih in obiskovalca razstav lahko postopoma podrobneje spoznavajo. Ob letošnji obletnici pa so se odločili postaviti tudi kip, ki stoji nedaleč od pesnikovega groba.
Za izredno plodovitega kiparja Dolinarja, ki živi sedaj v Kranju, to ni edina upodobitev Prešerna, saj je prvi kip pesnika izdelal že pred 54 leti.
L. S.
Posvet o turizmu v Radovljici
RADOVLJICA, 7- febr. — Na radovljiški občini je bil danes dopoldne posvet, ki so mu prisostvovali pomočnik zveznega sekretarja za gospo, dairstvo Dušan Nejkov, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, predsedniki občinskih skupščin Radovljice, Jesenic, Kranja in Tržiča ter gostinski in turistični delavci radovljiške občine.
Na posvetu so razpravljali o pripravi in realizaciji kompleksnega, programa turističnega območja Slovenije, ki naj bi ga predložili mednarodni banki za obnovo in razvoj, in o sedanjih pogojih za najetje posojil. Osnovno vprašanje, ki so ga odločno poudarili vsi navzoči v razpravi je bilo vprašanje, kdo naj investira ureditve cest, vodovodov in kanalizacije ter drugih podobnih objektov, brez katerih ni možno govoriti o razširitvi turistično gostinskih kapacitet. Teh sredstev pa nimajo niti občine, niti gostinska podjetja. Določenega bdgovora na to vprašanje ni bilo-
B. B.
Dva Ljubljančana in Domžalčan so v dveh letih uvozili in preprodali 40 osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene trgovine 36-letmega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubljane,
27-letnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti razpolaga s podatki, oziroma z izjavami prič, ki so te avtomobile kupovale, oziroma, ki so svoja imena posodili (seveda proti nagradi) kot imetniki deviznega računa. Po teh dokazih in ugotovitvah so Berdajs, Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega pre-
kupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani- menijo, da gre pri vsakem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarjev dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov
prodali agenciji Avtotrg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500 do 65.000 din), Renaultovo »družino«. Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle »prispevali« največ delavci iz okolice Domžal, trojica pa je z uvozom osebnih avtomobilov prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsa-kega posameznika bo pokazala kazenska preiskava.
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi
REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe. Obsojamo primere, ko so vozniki, kljub prepovedi prometne milice, nadaljevali vožnjo in v višnjegorskih klancih za več ur ustavili ves promet in onemogočili pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji, že samo vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vozila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne smejo pojaviti na cestah, dokler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da s
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene z radijskimi oddajniki in sprejemniki, po nevarnih bregovih pa so se sprehajali žarometi, da bi vsak nevaren premik snega takoj opazili in nanj opozorili voznike na cesti. Kadar gre za varnost na cesti!	D. V.
svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne ustavi, tepiveč storite to že v naslednjem kraju, kjer morda lahko v toplem prostoru čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo.
V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno verne zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov
Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udele-
Avtomobilska
„zagozda“
Pri Postojni 30.000 dinarjev škode
POSTOJNA, 7. februarja — Danes dopoldne ob 10.45 sta se na Ravberkomandi pri Postojni zaletela tovornjak karlovške registracije in cisterna s priklopnikom, last Avto—prometa z Reke. Vozila sta ju Uroš Vučetič in Anton Tomajič.
Tomajič je na Ravberkomandi prehiteval cisterno in pri tem zavozil v sneg, od koder ga je zaneslo naravnost v cisterno. Tako je prišlo do zagozditve v pravem pomenu besede. Oba orjaka med avtomobili sta dobesedno napravila »jekleni zid«, tako da še človek ni mogel mimo, kaj šele avtomobil.
Ta zagozda je trajala več kot eno uro. Med tem časom se je na obeh smereh nabrala kolona avtomobilov. Postojnski miličniki so hoteli napraviti obvoz, vendar zaradi nesplužene ceste, to ni bilo mogoče. Vozniki so morali tako počakati toliko časa, dokler niso odstranili o-beh orjakov.
Na srečo se ni nihče poškodoval. Na vozilih pa je zaenkrat po neuradnih podatkih škode približno za 30.000 dinarjev.
VAŠO GASAR
žen v prometni nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo neskladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vožnje za posamezne odseke, ne vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi. Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni primerna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi za številne udeležbe avtobusov pri prometnih nezgodah.
Republiški odbor ZŠAM Slovenije
»Diamanto«
se je rešil
Anketa o otroškem varstvu v Kamniku
Pobuda temeljne izobraževalne skupnosti
Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik si je v svojem programu otroškega varstva zadala za najvažnejšo nalogo, ugotoviti potrebe po otroškem varstvu. V občini sta sedaj dve vzgojno varstveni ustanovi: otroški vrtec Antona Medveda, ki ima svojo podružnico na Duplici in dijaški dom. Vendar ni mogoče ugotoviti, ali n j ime zmogljivosti zadoščajo. Imenovan je bil poseben odbor, ki bo izvedel med starši anketo in,, jih vprašal o njihovem mnenju o otroškem varstvu.
V teh dneh bodo vsa kamniška gospodinjstva, ki imajo otroke stare do 15 let, obiskali popisovalci. V mestu bodo popisovalci štipendisti občinske skupščine, v drugih krajih pa bodo anketo izvedli organi krajevne skupnosti. V anketi ni pomembno le vprašanje, koliko otrok bi se vključilo v organizirano varstvo, temveč bo treba ugotoviti tudi ob kakšnih pogojih bi starši vključili svoje otroke v vzgojno varstveno ustanovo.
Pomemben pa je tudi odgovor na vprašanje, kje naj bi bile nove ustanove, kolikšna naj bo cena varstva, kako urediti financiranje in podobno.
Temeljna izobraževalna skupnost želi, da naj bi starši odgovarjali na vprašanja popisovalcev točno, ker bodo le iskreni odgovori zagotovili kar najboljši končni rezultat akcije. Seveda je anketa le prvi korak v načrtnem reševanju otroškega varstva v Kamniku. Izdelati bo treba temeljito analizo celotnega problema in programsko uresničevati otroško varstvo.
TOMAŽ JANČAR
PAG, 7. febr- (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Diamanto« se je z lastnimi močmi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v zalivu pri mestu Pag. .Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško solarno. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
Obsodili
nesramna tatova
KRANJ, 7. febr. — Okrožno sodišče je zaradi tatvine obsodilo 24-letnega Ivana Likarja in Tržiča in Jožeta Krčmarja z Golnika, na eno leto strogega zapora. Oba obsojenca sta znana kot nasilneža in pretepača, zaradi česar sta bila že večkrat kaznovana.
Novembra lani, ko sta bila brez dela, sta predrzno okradla starejšega možakarja. Ko so šli zvečer iz gostilne v Si-beljah pri Tržiču, sta ga ustavila in od njega zahtevala denar. Ker jim ga ni hotel dati, ga je eden prijel za vrat in stresel. Nato mu je iz hlačnega žepa potegnil denarnico, iz katere je vzel 600 dinarjev. Ko pa mu je prazno denarnico vrnil, ga je drugi v znak svoje premoči še udaril po glavi, nakar sta izginila v noč.
L. S.
Kolesar vozil po sredini ceste
MENGEŠ, 7. febr. — V Mengšu, na odseku Trzin— Kamnik, se je včeraj ob 13.40 osebni avtomobil zastava 850, ki ga je vozil Jože Peterlin, zaletel v kolesarja Alojza Divjaka. Peterlin je vozil iz Kamnika proti Trzinu, medtem ko je Divjak peljal iz nasprotne strani.
Kolesar je nekaj metrov pred trčenjem gledal nazaj in tudi zapeljal na sredo ceste. Zaradi tega ga je voznik opozarjal z zvočnim signalom, vendar se kolesar kljub temu ni umaknil s sredine ceste. Peterlin je nato zavil na levo, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči se je kolesar Divjak, star 16 let, hudo ranil. Laže se je ranil tudi voznik Peterlin, škode je za 1.500 dinarjev.
V. G.
Podrl je pešca
LAVRICA, 7. febr. — V Lavrici je osebni avtomobil zastava 750, ki ga je vozil Anton Drobnič, včeraj zjutraj ob 6.10 podrl 16-letnega Franca Porento, nato pa trčil še v snežni plug, ki je bli pripet k tovornjaku.
Drobnič je pri osnovni šoli na Lavrici prehiteval tovornjak in pri tem opazil, da v isto smer po levi strani ceste hodi pešec. Da bi se izognil nesreči, je Drobnič pričel zavirati in se umikati proti tovornjaku. Osebni avtomobil je kljub temu zaneslo v pešca, da ga je zbil. Laže ranjenega Porento so odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilih je bilo za 2.500 dinarjev škode.	V. G.
Favoriti niso razočarali
Na prvenstvu v Delnicah drugi dan zmagali Pristovova, Terzičeva in Šimnic
DELNICE, 7. febr. — Po pričakovanjih — to je značilnost drugega dne 24. državnega prvenstva v klasičnih smučarskih disciplinah v Delnicah. V vseh treh današnjih konkurencah so zmagali izraziti favoriti: med najmlajšimi mladinkami na 3 km je 15-letna Kati Pristov (Partizan Gorje) ubranila lanski naslov, med starejšimi mladinkami je Bohinjka Nikica Terzič ponovila uspeh z nedavnega slovenskega prvenstva na Jezerskem, med starejšimi mladinci (tudi na 5 km) pa je zmagal lanski prvak Mate žimnic (Partizan Gorje).
nadarjena, vrh tega pa je 5e presenetila z odlično kondicijo.
»Nič čudnega. Doma sem na Pokljuki, v službi pa sem pri LIP Bled. Pozimi moram v službo običajno s smučmi, ali pa s sankami,« je dejala nasmejana prvakinja.
Številni gledalci, ki so tudi danes živahno spobujali udeležence prvenstva, so šesto uvrščeno do. mačinko Pleše pozdravili prav tako viharno kot prikupno dekle s Pokljuke.
15 mlajših mladink je tekmovalo na 3 km. Lanska prvakinja 15-letna Pristov je slovensko prvaki-njo z Jezerskega Bešterjevo premagala za 37 sekund, tretja pa je bila tekmovalka Gori j — Peter-man. Zmagovalka, ki smuča že 2 leti pod nadzorstvom »tvorca šampionov« Lovra Ženve, je učinkovala, kakor da bi imela smučke prirasle na noge, če smo jo primerjali z nekaterimi dekleti iz drugih republik. Pristavčeva je
Atletski non - stop
Danes in jutri v Celju prvenstvo SRS v dvorani
CELJE — Z republiškim prvenstvom v dvorani bodo slovenski atleti in atletinje danes opravili prvo uradno preizkušnjo v novem letu. Prvenstvo, za katerega je veliko zanimanje, je tokrat še posebno pomembno, saj je Jugoslavija 8. in 9. marca v Beogradu tudi domačin letošnjega evropskega prvenstva v dvorani.
Sezona v dvoranah dobiva povsod vse večji pomen. Ne toliko zaradi rezultatov, ki so zaradi različnih tekmovalnih razmer, pa tudi disciplin, le težko primerljivi med seboj, marveč predvsem zaradi okoliščine, ker se atletika s tem uvršča med tiste športne zvrsti, katerih tekmovalna sezona se pravzaprav nikdar ne konča.
Tudi prvenstva v dvoranah so potemtakem zgovoren pokazatelj za delo klubov in posameznikov. »Kdor pozimi spi, se bo poleti le stežka prebudil,« pravi star at-letski pregovor.
In kakšen je položaj pri nas? Zdi se, da je zimskega dela v klubih C ki pač delajo) več kot ga je bilo nekoč. Tudi AZS se j c 2 organizacijo zimske tekaške šole za mlade organizirano vključila v prizadevanja in takšni pri. jemi bodo v sezoni gotovo na-
vrgli obresti. Ce ocenjujemo formo posameznikov, tedaj se zdi Marjana Lubej že boljša kot je bila lani ob istem času (lani na prvenstvu SRS 60 m v 7,7, letos že pred njim v 7,3), drugi olimpijec Polde Milek pa .utegne morebiti presenetita prav danes, potem ko je pred tednom dni Kla-divarjevo dvorano šele »otipaval« (lani na prvenstvu 209 cm, prejšnjo nedeljo 200 cm).
Organizacijsko pomeni letošnje prvenstvo nedvomno že korak naprej. Lanski enodnevni spored, ki je trajal 10 ur, so zdaj razbili na dva dela — tako da je prvi dan namenjen skokom, drugi dan pa tekom. Tako bo mogoče prireditev speljati smotrneje, kar bo samo v prid nastopajočim, pa tudi gledalcem.
Lani je največ naslovov osvojil Kladivar (8) pred Mariborom in Triglavom po 4, Olimpijo 3, Gorico 2 ter Ljubljano 1, domačini pa seveda tudi letos računajo z najimenitnejšim izkupičkom.
Naj ob zaključku samo še ugotovimo, da je škoda, da ni moč izvesti prvenstva SRS zaradi premajhne razsežnosti celjske dvorane tudi v metu krogle .. .
E. BERGANT
Komisija za delovna razmerja podjetja PREHRANA Ljubljana razglaša
naslednja prosta delovna mesta za:
TURISTIČNO AGENCIJO
P-GLOBTOUR
LJUBLJANA, VVolfova 1/111
•	2 KOMERCIALNA REFERENTA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje italijanščine in nemščine in strojepisja
® OBRAČUNSKEGA REFERENTA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja, zaželeno znanje angleščine ali nemščine
•	ŠALTERSKEGA USLUŽBENCA
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje nemščine in angleščine ali italijanščine, zaželena praksa v turizmu
•	TURISTIČNEGA PREDSTAVNIKA V OSIJEKU
SPLOŠNI POGOJI: visokošolska izobrazba ali srednješolska izobrazba s prakso, znanje tujega jezika, stanovanje v Osijeku in zaželena praksa v turizmu
•	VEČ HONORARNIH SODELAVCEV ZA DELO V POLETNIH MESECIH
za delovna mesta vodičev, stacioniranih predstavnikov in stevardov
SPLOŠNI POGOJI: srednješolska izobrazba, znanje tujih jezikov (angleščina, nemščina, švedščina). V poštev pridejo predvsem študentje. Prijavi priložite sliko.
REHRANA
Razglas velja do 20. februarja t. 1.
Informacije daje in prijave sprejema centrala P-globtour, Ljubljana, Wolfova l/III vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Rezultati:	1. Pristav (Gorje)
13,18, 2. Bešter (Triglav) 13,55, 3. Peterman (Gorje) 14,11, 4. Kordež (Trigl) 14,21, 5. Paylič (Lovrenc) 14,42, 6. Pleše (Goranin, Delnice) 16,22, itd.
Naskok zmagovalke med starejšimi mladinkami na 5 km Nikice Terzič za več kot tri minute kaže, kako šibka je bila konkurenca v tem razredu. 17,letna Bohinjka je po zmagi na republiškem prven-
(!!Illilll!i1llllillllllll!lllllllllllIliilll'lilUllllllllllllllillllllllllillllllllllllliilllill
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Razpisna komisija UO pri Tekstilni industriji
»TEKSTILINDUS«
KRANJ
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO proizvodnje predilnic
2.	VODJO proizvodnje tkalnic
3.	VODJO proizvodnje plemenitilnic
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
a)	visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso ha vodilnih položajih v ustrezni proizvodnji tekstilnih podjetij bombažne stroke ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnih položajih v ustrezni proizvodnji tekstilnih podjetij bombažne stroke
b)	pod l./a — strokovna izobrazba splošne tekstilne ali predilske smeri. Poznavanje tehnologije predenja bombažne, stanične m sintetične preje pod 2./a — strokovna izobrazba splošne tekstilne ali tkalske smeri. Poznavanje tehnologije tkanja bombažnih, staničnih in sintetičnih tkanin
pod 3./a — strokovna izobrazba kemijske, splošne tekstilne ali apreterske smeri. Poznavanje tehnologije plemenitenja bombažnih, staničnih in sintetičnih tkanin;
c)	znanje enega svetovnega jezika.
Osebni dohodek se deli po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Stanovanje ni na razpolago.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija do 15.2. 1969 z oznako »Za razpisno komisijo«.	1039
Halo, Delnice!
24. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Delnicah je v počastitev visokih jubilejev: 50-letnice ZKJ. SKOJ in sindikata ter 75-letnice smučarskega športa na Hrvatskem.
#
Pokrovitelj prvenstva Je sekretar IK CK ZKH Mika Tri-palo, ki pa se smučarskega slavja v Dlenicah ni mogel udeležiti. Zastopa ga članica CK ZKH Neda^Andrič.
Po prvem tekmovalnem dnevu je bila zvečer tudi slovesna otvoritev prvenstva, na kateri so med drugim na fizkul-tumem domu poleg vhodnih vrat na stadion odkrili spominsko ploščo španskim borcem in borcem NOB.
•
Ekipa Lovrenca na Pohorju je za kratko pot iz Broda na Kolpi do Delnic, ki jo s VW v normalnih prometnih razmerah opraviš v nekaj minutah, potrebovala skoraj 4 ure. Grilčeva, Grušovnikova m Hriberšek so morali večkrat krepko pljuniti v roke, da so VW svojega neumornega trenerja Antona Gameža spravile iz snežnih zametov.
*
Po zmagi v teku na 10 km se je Lovrenčanka Grilčeva odpravila v lovski dom, kjre je v svoji sobd ves čas pletla; državna prvakinja je mati dveh otrok. Pri pletenju ji je pridno pomagala klubska kolegica Grušovnikova.
#
Pri žrebanju startnih številk za mladinske konkurence so sicer zgledni in nadvse gostoljubni organizatorji hoteli slovensko in novo državno prvakinjo med starejšimi mladinkami Nikico Teržič iz Bohinja žrebati med fanti. Ime Nikica jih je zapeljalo, saj So menili, da gTe za tekača.
stvu na Jezerskem zdaj še drugič dokazala, da sedaj nima enakopravne tekmice.
»Pred startom me je malce skr. belo, ker se nisem počutila najbolje. V smučini pa sem potem pozabila na vse bolečine. Zdaj je vse dobro — prva sem,« je še vsa zadihana dejala Nikica Terzič.
Druga slovenska tekmovalka v tej skupini Stojčeva (Gorje) se je zlahka uvrstila na drugo mesto, naslednja mesta pa so že pripadla tekmovalkam Romani je (Pale). Startalo je 8 smučark, lanska prvakinja Jožica Bavče (Fužinar) pa ni branila naslova, ker je letos že članica.
Rezultati:	1. Terzič (Partizan,
Bohinj) 21,57, 2. Stoje (Partizan Gorje) 25,12, 3. Jasika 27,55, 4. Milanka Koblar 27,57, 5. Milka Koblar (vse Romani j a — Pale) 32,17, itd.
Mlajših mladincev je startalo kar 57, favorit pa je bil 6amo eden: lanski prvak, finamehanik iz TIO, 18-letni Mate šimnic (Partizan, Gorje).
»Proga je bila zame prekratka, še bi lahko tekel . .. Vsekakor pa sem opazil, da nam manjka hitro, sti za tako kratko progo. To si lahko pridobiš le z zares ostrim treningom. Ves čas sem moral forsirati, vseh 5 km, to pa mi ne leži preveč,« je izjavil prvak po zmagi.
Junak svoje vrste je bil Maks Jelenc, ki je včeraj med starejšimi mladinci izven konkurence zasedel drugo mesto, danes pa je ta uspeh še dopolnil z drugim mestom v »svojem« razredu med mlajšimi mladinci. To je bil po včerajšnjim napornem teku v snežnem metežu zares pravi podvig!
Rezultati: 1. Šimnic (Part. Gorje) 17,10, 2. Jelenc (Trigl) 17,28, 3. Krašovec (Dol) 17,59, 4. Goren-šek 18,18, 5. Možgan (oba Fužinar) 18,29, 6. Lah (Jes) 18,32, 7.-8. Mohorič (Trigl.) in Rožič (Jes) oba 18,38, 9. Šmid (Jes) 18,41,	10.
Purgar (Rad) 18,50, itd.
Prvenstvo se jutri nadaljuje, zaključeno pa bo v nedeljo. Po dveh tekmovalnih dneh je neuradni vrstni red najboljših klubov na državnem prvenstvu takle:
TENIS
Pasarell
premagal Piliča
PHILADELPHIA, 7. febr. — V osmini finala odprtega teniškega turnirja je Američan Pasarell premagal našega Nikolo Piliča 6:2, 6:3. Drugi rezultati osmine finala: Gimeno — Newcombe 9:7, 6:3, Roche — Reisen 10 : 8, 8 : 2, Okker — Taylor 4:6, 6:3, 13 : 11, Kodeš — Smith 6 : 2, 2 : 6, 6 : 2, Laver — Bucholz 6:1, 7:5, Gonzales — Koch 6:3,	7:5,
Rosewali — Moore 6:4, 6:1.
I PLAVANJE	I
NOVI POKALNI PRVAKI — Hokejska ekipa Olimpije (z leve, stoje): trener Cerveny, 2van, E. Aljančič, Puter-le, Smolej, Savič, J. Aljančič, Kumar, Vnuk, D. Beravs, Svetlin; čepijo: S. Beravs, Hiti, Ogrinc, Radin, Albreht,
Jug, Jakopič
Foto: M. švabič
Društvo
Gorje
JLA
Jesenice
Bohinj
Lovrenc
Triglav
Dol
Fužinar Romani j a
2.
1
1
1
1
H. UBELEIS
IVER DNEVA
Počitnice v Italiji za pokalne in državne prvake
Četrtkova finalna tekma za jugoslovanski hokejski pokal med Olimpijo in Jesenicami je navdušila na tisoče gledalcev, med katerimi je bil tudi zastopnik aparatov »espresso« Saggia za Jugoslavijo Salvato. re Colino, ki je sploh prvikrat ridel hokej. Tekma je poslovnega prijatelja ljubljanske Prehrane tolikanj navdušila, da je prek vodstva kluba povabil vse igralce Olimpije za pet dni na počitnice v Italijo, če bodo zmagali. Igra ga je vse bolj privlačila in med tekmo je spremenil izjavo: tudi v primeru poraza velja vabilo.
Ko so po tekmi prišli jeseniški igralci k svojim tekme, cem, Je enako prisrčno čestital tudi premagancem in tudi njih povabil na počitnice v (talijo.
Tako bodo spomladi skupaj letovali državni in pokalni prvaki Jugoslavije v hokeju na ledu.
Kandidatov na pretek
Pred XXIV. državnim prvenstvom v smučarskih skokih
LJUBLJANA, 7. februarja — V nedeljo se bodo najboljši jugoslovanski smučarski skakalci na treh frontah pomerili za naslove državnih prvakov. V Planici bodo nastopili člani na 90-metrski skakalnici, v Delnicah starejši in v Guncljah mlajši mladinci. Nedvomno bodo letošnja prvenstva ena naj zanimivejših doslej, kajti kvalitetni vrh se je tako razširil, da je celo favorite že težko izbirati.
V središču pozornosti bo seveda nastop članov v Planici. Tokrat se bodo res zbrali vsi, ki v našem skakanju nekaj pomenijo. Posebna strokovna komisija bo ocenjevala tudi trening in k tekmovanju pripustila le tiste, ki bodo za nastop res sposobni in pripravljeni. Lahko se zgodi, da tudi skakalec, ki je sicer dosegel potreben razred, ne bo mogel tek movati. Hkrati s tem bodo ver-jetno ugodno rešili tudi problem Petra Eržena, ki letos še nima razreda, pa vendar sodi med najboljše in bilo bi vsekakor prav, da mu dovolijo nastop v konkurenci.
In kdo naj bi bili favoriti? Med prvimi je nedvomno Ludvik Zajc, ki tudi brani lanski naslov. Seveda pa mu nikakor ne bo lahko. Na zadnji tekmi v Garmi-schu ga je Stefančič premagal in
Rekorder še vedno Polda
Kljub temu, da bo v Planici 24. prvenstvo, bodo podelili šele 23. naslov. Leta 1959 namreč zaradi pomanjkanja snega sploh niso mogli izvesti prvenstva.
Rekorder je še vedno Janez Polda, ki je osvojil šest naslovov državnega prvaka — 1948 ter 1951-55. Za njim so trije skakalci s po tremi naslovi: Zajc (64, 65, 68), Jemc (60, 61, 63) in Pečar (62, 66, 67). Po dvakrat so osvojili naslov Langus (47,	58), Zidar
(56, 57) in Mežik (46, 49), enkrat pa je bil prvak Pribošek 11950).
Na spisku prvakov je torej za zdaj le osem skakalcev.
prav ta mladi skakalec bo skupaj s klubskim tovarišem Marjanom Mesecem verjetno največja nevarnost za lanskega prvaka. Mesca sicer še vedno ovira poškodba, toda državno prvenstvo je le preveč privlačna preizkušnja, da bi se ji kdo hotel odreči in prav na njem se vsi najbolj zagrizejo
Seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi drugih. Za vrh se bodo prav gotovo potegovali še Dolhar, morda Pečar, ki mu Planica tako ali tako »leži«, Eržen, Drago Pudgar, itd Res prvenstvo, kakršnega si je samo moč želeti.
Pri mladincih je položaj podoben, le da bo zanje državno prvenstvo hkrati tudi kvalifikacija za nastop na dveh velikih prireditvah. V Delnicah in Guncljah bo padla odločitev, kdo bo nastopil na tekmovanju za pokal Kongsberg in na evropskem prvenstvu.
V Delnicah bosta najbrž o naslovu najboljšega odločala predvsem Danilo Pudgar, ki je prav zdaj v odlični formi in Janez Loštrek. Račune jima lahko pomešajo morda še Franci Mesec. Križan in Fink. Na drogi strani je v Guncljah nedvomno glavni
UTRINKI
SP V S KI BOBU — Medtem, ko je bilo lani v Badgesteinu na prvem svetovnem prvenstvu v ski bobu samo 5 držav udeleženk, jih bo na letošnjem SP v Švici (Montana Crans) že 13. Nova športna zvrst na snegu hitro napreduje in Je dobila privržence tudi na Češkoslovaškem. Japonskem in drugod.
JACKIE STEWART NAJBOLJŠI
—	Tednik »Motor« je izvedel anketo o najboljšem dirkaču leta 1968, v kateri se je večina specializiranih evropskih novinarjev izrekla za Škota Stewarta. Na drugo mesto se je v tej anketi uvrstil Belgijec Jacky Ickx.
KOLAJNA V SPOMIN PACZKA
—	Svetovni prvak v sankanju (enosedi), Avstrijec Josef Feist-manti je svojo zlato kolajno, ki jo je osvojil nedavno v Berchtes-gadnu, izročil Poljakom v spomin na tragično preminulega tekmovalca Stanislava Paczka.
favorit Klemen Kobal, njegovi konkurenti pa so podobno kot na vseh zadnjih tekmovanjih Oblak, Norčič, Cuznar in Kapušin. Povsod torej konkurenca, da je kaj!
S. TRBOVC
Lakota brani naslova
LJUBLJANA, 7. febr. S slalomom se bo jutri na Krvavcu začelo republiško člansko prvenstvo v alpskih disciplinah, na katerem se bodo pomerili vsi naši najboljši alpski telovadci, razen Jakopiča, Gašperiča in Gazvode, ki starta-jo v Cortini d Ampezzo. Na Krvavcu bodo tekmovali tudi nekateri mladi, ki so bili še nedavno tega mladinci, zato bo prvenstvo tudi po tej plati zanimivo.
Lani je bilo republiško prvenstvo na Voglu med olimpijskimi igrami, tako da na startu ni bilo reprezentantov Jakopiča, A. Klinarja in Gazvode. Najuspešnejši je bil Peter Lakota, ki je zmagal v obeh disciplinah — slalomu in veleslalomu, pozneje pa osvojil na Mavrovem še državna naslova v slalomu in smuku. Pri članicah brani republiški naslov v vele^ slalomu Tevževa, v slalomu pa Kurnikova.
Številne diskvalifikacije - Jakopič 21.
CORTINA D’AMPEZO, 7. febr. (po telefonu) —V okviru tekmovanja za pokal »Uio Colli« je bil danes na sporedu slalom za moške. Prva proga je imela 60 vratič, postavil pa jo je nekdanji reprezentant, domačin Alvera, drugo z 68 vratci pa trener francoske reprezentance Perrot. Proga je bila na istem terenu kot na olimpijskih igrah 1956.
Že v prvem teku je bilo precej odstopov, oziroma diskvalifikacij, to se je ponovilo tudi v drugem teku. Tako se je kmalu končalo tekmovanje za Augerta, Perrilata in mnoge druge favorite. Nastopilo je 79 tekmovalcev, od katerih jih je bilo skoraj polovica diskvalificiranih, ali pa so sami odstopili. Isto se je zgodilo tudi z našimi tekmovalci, tako da je obe progi uspešno prevozil le Jakopič in zasedel 21. mesto.
REZULTATI:	1. Sprecher (Sv)
95,03, 2 Duvilard (Fr) 96,32, 3. Bleiner (Av) 96,34, 4. De Nicolo (It) 96,51, 5. Melquiond (Fr) 96,52, 6. Bruggmann (šv) 96,71, 7. Digru-ber (Avs) 97,36, 8. Rossat Mignot (Fr) 97,79, 9. Heckelmiller (ZRN) 99,09, Id. Femandez (Sp) 99,20,
. . . 21. Jakopič s časom 103,52.
Jakopič je vozil danes prvo progo dobro in škoda da ni bil tako uspešen tudi na drugi, kajti potem bi bila njegova uvrstitev prav gotovo boljša. Jutri je non stop teming v nedeljo pa je na programu smuk. Naši tekmovalci bode star tali z naslednjimi startnimi številkami: Jakopič 52, Gazvoda 54, Gašperšič 77, Jaunik ne bo vozil, ker je prispel prepozno in ni mogel trenirati dovolj časa na orogi M. MAGUŠAR
i Prevalje: 12 mladink in 56 mladincev
PREVALJE, 7. febr. — Pri Rav-njaku nad Prevaljami je bil danes na prvenstvu SRS non stop trening v smuku. Treniralo je 12 starejših mladink in 56 starejših mladincev na 1560 m dolgi progi s 340 metri višinske razlike in 11 vrati. Proga je bila na zgornjem delu precej mehka in je bilo tudi ore-cej padcev. Ena izmed favoritinj, članica Branika Žurajeva je na začetku padla, vendar se ni poškodovala, mladinec Jure Hafner pa si je na treningu zlomil nogo in so ga odpeljali v slovenjgraško bolnišnico.	E. W.
Naši novinarji prvi med ekinami
BADGASTEIN, 7. febr. — Tožno zvečer so izračunali tudi ekipne rezultate XV. svetovnega smučarskega prvenstva poklicnih novinarjev, ki je našemu zastopstvu znova prineslo lep uspeh. Jugoslavija je med ekipami namreč spet zasedla prvo mesto pred Avstrijo, CSSR, Poljsko, Švico, ZRN itd.
Res reklama za hokej
Še nekaj vtisov z velikega in odločilnega derbija v Tivoliju
Skupno je bilo zastopanih 21 držav.
Visoki so plasmaji naših zastopnikov tudi v alpski kombinadij. Med ženskami je Podbevškova 3., med moškimi pa sta bila v rezredu nad 45 let Matelič 3. in Tome 8., v splošnem razredu moških pa so se Jugoslovani v kombinaciji razvrstili takole: 4. Sušter, 5. Mejov-šek, 9. Maver, 18. Plešnar, 29. Matelič, 30. Lavrič, 31. Klipšteter, 37. Tome, 38. Fornezzi, 39. Pirnar, 42. Škofič, 46. Modrinjak, 53. Rei-singer.
Velik srebrni prehodni pokal bo tako spet leto dni v posesti naših novinarjev.	S. MATELIČ
Na prvenstvu Šiške 38 skakalcev
GUNCLJE — Na 40 in 20-metrsM skakalnici je bilo zaključeno občinsko prvenstvo šiške v smučarskih skokih. Tekmovanja, ki se je začelo pred tednom v Strahovici in končalo na tukajšnjih skakalnicah, se je udeležilo 38 skakalcev.
REZULTATI II. dela — člani: Vagaja (Šent) 190,1 (35, 36), Sršen 186,5 ( 35 , 34,5), Mrčun (oba Stra-hovica) 179,9 (34, 34); mladinci: Danilo Pudgar (črna, izven kon.) 206 (36, 37,5), Buh 191,3 (35,5, 36), Jakopin 185,5 (33,5, 33,5), Igličar (vsi Sent) 179,4 (34, 34); pioniivi: Lah (Strahovica) 176,8	(17,17,5),
Križaj 175.4 (17, 16,5), Kajzer (oba Sent) 172,4	(17, 16,5). Občinski
prvaki-člani:	Vagaja (šent) 357
točk; mladinci: Buh (Sent) 361,3, pionirji: Kosec (Strahovica) 318,8.
N. SLANA
Izbrali bodo reprezentante železarne
JESENICE, 7. febr. —V nedeljo dopoldne se bodo na smučiščih v Mojstrani pomerili člani sindikalne organizacije Železarne Jesenice v veleslalomu. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri dopoldne. Tekmovalke in tekmovalci bodo tekmovali v dveh starostnih skupinah — člani do 40 in nad 40 let ter skupinm članic. Tekmovanje bo zanimivo zato, ker bodo najboljši smučarji zastopali železarno na zimskem troboju slovenskih železarn,, ki bo prav tako na Jesenicah v počastitev 100-letnice njihove železarne 1. in 2. marca. P. K.
NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Tivolska dvorana je že drugič v zadnjem času »zaplesala« v divjem hokejskem ritmu, ki je ves večer brez prestanka buril čustva že tako razgretih gledalcev v obeh taborih — jeseniškem in ljubljanskem. Derbi domačih tekmecev je potekal v resničnem blišču, saj je bilo na voljo prav vse, kar so si lahko zaželeli najbolj razvajeni okusi — nepozabna predstava v peklenskem tempu, bojevita nasprotnika, negotovost do zadnje minute, arena pa zasedena prav do zadnjega kotička.
nično razpoloženim igralcem Olimpije naposled nekako v zadregi pridružili še razočarani m potrti fantje izpod Mežaklje. Prišli so Jih obiskat, da bi jim spet segli v roke za velik in zaslužen uspeh. Oni pa so se jim obzirno zahvaljevali, saj so bili ob ponovnem stiku z njimi nehote enako prev. zeti še sami.
Vsak igralec Jesenic je v tem splošnem slavju in mešani družbi po svoje skušal odrivati na rob pravkar minule dramatične in usodne prizore. Njihov doyen Albin Felc pa ni bil sposoben, da bi prikril občutke. Umaknil se je v poltemo in bled obraz, po katerem so neslišno drsele debele solze, je še najbolj razodeval skelečo bol, ki lahko doleti in prevzame samo resničnega športnika. Ni imel moči za razgovor, le kdaj pa kdaj se mu je utrnila neoblikovaria resignirana misel, ki je bila namenjena bolj njemu samemu kakor okolici. Kdo ve, kaj se mu je tedaj podilo po glavi. Ne samo poraz, temveč bržčas enako ali še bolj posledice: kaj bodo govorili ljudje ob povratku v svoje železarsko mesto, ki si bodo dogodke v Tivoliju bržčas -razlagali po svoje . . .
Toda, kaj more ta naš virtuoz na ledu, če ga noge in roke ta večer niso ubogale tako kakor je želel, da bi s svojimi značilnimi mojstrskimi potezam naganjal nasprotniku resničen strah v kosti, obenem pa pognal v tek vso svojo ekipo Prizadeval si je, kolikor so mu dale moči, na trenutke je bil velik mojster, toda tokrat, ko je bilo treba osvojiti še eno lovoriko, o kateri so bili vsi prepričani, da bo njihova, je bilo moči premalo. Obžaloval je lahko edino to, da so bile prve
Zmagovit Smolejev zadetek v 58. minuti, ko je še vse »viselo« na nitki, je končno sprožil »petelina« — Tivoli se je v hipu zamajal v temeljih. Težko je opisati prizore nadvse vzburjenega veselja vsega domačega tabora na eni in prebledele obraze državnih prvakov na drugi strani, ki so bili v tistih trenutkih nemara v najtežjem položaju. Pa vseeno so tisoči gledalcev, brez izjeme, enako prisrčno ploskali zmagovalcem kakor premagancem, kajti za pravega športnika navsezadnje ni bil toliko pomemben izid, kakor privlačna, a poštena predstava nasploh. Kaj takega res ni mogoče pričarati vsak dan. Navdušenja po nepričakovanem podvigu seveda ni bilo ne konca, ne kraja. Hvaležno občinstvo je še dolgo vztrajalo na svojih mestih in še kar naprej zrlo v svetlečo ledeno ploskev, na kateri Je bilo 60 minut toliko nepozabnih doživetij. V neposrednem stiku so želeli nemara deliti razpoloženje in žalost obenem tistih, ki so jim nudili morda še več, kolikor premore njihova domišljija.
Verjetno pa se tedaj ni nihče prav zavedaj, da so vsi skupaj napravili temu športu ogromno uslugo, tolikšno reklamo, ki bo imela za naš hokej zares ugodne posledice Dogodek na naj višji ravni pa kajpada nalaga funkcionarjem obeh prvakov nove naloge, terja nove prijeme, slej ko prej pa tudi drugačne odnose, saj k kvalitetnemu razvoju sodi tudi tista obrobna dejavnost, ki gledalcem ni na očeh, a jo igralci čutijo še najbolj.
Ne moremo mimo drobnega in obenem značilnega dogodka v poznih večernih urah, ko so se praz-
minute velikega spopada zaradi lahkomiselnosti usodne za ves nadaljnji potek, pozneje pa je bil razigrani nasprotnik že neustavljiv. Takšen je pač hokej, takšen je športni boj sploh . . .
Krivico bi delali, če ne bi ob koncu tako privlačnih prireditev na ledu omenili še sodniške četverice, ki je z majhnimi izjemami v celoti dobro opravila posel. Tako je tudi sama prispevala delež, da je bil turnir na ustrezni kvalitetni ravni. To velja zlasti za par Čebulj—Krisch, ki na derbiju ni imel lahke naloge, sodil pa je v zadovoljstvo vseh prizadetih.
STANE LIPAR
Kandidati za reprezentanci
LJUBLJANA, 7. febr. — Popoldne se je sestala selekcijska komisija (L. Žitnik, Čebulj in Duša-novič), ki je ob navzočnosti trenerja Mlčocha (za člane) in Vy-steina (za mladince) razpravljala o vseh kandidatih, ki pridejo v poštev za člansko reprezentanco na SP v Ljubljani, oziroma za mladinsko vrsto, ki se bo udeležila evropskega prvenstva v skupini B v Ženevi.
Člani komisije so najprej poslušali kratko ocene Mlčocha o njegovih zapažanjih, nato pa so razpravljali podrobno o vsakem posamezniku, oziroma njegovih kvali-. tetah. Nato so se složno odločili za 21 kandidatov, po tekmi z Japonsko (20. in 21. t. m. v Ljubljani) pa bo dokončna sestava, v katerem bo 18 igralcev. V širšem izboru pa so — vratarji: Knez, Simanovič, šemsedinovič; branilci: I. Jan, Jug, Mihajlovski, Razinger, Rataj, Ravnik; napadalci: Belinič, D. Beravs, S. Beravs, Eržen, Felc, Gojanovič, R. Hiti, G. Hiti, B. Jan, Mlakar, F. Smplej, R. Smolej.
Mladinci — vratarji:	Makuc
(K g), Petkovič (C z); branilci: Horvat (Med), S. Košir (Jes), Koleša, Kumar, Lap (Ol), Razinger (K g)), šilhard (Med), Vje-štica (C. z); napadalci: Kvartuh (Slav), Kurtela (Med), Milanovič, Obradovič (Part), Pirih, Poljanšek (K g), Puterle (Ol), Sinovec, Su-pin (Med), Tuma, Ulčar (Ol), Zbontar (K g); rezerve:	Ajdič
(Ce), Venčič (Med), Konjič (K g), Sadič (Ol), Sebjanič (K g).
ST. L.
Resno
zastavljeno delo
LJUBLJANA — Jutri bodo slovenski plavalni delavci pregledali rezultate dvoletnega dela. Republiška zveza je v zadnjem obdobju doživela precej sprmemeb, in pretresov, ki so se začeli z nesporazumi vodilnih funkcionarjev in končali z ostavko predsednika Frante Komela. Kljub temu pa je delo vendarle steklo in prav zadnja sezona je pokazala, koliko se da s prizadevnostjo in predvsem dobrimi odnosi med klubi doseči. Zal v zveznem merilu vaterpolo še vedno odriva plavanje na stran, toda slovenski plavalci so se odločili za svojo pot, ki se je zelo dobro obnesla.
Zatorej se ni čuditi, da Je slovensko plavanje precej napredovalo. To velja še posebej za plavalke, ki so se po kvaliteti že povsem približale plavalcem. V sedanjem položaju bo treba napraviti takšen načrt za bodoče, ki bo ustrezal vsem. Sodeč po letošnji praksi bi kazalo ostati pri sedanjem tekmovalnem sistemu, četudi v zvezi, nem merilu spet pripravljajo spremembe. Ce bodo slovenski plavalni delavci natančno vedeli kaj hočejo, potem tudi še tako zahtevnih načrtov ne bo pretežko izpel iati, kot so si jih zamislili.	S. T.
I VATERPOLO
Zagrebčani so optimisti
Poraz Jugoslovank
BERLIN — Po zmagi nad reprezentanco Madžarske sta Reslerjeva in Srbcova, na mednarodnem prvenstvu NDR, izgubili z domači, mi igralkami 0:3. Ker je reprezentanca NDR premagala Romunijo 3:1 se je Jugoslavija z zmago nad Madžarsko uvrstila na tretje mesto. Moška ekipa Švedske je premagala SZ 5:2.
Schmid, VVirkola in naši
Nekaj vtisov in številk s švicarske skakalne turneje
LJUBLJANA — Naša smučarska skakalca Marjan Mesec in Branko Dolhar sta se vrnila z X. švicarske skakalne turneje, najmlajši — Danilo Pudgar pa je iz Ziiricha odpotoval na mednarodno mladinsko tekmo v Engelbergu. Jubilejna švicarska turneja se je končala s presenetljivo zmago (v končni uvrstitvi) švicarskega skakalca Hansa Schmida. Ta skakalec, ki mu bo letos šele 21 let, je bil doslej znan po svojem edinem mednarodnem uspehu, ko je leta 1966 v mladinski konkurenci »Pokala Kongsberg« osvojil v Pontedilegnu drugo mesto, za Brankom Dolharjem. Bazen tega je bil Hans Schmid v letih 65—68 švicarski mladinski prvak. Seveda ga zaradi vsega tega do uradnega treninga pred prvo tekmo turneje ni nihče resno jemal, vsaj kot Cavorita ne.
Napak bi bilo po Schmidovi zmagi in šele tretjem mestu dvakratnega svetovnega prvaka Bjor-na Wirkole sklepati, da Norvežan ni bil v dobri formi. Narobe, v Hansu Schmidu ima skakalni šport nedvomno izredno nadarjenega skakalca, kateraga slog sicer še zaostaja za tistim kot ga imata n. pr. Wirkola in Raška, zato pa ima izr eno močan odriv, predvsem pa zna leteti daleč. Ta skakalec, član smučarskega kluba MtimliswU, ki je po poklicu strugar, je videti tudi po psihični plati iz dobrega »testa«, saj ga uspehi In vse slav-
Za Realom — Slovan
Drevi ob 18. v Tivoliju tekma ZKL Slovan : Zadar
LJUBLJANA — Košarkarji Zadra so v četrtek prestali težko preizkušnjo v tekmi polfinalne skupine tekmovanja za jokal evropskih prvakov. Madrdiski Real je v Ja-zinah tekmo sicer izgubil, toda rezultat 70:60 za naše prvake ni nič kaj ugoden, saj so Spanci doma nadoknadili že večje razlike z morda še nevarnejšimi nasj>rotniki.
Po poročilih so Zadrčani zaigrali dokaj dobro in vse kaže, da se vračajo v šampionsko formo. Ce je to res. bodo ljubljanski pristaši košarke lahko ocenili že drevi, ko igra Zadar v Tivoliju s Slovanom. Ljubljančani seveda ne morejo biti resnejši nasprotnik, zato pa se bodo gostje lahko razigrali, si dali duška in pokazali vse tisto, kaT jim Spanci doma niso dovolili.
BRIDGE
Conski turnir v Ljubljani
LJUBLJANA — V okviru predtekmovanj za nastop na državnem prvenstvu v bridgeu bodo v soboto 8. t. m. in nedeljo 9. t. m, v hotelu Bellevue tekmovali najboljši pari iz Slovenije in Istre. Slovenijo bodo zastopali po trije pari iz Ljubljane in Maribora ter eden iz Ilirske Bistrice, Istro dva para iz Pulja in eden iz Reke. Najboljša trojica s tega tekmovanja se bo uvrstila na državno prvenstvo, na katerem bosta brez kvalifikacij igrala reprezentančna para Turk — Raiča in Grgin — Popovič
Pričakovati je torej ekshibicijo, ki bo že zaradi Cosiča, Valčača, Stip-čeviča in drugih prav gotovo zanimiva in prijetna paša za oči.
Moščani si seveda ne belijo las s prevelikimi skrbmi. Odločili so se, da zaigTajo hitro in napadalno, saj nimajo kaj izgubiti niti dobiti. Psihične obremenitve zaradi točk torej ni in zato je upati, da bodo zaigrali kot si želijo. Zal ne bo nastopil Tavčar, kar se bo domačinom pri takšnem načinu igre nedvomno poznalo.	S. T.
NOVO NA TUJEM
MOSKVA — Košarkarji moskovskega CSKA so v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov premagali sofijskega Akademika 85:57 ( 37:26).
BRUSELJ — Na drugi tekmi osmine finala tekmovanja za pokal pokalnih košarkarskih prvakov je ekipa Anderlechta (Belgija) odpra-vila varšavsko Legijo 86:70 (46:37). V četrtfinale so se zaradi boljše razlike v koših iz prvega srečanja, uvrstili Poljaki.
ATENE — Na povratni košarkarski tekmi osmine finala tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Panatinaikos premagal Benfico (Lizbona) 111:70 (49:34) in se uvrstil v četrtfinale.
BERKELEY — Na gostovanju po ZDA je imela švicarska telovadna reprezentanca več srečanj z ekipami univerz. V Berkeleyu pa je reprezentaca Švice premagala reprezentanco ZDA z 271,3:266,9 točke.
je. ki ga je obdajalo, ni premaknilo s trdnih tal. Od začetka do konca je ostal tih, skromen, ljubezniv do vseh. Povsem jasno je bilo videti'ob vseh prilikah (proglasitve rezultatov, tiskovne konference, itd.), da fantu ni všeč biti v središču pozornosti, ali pa tega še ni navajen, ker je zanj veliki uspeh prišel tako iznenada. Zares zanimivo bo spremljati nadaljnji razvoj tega plavolasega, postavnega, toda vitkega športnika. Njegova navzočnost v Planici bo še posebej privlačna, ker je Schmid izrazit »lovec na daljave«.
Wirkola je izgubil turnejo na zadnji tekmi v Le Loclu, saj je še po tekmi v Gstaadu vodil v generalnem vrstnem redu pred Schmidom za 8,6 točke. Wirkola je zmagal v Untervasserju in v Gstaadu, Schmid pa v St. Moritzu, v Le Loclu pa je bil drugi za Japoncem Kasajo. Po tekmi v Le Loclu je Wirkola dejal: »Ne vem kaj je z menoj. Po vsej verjetnosti sem utrujen.« Najbrž je bilo temu res tako. Wirkola je na tiskovni konkurenci v St. Moritzu sicer izjavil, da rad pije samo po tekmi, ni pa seveda dejal, da takrat rad pogleda pregloboko v kozarec, kakor tudi njegov prijatelj Bengt Tomtum. Toda kljub temu je bil Wirkola naslednji dan veder, svež in nasmejan.
V ekipni uvrstitvK po dva najboljša tekmovalca) so zasluženo zmagali Japonci (Kasaja in Kon-no) pred ekipo Švice, Norveške, CSSR, Finske in Avstrije itd. Ta-kaši Fujisava je nedvomno najboljši stilist med njimi, vendar fizično najšibkejši. Od tekme do tekme je skakal krajše. Češkoslovaškim skakalcem je v ekipnem vrstnem redu tudi po odhodu Raške v Falun (po. drugi tekmi) uspelo obdržati četrto mesto, čeprav so v Loclu skakali slabo Hubač (15) in Divila (19). Zato pa je bil boljši manj znani Bohuslav Novak (11).
Kaj pa naši skakalci? Mesec Je bil v končni uvrstitvi 17. Dolhar pa 19. Ce ga Mesec ne bi bil polomil pri prvem skoku na zadnji tekmi, bi sodil vsekakor na 13. ali pa na 14. mesto, ki ga je imel še po tretji tekmi. Po Gstaadu sta bila za njim še Italijan Bazzana, Novak (CSSR) in Švicar Pfiffner, v Le Loclu pa so ga ti prehiteli. Dejstvo, da Je v končni uvrstitvi za Mesecem najboljši Američan Watt (9 v Bischofshofnu), za Dol. harjem pa še Avstrijec Schuster, SchUUer (ZRN), Šved Elima, Sj5-berg, Italijan Ceccon itd., vendar jasno dokazuje solidnost naših dveh skakalcev na tem velikem pa
tudi napornem tekmovanju. Danilo Pudgar je z 32. mestom med 38. skakalci, kolikor jih je od 42 še ostalo do konca turneje, povsem zadovoljil. Za seboj je pustil najboljšega italijanskega mladinca Bruna Pattija iz Pontedilegna in vseh pet članov francoske ekipe. Sodniki so, razen v Le Loclu, oškodovali zdaj enega zdaj drugega našega skakalca, kar pa ni bistveno vplivalo na njihovo uvrstitev. Ce ne bi Mesca v St. Moritzu in Gstaadu ovirala poškodba kolena, potem bi se nedvomno uvrstil mnogo više — med 10 in 13. mesto. To pa bi bil že lep usj>eh v tej elitni konkurenci.
Zanimiva je primerjava, koliko metrov (seštevek obeh skokov) so naši skakalci zaostali na posameznih tekmah za zmagovalcem:
UNTERWASSER: 1. VVirkola 133 m, 14. Mesec 123,5 m (—9,5 m), 22. Dolhar 122 m (—11), 34. Pudgar 112 m (—21).
ST. MORITZ: 1. Schmid 167 m, 17. Mesec 155 m (—12), 29. Dolhar
149.5	m (—17,5), 37. Pudgar 137,5 m (—29.5).
GSTAAD: 1. 'Wirkola 148 m, 13. Dolhar 141,5 m (—6,5), 15. Mesec
139.5	m (—8,5), 36. Pudgar 129 (—19).
LE LOCLE: 1. Kasaja 153,5 m, 16. Dolhar 134 m (—19,5), 23. Me-sec 130,5 m (—23), 30. Pudgar 128 m (—25,5).	D. K.
DRSANJE
Vnovič Towler-Ford
GARMISCH, 7. febr. — V tekmovanju plesnih parov sta na letošnjem evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju vnovič zmagala Diana Towler in Bernard Ford (VB) s 260,1 točke pred rojakoma Sawbridge-Lane 249,7 in sovjetskim parom Pahomova-Gorškov 248,6. Domača dvojica Buck-Buck je s 241,2 točkami zasedla 4. mesto.
Za naslove SRS
LJUBLJANA — Tako kot v med narodnem merilu je tudi pri nas drsalna sezona v polnem zamahu. Jutri se bo v dvorani Tivoli pričelo letošnje republiško prvenstvo v umetnostnem drsanju za mladince in člane. Organizator — drsal no-kotalkarski klub Olimpija je dobilo 22 prijav za udeležbo na tem tekmovanju. Od teh pa je kar 19 članov organizatorja, trije tekmovalci pa bodo iz DKK — Celje. Tekmovanje v obveznih likih bd v soboto od 8. do 10. ure dopoldne in od 13. do 16. ure popoldne. Prosto drsanje pa bo na sporedu v nedeljo od 17. od 20. ure. Najboljši udeleženci slovenskega republiškega tekmovanja pa se bodo že prihodnjo soboto m nedeljo pomerili za najvišje državne naslove prav tako v dvorani Tivoli
T. A
MOSKVA, 7 febr. — Vaterpolisti zagrebške Mladosti so že prispeli v Moskvo, kjer bodo v soboto odigrali povratno finalno tekmo za pokal evropskih prvakov. Po tekmi v Beogradu imajo Zagrebčani štiri gole prednosti in tako vse možnosti, da drugič zapored osvojijo dragoceno lovoriko.
»Ce bomo igrali vsaj približno tako kot v Beogradu, potem bo pokal gotovo spet naš,« je dejal ob prihodu v sovjetsko prestolnico trener Ivo Trumbič. »Borili se bomo za zmago, o kakšni taktiki zavlačevanja ali varovanju rezultata iz BeogTada pa ni govora. Dinamo je močan nasprotnik, ki pa nas ob takšni prednosti vseeno ne bi smel prehiteti.«
Drugi igralci so prav tako optimisti, pa tudi tehnični direktor ekipe Aleksandar Seifert nima prevelikih skrbi. Domačini so seveda veliko bolj zaskrbljeni, toda kot pravijo, vse še ni izgubljeno in vsaj malo možnosti za uspeh v domačem bazenu vsekakor še imajo.
BERI SPORED
DANES
ATLETIKA
CELJE: republiško prvenstvo ▼ pokritih prostorih, začetek ob 15. uri. '
DRSANJE
LJUBLJANA: republiško prven. stvo za člane in mladince. V dvorani Tivoli ob 8. in 13. uri. (še jutri ob 17 uri).
KEGLJANJE
MARIBOR, KRANJ, LJUBLJANA: I. kolo moške lige (še jutri).
KOŠARKA
LJUBLJANA: prvenstvena tekma ZKL Slovan — Zadar ob 18. uri v dvorani Tivoli.
NAMIZNI TENIS
LENDAVA:	republiško ekipno
prvenstvo za mladince. Začetek ob 16. uri v dvorani Nafte.
NOGOMET
ROVINJ:	prijateljska tekma
Olimpija — Čelik ob 14.30.
SMUČANJE
DELNICE: nadaljevanje drtavne-ga prvenstva v klasičnih disciplinah.
KRVAVEC: republiško prvenstvo v slalomu za člane in članice. Začetek ob 10. uri.
PREVALJE:	republiško prven-
stvo v smuku in veleslalomu za starejše mladince in mladinke (še jutri).
VRHE NAD TRBOVLJAMI:	re-
publiško prvenstvo v smuku in slalomu za mlajše mladince in mladinke (še jutri).
CELJSKA KOCA: občinsko prvenstvo osnovnih šol v veleslalomu.
DOBRNA:	občinsko prvenstvo
osnovnih šol v skokih.
LIBOJE: »zimske olimpijske igre« šolskih športnih društev občine 2alec.
VATERPOLO
MOSKVA: povratna finalna tek. ma za pokal evropskih prvakov Dinamo — Mladost (Zgb).
1UTRI
ATLETIKA
CELJE: nadaljevanje republiškega prvenstva v pokritih prostorih ob 9.30.
HOKEJ
JESENICE:	prvenstvena tekma
za alpski pokal Jesenice — KAC, ob 19. uri na drsališču pod Me-žakljo.
JUDO
MURSKA SOBOTA:	republiško
prvenstvo za starejše in mlajše mladince.
KOŠARKA
SPLIT: prvenstvena tekma ZKL Jugoplastika — Olimpija, ob 19. uri v dvorani na Gril-ah.
NAMIZNI TENIS ' LENDAVA: nadaljevanje ekipnega prvenstva SRS za mladince.
LJUBLJANA:	republiško ekipno
prvenstvo za mladinke. Začetek ob 9. uri v dvorani Partizana v Trnovem.
NOGOMET
SEŽANA: prijatlejska tekma Tabor — Ljubljana ob 14. uri.
PLAVANJE
LJUBLJANA:	redna letna skup-
ščina plavalne zveze Slovenije, ob 9.3« v sejni dvorani mestnega sveta na Magistratu.
SMUČANJE
PLANICA: državno prvenstvo ▼ skokih za člane na 90-metrski skakalnici. Začetek ob 11. uri.
DELNICE: nadaljevanje državnega prvenstva v klasičnih disciplinah in državno prvenstvo v skokih za starejše mladince.
GUNCLJE: državno prvenstvo v skokih za mlajše mladince. Začetek ob 14. uri.
KRVAVEC: republiško prvenstvo v veleslalomu za člane in članice. Začetek ob 10. uri
RIBNICA NA POHORJU: medobčinsko pionirsko prvenstvo in tekmovanje za Ribniški pokal.
CRMOSNJICE: sindikalno prvenstvo Novega mesta v veleslalomu.
NOVA GORICA: sindikalno tekmovanje novogoriških kolektivov.
ŠPANOV VRH: zabavno-smučar-sko tekmovanje v maskah za lovoriko »svinjska glava«, za člane je. seniških sindikatov Start ob 12. uri.
SK. LOKA:	meddruštevni pio-
nirski veleslalom.
GUNCLJE:	občinsko prvenstvo
šiške v alpskem smučanju.
LITIJA: odprto občinsko prven. stvo v skokih ob 14 uri.
NOGOMET
Tri zmage Sarajeva
KAIRO, 7. febr — Nogometaši Sarajeva so na turneji najprej premagali reprezentanco Kuvajta 4:1, nato igrali z ekipo »Kuvajt« 2:2, premagali še reprezentanco Somalije 5:0 in danes v Kairu »Nacionalni športni klub« 2:1.
Za konec tedna: Slovo mojstra vohuna (stran 16) — Velika delavnica strokovnjakov (stran 20) — Takt (stran 22) — Tone Tomšič (stran23)
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 8. FEBRUARJA 1969 • LETO XI., ŠTEVILKA 37 . CENA 1 DINAR
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DR^GO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
| Š E S T A IZDAJA
V SZDL: soočanje interesov in mnenj
Predsedstvo in iO SZDL o sodobni vsebini in metodah političnega dela — Obrazložitev Janeza Vipotnika
LJUBLJANA, 7. febr. — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta danes sklenila sklicati IV. sejo republiške konference SZDL, ki bo 20. t. m. Na tej seji bo republiška konferenca med drugim razpravljala in sklepala o predlogu kandidatne liste za slovensko delegacijo v zboru narodov zvezne skupščine, o SZDL in razvijanju notranjih samoupravnih odnosov ter o programskih izhodiščih za volitve odbornikov in poslancev.
S SINOČNJE PODELITVE PREŠERNOVIH NAGRAD V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE.
Prešernove nagrade 69
Na slavnostni podelitvi je o pomenu kulturnega praznika in o perečih vprašanjih kulturnega razvoja spregovoril podpredsednik IS dr. France Hočevar
Foto: Švabič
LJUBLJANA, 7. febr. — Ob 19. uri se je začela v veliki dvorani Slovenske filharmonije slavnostna akademija v počastitev Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika. Po slavnostnem govoru podpredsednika republiškega izvršnega sveta dr. Franceta Hočevarja so bile podeljene Prešernove nagrade, ki so jih prejeli kipar Lojze Dolinar, dr. France Koblar, igralka Elvira Kraljeva, arh. Edo Mihevc in skladatelj Karel Pahor, ter nagrade Prešernovega sklada, ki so jih prejeli arhitekti Ilija Amautovič, Aleksander Peršin in Janez Vovk, kipar Peter Černe, prevajalec Janez Gradišnik, režiser Miran Herzog, pisatelj Lojze Kovačič, slikar Nikolaj Omersa, pisatelj Alojz Rebula, oblikovalca Mirko Romih in ing. Branko Uršič, filmski režiser Maks Sajko, violinist Vladimir škerlak, igralec Arnold Tovornik, scenograf ing. Uroš Vagaja in režiser Fran Žižek. Nagrade je podelil Tone Fajfar. (Nagrajence predstavljamo na 3. strani.)
Slavnostni govornik dr. France Hočevar je v uvodu, posvečenem Prešernovi ustvarjalni osebnosti in njenemu velikemu pomenu, govoril o vsebini našega kulturnega praznika in o razvoju kulture slovenskega naroda v času, od kar ga praznujemo, ter nadaljeval:
če se ozremo na teh kratkih dvoje desetletij uresničevanja naše svobode in graditve socialistične družbe, po-
Privatni
stiki
v Parizu
Hanojska in ameriška delegacija se sestajata -Ky na posvet v Saigon
PARIZ, 7. febr. (UPI, Reuter). Ameriška in sevemovi-etnamska delegacija sta na pariških pogajanjih ponovno navezali tajne stike; kot poudarjajo v diplomatskih krogih, pa privatnih stikov sploh nista nikoli prekinili.
Podpredsednik saigonskega rezila Ky, »koordinator« juž-novietnamske delegacije, se bo šel v nedeljo posvetovat z vlado. V Saigonu menijo, di se Thieujeva vlada še dolgo ne namerava odreči togemu stališču, ki naj bi privedlo do splošne zaostritve, zlasti do osvobodilne fronte.
šef sevemovietnamske delegacije je pripravljen razpravljati o sestanku s predsednikom Nixonom, če bi ameriški predsednik med svojim obiskom v Franciji izrazil tako željo.
Japonski veleposlanik v Franclji Macui je zanikal, da je Lodge predlagal, naj Japonska sodeluje v mednarodnih silah v Vietnamu, kadar bi bile ustanovljene.
Na vsem ozemlju Južnega Vietnama so včeraj in danes potekali boji, gverilske sile pa še vedno pritiskajo proti Saigonu in več drugim mestom. Največ spopadov je bilo vzdolž nacionalne ceste, ki povezuje bogata riževa polja v delti z glavnim mestom Sai-gona.
Štiriindvajset kilometrov od Saigona so se ameriške pehotne enote minulo noč tri ure bojevale z borci FNO. Vojaški predstavnik ZDA je izjavil, da je v tem spopadu padlo več gverilcev.
tem lahko trdimo, da to obdobje ni bilo niti premočrtno niti enovito, vendar se je kulturno življenje in umetniško ustvarjanje v splošnem razširjalo in krepilo. Ves ta razvoj, vsi ti sadovi, pa so
Sprejem pri predsedniku skupščine SRS
LJUBLJANA, 7. febr. — Ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher priredil nocoj sprejem. Udeležili so se ga domala vsi Prešernovi nagrajenci in številni javni in kulturni delavci, med njimi so bili tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, predsednik SZDL Slovenije Janez Vipotnik, predsednik Zveze borcev Franc Leskošek in drugi.
Delegacija ZKJ prispela v Bologno
BOLOGNA, 7. februarja (Tanjug) — Delegacija ZKJ je danes popoldne prispela v Bologno, kjer se bo u-deležila 12. kongresa KF Italije (od 8. do 14. februarja). Delegacijo vodi član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, v njej pa so član izvršnega komiteja CK ZKJ Nijaz Dizdarevič, sekretar CK ZKJ Hrvatske Mika Tri-palo, član CK ZKJ Srbije Vukoje Bulatovič, član CK ZK Hrvatske Valerio Zapia in svetnik v CK ZKJ Gašo Vučinič.
bili doseženi z velikimi napori, saj sta kulturno in umetniško ustvarjanje spremljali dve neugodni konstanti: sistemska neurejenost in pomanjkanje sredstev.
Ni lahko vrpašanje, kaj in kako sistemsko urediti na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. To vprašanje zahteva posebno tehten premislek in izvirne rešitve. Prav gotovo je, da to področje ne prenese velikih posegov in administrativnega urejanja,
vendar tudi ne more biti prepuščeno samo toku ali pa samovolji posameznikov ali kolektivov. Najbolj bi ustrezala takšna samoupravna ureditev, kakršna bi upoštevala vse specifičnosti tega področja, ki niso različna samo od drugih področij; takšna različnost obstaja tudi med posar meznimi zvrstmi kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Na poti smo, da ta vprašanja uredimo oziroma da jih uredijo na samoupravni podlagi sami kulturni delavci in institucije. Celo po-, hiteti moramo s tem, saj je več kot na dlani, da prav kultura trpi škodo tako zavoljo tega, ker ni urejeno razmerje med družbo in kulturo, kakor tudi zato, ker ni urejenih cela vrsta vprašanj znotraj same kulture.
V takšen neurejen položaj
• Nadaljevanje na 12. strani
Posveti četverice Poslanici Naserju
Predsedniku ZAR odgovorila Nixon in Brež-njev - Zaostritev na okupiranem ozemlju
NEW YORK, 7. febr. (MENA, AFP, Tanjug). V OZN so se začeli pogovori predstavnikov štirih sil o rešitvi krize na Srednjem vzhodu. Ameriški stalni predstavnik pri OZN Yost se je sinoči sestal s sovjetskim veleposlanikom Malikom, že prej pa z britanskim in francoskim predstavnikom Glassom ter Berardom.
Predsednik Naser je včeraj dobil pomembni poslanici — od Nixona in od Bre-žnjeva, nanašata pa se na Srednji vzhod.
šef opazovalne misije OZN na Srednjem vzhodu general Buli je sinoči odpotoval iz Kaira v Jeruzalem.
Položaj na zasedenem ozemlju zahodno od reke Jordan je še vedno napet. Stavka se nadaljuje, izraelske varnostne sile pa so priprav-
ljene- Iz Tel Aviva sporočajo, da je izraelska armada okrepila varnostne ukrepe na libanonski meji.
Iraški predsednik Ahmed Hasan El Bakr je dejal, da bo Irak brez oklevanja obsodil na smrt vse vohunne, ki jih bodo odkrili.
Predsednik Bumedien je danes obsodil »trgovanje s Palestino« in pozval arabske države, naj pomagajo palestinskim borcem v boju za osvoboditev domovine.
Novi
člani
SAZU
Dr. Stanko Škerlj redni član akademije znanosti, in umetnosti
LJUBLJANA, 7. febr. — Na današnji glaivni redni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so bili izbrani novi redni in dopisni člani te ustanove. Redni član je postal profesor za italija-nistiko na filozofski fakulteti ljubljanske univerze dr. Stanko Škerlj.
Novi dopisni člani SAZU so profesor za sociologijo dr. Jože Goričar, izredna profesorja na katedri za fiziko fakultete za naravoslovje in tehnologijo dr. Robert Blinc in dr. Peter Gosar, profesorja na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo dr. ing. Lujo Šuklje in inž. arh. Edo Ravnikar, vodja oddelka za čeljustno kirurgijo dr. Franc Čelešnik, geobotanik dr. Maks VVraber, znanstveni svetnik SAZU (vsi iz Ljubljane), profesor za zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu dr. Branislav Djurdjev, beograjska književndca Desan-ka Maksimovič, zagrebški književnik Gustav Krklec in dr. Frank Wollman, upokojeni univ. prof. za slavistiko iz Karlovih Varov (ČSSR).
V Moskvi o nadaljnjem razvoju prijateljstva
MOSVA, 7. febr. (TASS) — Tu sta se danes pogovarjala prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministrsva Vasilij Kuznjecov in češkoslovaški zunanji minister Jan Marko, ki je an obisku v SZ. Govorila sta o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med SZ in CSSR.
Cenejše zlato kljub obisku
LONDON, 7. februarja (Reuter) — Na londonskem tržišču se je danes zlato pocenilo, prav tedaj, ko se je južnoafriški finančni minister Diederisch vračal domov po desetdnevnih tajnih pogovorih v Parizu, Frankfurtu in Londonu.
Osnutek dokumenta »SZDL in razvijanje notranjih samoupravnih odnosov« je na današnji seji obrazložil predsednik republiške konference Janez Vipotnik. V tem osnutku je med drugim rečeno, da se v politično in samoupravno delo vključuje vedno več ljudi; to delo je po vsebini
Predsednik Tito v Zagrebu
ZAGREB, 7. febr. — Predsednik republike Josip Biroz Tito s soprogo, ki je danes prispel v Zagreb, je obiskal novo poslopje družbenopolitičnih organizacij Hrvatske ob sprehajališču Karla Mar-xa ob Savi.
Graditev tega velikega, funkcionalno opremljenega poslopja, ki zavzema brez še ne dograjene kongresne dvorane kakih 32.000 kvadratnih metrov povšine, se je začela oh koncu leta 1963, končana pa je bila v začetku letošnjega leta.
Potem ko si je z zanimanjem ogledal prostore tega poslopja, se je Tito nekaj časa pogovarjal s. predstavniki družbenopolitičnih organizacij Hrvatske.
Titovo voščilo predsedniku Indije Huseinu
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Indije dr. Zakiru Huseinu naslednjo brzojavko:
»Ob rojstnem dnevu vaše ekscelence vam najprisrčneje čestitam z najboljšimi željami za zdravje in srečo ter popoln uspeh v vaših prizadevanjih za blaginjo prijateljstva indijskega ljudstva ter za mir v svetu«.
vedno bolj pestro in zapleteno. To zahteva, da družbenopolitične organizacije, zlasti Socialistična zveza kot najširša oblika družbenopolitičnega organiziranja, venomer izpopolnjujejo vsebino ter uvajajo nove, sodobnejše, učinkovitejše metode dela. SZDL mora biti povsem odprta za vsa naša družbena gibanja, težnje, tokove, za vsakogar, ne glede na njeg&vo svetovnonazorsko opredelitev, če izhaja iz načel samoupravnega mehanizma. Doseči je trefba, da noben politični dogodek ne bo potekal izven SZDL,
razen seveda, če gre za sovražne pojave. V Socialistični zvezi naj se bije boj za premagovanje raznih protislovij. Ta hoj naj se bije z razvijanjem demokratičnega dialoga, s soočanjem raznih interesov in mnenj, strpno do različnih argumentov, brez žaljivega etiketiranja in demagogije. Vsakdo, ki se želi politično udejstvovati in teži k socialističnemu razvoju, naj iima polno možnost, da sodeluje
Nadaljevanje
na 12. strani
Delovni pogovori
V Budimpešti nadaljujejo jugoslovansko-madžarske pogovore - Zdravici pri večerji
Prenehajmo s politiko lahkih obljub
Iz govora Marka vNikeziča na včerajšnji seji republiške konference SZDL Srbije
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Na četrti seji republiške konference SZDL Srbije je govoril danes predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič. Opozoril je na zapletenost našega političnega življenja in na več objektivnih protislovij našega razvoja.
»Sami smo sprožili nove tokove in se zavzeli za javnost dela vseh in za kritiko vsega, za reformo institucij in — če lahko tako rečem — za izmeno generacij,« je rekel Nikezič. »Zdaj pa so ta gibanja samostojna sila, ki potiska gibanje naprej, hkrati pa pritiska na naše institucije. Vsi pritiski seve niso utemeljeni z željo, da bi hi-
treje napredovali. Vsekakor so bile tudi želje, da bi se vrnili nazaj, čeprav se kažejo v popačeni obliki, v obliki licitiranja v tem smislu, da ne napredujemo dovolj hitro, morda v pričakovanju, da nam bo spodrsnilo in da bomo ugotovili, da se moramo vrniti na stare, .dobre’ metode, povsod, v ekonomiki, v javnem življenju, v na-
cionalnih odnosih.
Sploh bi rekel, da so pogoji za demagogijo odlični. Govoreč na splošno, to ne bi smelo zbujati prevelike zaskrbljenosti, ker je demago-gogija spremljevalka demokratizacije. Vendar pa je važno, da ne pozabljamo, da demagogija živi od naših zakasnitev, od našega polovičarstva. Demagogija se precej vtihotaplja tudi med nas, mislim na Zvezo komunistov in na druge organizacije našega gibanja in našega sistema, tako da se v boju med naprednimi in konservativ-
nimi tokovi pojavlja kot tretji, glasno kričeč, da ne napredujemo dovolj naglo. In sploh, razvija se stil, da ne rečem politika lahkih obljub, obljub, da bomo za nerazvite storili več, da bomo razvitim jemali manj, da bomo gospodarstvo razbremenili, družbenim službam pa dali več kakor doslej, da bomo skrajšali delovni staž in zvišali osebne dohodke — in vse to hkrati.«
Nikezič je poudaril, da
•	Nadaljevanje
na 12. strani
Nixon bo 28. februarja v Parizu
Dvakrat se bo sestal z de Gaullom - Italijanska vlada pozdravlja obisk
PARIZ, 7. februarja (Reuter, AP) — Ameriški predsednik Nhcon bo 28. februarja prispel v Francijo na tridnevni obisk. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da se bo Nixon dvakrat sestal z de Gaullom. Prvega marca se bosta Nixon in de Gaulle ves dan pogovarjala v Versaillesu. Kot menijo, bosta predsednika izmenjala mnenja o mednarodnih vprašanjih, zlasti o krizi na Srednjem vzhodu.
Premier Mariano Rumor je sinoči izjavil, da italijanska vlada z zadovoljstvom pozdravlja napovedani obisk ameriškega predsednika v Italiji in drugih evropskih državah.
Britanska vlada je pozdravila napovedani Nixonov o-bisk v Londonu v okviru evropske turneje, čeprav bi bilo premiera WiIsonu bolj všeč, če bi se mu posrečilo kot prvemu obiskati Washington.
Naser demantiral
AMSTERDAM, 7. februarja. (AFP). — Predsednik Naser je danes demantiral, da so sovjetski strokovnjaki prišli v ZAR, da bi preučili možnost namestitve sovjetskih vojaških oporišč na ozemlju ZAR. V ekskluzivnem intervjuju za tednik »Elseviers« Je Naser dejal:	»Sovjetska
armada je poslala v ZAR določeno število strokovnjakov, toda oni imajo pri nas status civilistov in delajo po naših navodilih.«
BUDIMPEŠTA, 7. februarja (Tanjug) — V poslopju madžarskega parlamenta na bregu Donave so se danes dopoldne nadaljevali pogovori med jugoslovansko in madžarsko delegacijo, ki jo vodita predsednik ZIS Mika Špi-ljak in predsednik madžarske vlade Jeno Fock. Včeraj je Mika Špiljak seznanil sobesednike z aktualnimi vprašanji jugoslovanskega gospodarskega in političnega razvoja, za obravnavo na današnji seji pa sta preostali še dve temi, mednarodni položaj v celoti in razvoj mad-žarsko-jugoslovanskih odnosov.
Prvi dan pogovorov se je sinoči končaj s slovesno večerjo in zdravicami.
Predsednik predsedniškega sveta madšairske ljudske republike Pal Losonszy je spre-
Tito pokrovitelj jubileja skopske univerze
SKOPJE, 7. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Tito je sprejel vabilo, da bo pokrovitelj jubilame proslave, s katero bo skopska univerza letos proslavila 20-letnico svojega obstoja. Rektor skopske univerze dr- Blagoje Popov je dejal, da bodo v okviru tega jubileja mnoge svečanosti, na katere bodo povabili predstavnike znanstvenih institucij iz naše države in tujine-Glavne slovesnosti bodo 24. in 25. aprila.
Bomba
za Mondlaneja je prispela iz ZRN
DAR ES SALAAM, 7. febr. (AP). Tanzanijski list »Natio-nalist« piše, da so poslali bombo, ki je ubila voditelja mozambiškega osvobodilnega gibanja Eduarda Mondlaneja, v paketu iz Zahodne Nemčije. Mondlane je pošiljko sam prevzel na pošti, ko pa jo je odprl, je bomba eksplodira-las. Zavoj je bil naslovljen na Mondlaneja s pripisom »osebno in zaupno«, podoben pa je bil knjižni pošiljki.
jel danes v parlamentu predsednika ZIS Milka Špiijka. Skupno s špiljkom je bil na obisku tudi jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti Geza Tikvicki.
JENO FOCK
ČSSR je potreben mir v državi
Niso še odstranjeni vzroki za politično napetost na Češkoslovaškem
PRAGA, 7. febr. (Tanjug) — Češkoslovaški premier Cer-nik je danes potrdil tujim dopisnikom v Pragi, da bo vlada z vsemi političnimi in verjetno po potrebi z drugimi sredstvi zagotovila konsolidacijo in mir v državi, da bi tako zmanjšala sedanjo napetost in nevarnost pred nezaželenimi nemiri. Niso še odstranjeni vzroki za politično napetost in ne moremo izključiti možnosti, da ne bodo v prihodnosti ponovno izzvali čustva naših narodov.
Cemik je prav tako seznanil novinarje z vladnim pro-
• •• Nadaljevanje
na 12. strani
m RADE KONČAR
Podjetje za proizvodnjo električne opreme, projektiranje in montažo naprav - Zagreb
Služba prodaja — Zagreb, Iliča I, poštni predal 02.304 - telefon: 419-411 - Telegram KONČARPROD Zag.-reb — teleprinter: 21-159
NASA PREDSTAVNIŠTVA V JUGOSLAVIJI:
Beograd — 01. 7 Jula. štev 26 teletor 625-481. telex: 11-208
Ljubljana — Titova cesta 22, telelon 22-241 'Tovi Sad — Kej Moše Pl Jade 1, tel 57-865 Sarajevo — Ul. JNA, štev 59, telefon 34-642 Skopje — Pat za s. Lisičje b b telefon 32-016 Split — XX. Dalmatinske divizije štev 2 telefon 36-30
Titograd - HercegovaCka 52, telefon 22-632 Sektor Brodogradnje — Rljeka. Blaža Poliča 2, tele fon 25-217
Prešernov
dan
Kadar dandanašnji govorimo o kulturi, govorimo o njej nekako tako kot o dejavnosti, ki naj bi obstajala in se razvijala v okviru natanko pretehtanih potreb in obstoječih materialnih in drugih možnosti. Današnji kulturni praznik, sto-dvajseta obletnica Prešernove smrti, nas obvezuje k opominu, da presojanje kulture pri nas ni bilo od nekdaj tako. Najmanj pa so o njej kot nekakšni neogibnega vzdrževanja potrebni družbeni službi, t. j. službi formalizma, reprezentančnosti in sploh varljivega bleska, mislili tisti v vrhu Osvobodilne fronte, ki so še sredi boja za narodnostni obstoj in za revolucionarno uresničitev pravičnejše družbene ureditve razglasili dan Prešernove smrti za narodni praznik.
Če se sedaj trezno in v zatišju ustaljenih razmer ter sorazmerne samostojnosti spomnimo tega dejanja, se nam, že vsem prežetim z opominjanjem na skromnost in smotrnost pri načrtovanju kulturnih potreb in namenov in privajenim vsakršnim smotrno zamišljenim formalizmom, zastavi vprašanje; čemu jim je le bilo, če odštejemo golo propagandno funkcijo kulture, treba tako hiteti z razglasitvijo tega kulturnega praznika? Mar tedaj ni bilo pomembnejših in bolj neodložljivih stvari, ki jih je bilo treba postoriti, pa bi s to lepo formalno gesto lahko počastili spomin velikega pesnika kdaj po osvoboditvi?
Tako utegne razmišljati kdo oziroma premnogi dandanes, ko se je razumna prava mera kot poglavitna zapoved najbolj in predvsem uveljavila ravno v kulturi, namesto da bi se. na kakšnem sebi ustreznejšem področju. Kultura s svojim vrhom, umetniškim ustvarjanjem, je kljub svoji železni razvojni logičnosti namreč pravo nasprotje vsaki kro-čenosti in omejevano-sti v imenu kake ustaljene ali drugače ustrezne prave mere, je brezmejno izobilje vseh ustvarjalnih vzgo-nov, iz katerih kot iz semenčic narodovih tvornih sil izbira, potrjuje in oblikuje ovum vsakokratne zgodovinske prakse.
To je občutilo in vedelo tudi vodstvo naše narodne vstaje. Zmage orožja si ni moglo in smelo zamisliti brez zmage duha, ki je utelešen v vsakršnem izvirnem snovanju. Kulturo so ljudje tedaj očitno pojmovali kot potrebo brez meja in prek vseh obstoječih možnosti. Kako sicer razložiti, da so iz še kako smotrno delujočih ilegalnih tiskam prihajale tudi pesniške zbirke. Ne, razglasitev kulturnega praznika leta 1944 ni bila formalizem, temveč bistveno sklepno dopolnilo velike zgodovinske preobrazbe Slovencev. Preobrazbe, ki je prezirala in zanikala vsako utesnjevanje in zasta-janje. JOŽE SNOJ
Tisk mora biti konstruktiven
Na obisku v beograjski »Politikfc je predsednik republike Tito ocenil pisanje naših časnikov
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je z ženo Jovanko sinoči obiskal časopisno podjetje »Politika«. V družbi s predsednikom republike so obiskali »Politiko« sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič, generalni sekretar predsednika republike Vladimir Popovič in predsednik skupščine mesta Beograda Branko Pešič.
Potem ko sl je predsednik ogledal tiskamo, se je v prostorih redakcije pogovarjal z novinarji »Politike«. V imenu kolektiva je predsednika republike, njegovo ženo in druge goste pozdravil direktor Milojko Drulovlč, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je »Politika« te dni praznovala 65-letnico izhajanja in 25-letnico dela v socialistični Jugoslaviji. Med svetovnima vojnama ni izhajala. Po drugi svetovni vojni je spet izšla 28. oktobra 1944. »Ta dogodek,« je dejal Drulovid in se obrnil k predsedniku Titu, »je povezan tudi z vašim imenom, saj ste s svojim soglasjem izrekli odločilno besedo o tem, da »Politika« spet začne izhajati.«
Predsednik Tito se je zahvalil za povabilo, naj obišče »Politiko« v novi stavbi, nato pa je dejal:
»Ko sem si ogledoval obrate vašega podjetja in tehniko, kakršno imate, je to name napravilo kar velik vtis, saj imate res sodobno tiskamo in najmodernejše stroje. Razen tega mi je všeč, da stoje ti stroji v velikih prostorih in da tiskarna ni na tesnem, kakor to običajno vidimo.
Omenili ste, da sem tudi pripomogel k ponovnemu izhajanju »F .itike«. Pogosto sem bil v Ribnikarjevi hiši in zato dobro vem, da so okupatorji in domači izdajalci leta 1941 pritiskali nanj, naj »Politika« izide. Rekel sem mu, naj se temu izogne, če je mogoče. In »Politika« zares ni izšla, ker tega ni hotel Ribnikar, niti niso hoteli tovariši, ki so bili njegovi sodelavci.
Gotovo je bilo torej potrebno, da tak list, ki je bil pred vojno na glasu objektivnega poročevalca, kljub neljudskim režimom, ki so pogosto napadali tisk in ga tudi prepovedovali, po vojni nadalje izhaja. In prav spričo politike, ki so jo izvajali pri tem listu pred vojno in po njej, si je »Politika« pridobila velikanski ugled. Kolikor vem, ima med. vsemi jutranjiki največjo naklado.«
Tito je nato opisal svoje vtise o našem tisku nasploh. Pri tem je kritiziral način pisanja nekaterih listov. »Preveč je enostranskosti in premalo objektivnosti pri obveščanju naših občanov. Kaže
Deljena mnenja e vikendih
S seje odbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
LJUBLJANA, 7. febr. —Odbor republiškega zbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo je obširno obravnaval predlog za izdajo republiškega zakona, ki bi podrobno definiral, kaj je pravzaprav vikend. O tem predlogu so bila mnenja močno deljena in tudi po precej dolgi razpravi ni bilo enotnih stališč. Zlasti so razpravljali o tem, ali naj pojem vikenda bolj opredeljuje površina objekta ali njegova funkcija. Republiški sekretariat je kot skrajno mejo predlagal 50 kvadr. metrov neto površine, vsi večji objekti naj bi bili zajeti v kategorijo stanovanjskih hiš. Precej govornikov pa se je ogrevalo za večjo površino, kajti po zvezni zakonodaji občine lahko vikend obdavčijo, medtem ko ne morejo obdavčiti stanovanjske hiše Zato so se zedinili, da bodo omenjeno gradivo še obravnavali in skušali dobiti tudi mnenja občin, kjer je največ vikendov (Gorenjska, Primorska).
Končno so na odboru tudi obravnavali zahteve lastnikov nevseljivih stanovanj, ki žele spremembo zakonodaje. V razpravi so govorniki poudarili, da je treba glede pravic povsem izenačiti tako zasebne kot družbene lastnike. Menili so tudi, da pripravljamo dokaj temeljito revizijo zvezne stanovanjske zakonodaje, zato bo treba te probleme reševati v republiški oziroma občinski zakonodaji. Zavzeli so se tudi za podrobno evidentiranje konkretnih primerov (slišali smo, da je v SRS okrog 7000 oseb, ki imajo lastna stanovanja vseljena z najemniki). Ob reševanju teh vprašanj pa bo treba tudi narediti razliko med tistimi, ki so sezidali lastne hiše pred vojno in ta-
se tudi hlastanje po senzacionalnosti. Veliko je primerov, da posamezni novinarji poročajo enostransko, da dobe od kakega prijatelja kakšen podatek in vzamejo to za sveto resnico. Pozneje se pokaže, da stvar ne drži, in potlej sledijo odgovori. Ta polemika pa nam niti malo ne koristi. Mislim, da je treba podatke preverjati. Poročanje ne sme biti enostransko. Probleme je treba osvetljevati z vseh strani.
Po mojem ni koristno, če o nekaterih negativnih stvareh in posameznih primerih pišejo takoj in ne počakajo, kaj bo, denimo, reklo o tem sodišče. Ne počakajo, da bi se pokazalo, ali je človek res kriv ali ni. Kajti tudi če se pokaže, da ni kriv, ostane vendar na tem človeku madež. Take stvari je treba poprej dobro preveriti.
V zadnjem času, posebno lani in predlanskim, smo imeli celo vrsto raznih afer in aferic. Tu pa tam so jih tako napihovali, da nam je to povzročilo veliko škode, čeprav je bilo kdaj pa kdaj upravičeno, da se piše o tem.
Rad bi povedal, da ima naš tisk dovolj možnosti — in mislim, da ga pri tem ne bi smel nihče ovirati — da se pouči prav na tistih mestih, kjer se ustvarjata naša notranja in zunanja politika in kjer se odloča o našem celotnem družbenem in gospodarskem razvoju.
Kar zadeva našo zunanjo politiko, ne bi imel našemu tisku očitati nič posebnega. Mislim, da nam je tisk veliko pomagal in pomaga in da je, kar se tiče zunanje politike, precej objektiven. Vendar imam tudi tu včasih pripombe, kot na primer ob češkoslovaškem primeru, ko so bile stvari zelo kočljive. Pri zavzemanju stališča glede tega primera smo morali biti načelni. Potem pa so se nekateri listi preveč spuščali v malenkosti, zaradi česar smo doživeli tudi uradne proteste. Tako pisanje je oteževalo naša stališča do tistih, ki že tako iščejo razloge in povode, da bi nas lahko kritizirali. Odkrito sem na primer govoril, da se ne strinjam s tem, da bi zaradi raznih malenkosti še bolj zaostrovali odnose. Toda načelo je načelo. Ne bomo popustili in bomo čvrsto ostali pri tistem, kar smo rekli. Kadar gTe za načela, od nas ni mogoče pričakovati, da bomo odjenjali.
Seveda lahko tudi mi kritiziramo druge, čeprav tega ne delamo veliko. Kritizirajo celotni naš sistem, mi pa ne odgovarjamo v zadostni meri. Mislim, da bi moral naš tisk kritično nastopiti predvsem zoper tisto, kar se tiče nas. Prav zato bi moral malo temeljiteje preučevati te probleme in biti bolj v stikih s političnimi in partijskimi organi, s tistimi, ki odgovarjajo za zunanjo politiko.
Tisk se ne bi smel zapirati v svoj krog in se frontalno postavljati zoper politike in druge odgovorne ljudi. Ni treba, da bi bil neki organ, ki bi v vsem podpiral vlado. Vendar pa mora biti konstruktiven dejavnik v našem notranjem razvoju. Kritizira naj namreč, kadar je to umestno, vendar naj piše tudi o pozitivnih stvareh. Premalo populariziramo tisto, kar je pri nas pozitivno. To nam oponašajo tudi zunaj. Več govorimo o naših težavah. Takšno naše pisanje pa izkoriščajo tisti, ki nam ne želijo dobro. Sklicujejo se na tako pisanje in govore, da pri nas ni nič dobrega, češ če bi bilo kaj ‘dobrega, bi to ‘sami poudarjali. Zato mislim, da je treba v tem najti mero in v tem pogledu moramo biti enakopravni.«
Tito se je potem dotaknil razvoja našega novinarstva.
«V živem spominu mi je še leto 1945, ko tako rekoč nismo imeli ničesar. Tedaj sem razmišljal tudi o tem, kako spraviti na noge naš tisk in usposobiti naše novinarje, upoštevajoč, da je novinarstvo zelo važen faktor. Moram pa reči, da so se pri nas zelo hitro razvili dobri novinarji.
Vendar menim, da bi bilo zelo koristno, če bi se vi, no- j vinarji, bolj specializirali, če
re studiozno poglobiti v nobenega. Poglejte, kako je s tem v nekaterih državah, ki imajo razvit tisk. Pri njih se je specializacija novinarjev povzpela na visoko stopnjo, ker je to zelo važno. To omogoča tudi, da se novinar bolj uveljavi v svetu, da dajo na to, kar piše, in ga citirajo.
A vendar, ko je beseda o tisku, smo v vsakem pogledu dosegli zelo veliko, posebno kar zadeva vzpon naših novinarjev, in to v precej kratkem času.
Tisk se pri nas čedalje bolj razvija, vendar pa, vidite, so tudi mednarodni odnosi čedalje bolj zapleteni. Žato je treba nenehoma spremljati dogajanje. Tisk naj v vsakem trenutku zavzame pravilno stališče do vseh vprašanj.
Veste, da je bil položaj po dogodkih v češkoslovaški precej nemiren. Nastala je tudi zaskrbljenost v naši državi, pri naših narodih. Vsi skupaj smo bili razočarani, posebno mi, ki smo bili prepričani, da se ne bo ponovilo nekaj, kar spominja na preteklost. In vendar se je to zgodilo, ne sicer nasproti nam, ampak nasproti drugi, nam prijateljski državi. Razumljivo pa je, da smo morali tedaj ukrepati, da bi zagotovili obrambo naše države.
Sloneč na naših načelnih
govoril v Jajcu in pokazalo se je, da.sem imel prav. Vendar nas še naprej napadajo in tisk mora imeti to pred očmi. Tisk igra veliko vlogo. Ljudje bero časopise in pripovedujejo naprej, kaj so prebrali. Naš tisk lahko skupaj z radiom in televizijo, če zavzame pravilno in objektivno stališče v družbenem razvoju, izredno veliko prispeva k temu, da laže premagujemo težave, na katere zadevamo.
se namreč kdo ukvarja z vse- stališčih smo ubrali pot po-mi vprašanji, tedaj se ne mo- | miritve. Zato sem tudi tako
Zdaj pripravljamo IX. kongres ZKJ. Na njem bi bilo treba zavzeti stališča glede vseh vprašanj, tako našega notranjega razvoja kakor tudi glede vprašanj mednarodnega delavskega gibanja. Vse te stvari moramo vzeti v pretres na kongresu, naš tisk pa nam še celo lahko pri tem veliko pomaga.«
Predsednik Tito je potem odgovarjal na vprašanja novinarjev v zvezi s pripravami na IX. kongres ZKJ ter nekaterimi notranjimi in aktualnimi zunanjepolitičnimi dogodki. Predsednik je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi zaostritve položaja na Srednjem vzhodu. Hkrati je poudaril, da je zadovoljen spričo ugodnega razvoja odnosov z nekaterimi sosednimi državami.
Po pogovoru so novinarji »Politike« pridržali ugledne goste na večerji, ki so jo priredili njim na čast.
Skfčp o povečanju poslanskih prejemkov povzročil hudo kri
Delavci več beograjskih kolekthnv menijo, da to zdaj ni dopustno
Potrebna je jasna usmeritev
Prva seja komisije za idejna vprašahja kulture pri CK ZK Slovenije
LJUBLJANA, 7. februarja — Danes se je sestala na prvo sejo komisija za idejna vprašanja kulture pri centralnem komiteju ZK Slovenije. Komisija, ki jo voda dr. Boris Majer, je sestavila šest sekcij in to: za idejna vprašanja založništva, revijalnega in dnevnega tiska, za i-dejna vprašanja leposlovja, literarne teorije in kritike, za idejna vprašanja likovne u-metnosti in arhitekture, za idejna vprašanja gledališča, televizije in filma, za idejna vprašanja filozofije in sociologijo kulture ter sekcijo za idejna vprašanja glasbene u-metnosti. Temeljna naloga sekcij je, da bodo v sodelovanju s čim širšim krogom kulturnih ustvarjalcev ugotovili osnovna nerazčiščena in sporna vprašanja v našem kulturnem ustvarjanju in spodbujale k iskanju načinov, kako naj bi jih uredili, čeprav si bodo sekcije šele izdelale programe svojega dela, je bila komisija mnenja, da je treba prvo skrb posvetiti razpravljanju o problemih samoupravljanja v kulturnih ustanovah, o financiranju kulturne dejavnosti in vprašanju pluralizma umetniških konceptov v kulturi.
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug) — Delegacija beograjskega mestnega sindikalnega sveta je popoldne seznanila predsednika administrativne komisije zvezne skupščine Radovana Papiča s stališčem sveta glede sklepa, da se poslancem in funkcionarjem povečajo prejemki.
1500
izvodov
Biblije
Z včerajšnje tiskovne konference v Mladinski knjigi
LJUBLJANA, 7. febr. — Tiskovna konferenca na Mladinski knjigi je bila danes v znamenju jutrišnjega kulturnega praznika. Založniki so slovensko kulturno občinstvo obvestili, da so izšli prvi izvodi faksimilirane Dalmatinove Biblije iz leta 1584. K temu so dodali še presenetljivo novico, da je Mladinska knjiga sklenila doseči tudi število izvodov, kot jih je pred skoraj 400 leti Dalmatinov izvirnik, to je 1500 primerkov. K temu sklepu je založbo napotilo dejstvo, da se je že nekaj dni po televizijski oddaji, na kateri je bilo sporočeno, da je vseh prvotno planiranih 1000 izvodov prodanih, oglasilo še več kot 100 novih naročnikov. Vsi seveda knjige ne bodo dobili hkrati, ker bo razpošiljanje, zvezano z zamudnim ročnim vezanjem, trajalo 2 do 3 mesece.
Za 120. obletnico Prešernove smrti so v senci Biblije, pa zato s svojo nič manjšo, drobno izbrušeno lepoto izšle prepesnitve Prešernovih nemških pesmi izpod peresa Antona Sovreta in v redakciji prof. dr. Antona Slodnjaka, ki je knjižici napisal tudi spremno besedilo. Ta prevajalski kuriozum je založba našla v zapuščini velikega fi-
Povečanje poslanskih prejemkov je povzročilo negodovanje v nekaterih beograjskih kolektivih. Delavci menijo, da v tem trenutku, ko se mnoga industrijska podjetja srečujejo z resnimi težavami, kdaj pa kdaj pa dobivajo tudi manjše dohodke, ni dopustno, da bi se prejemki poslancev in funkcionarjev povečali. Opozarjajo na že davno proklamhjanp v stališče, da morajo biti oseb-ni dohodki v negospodarskih dejavnostih in službah v skladu z gibanji v gospodarstvu. Po besedah delavcev so tudi v mnogih drugih dejavnostih izven industrije neopravičeno visoki prejemki. Prav od zvezne skupščine pa bi bilo treba pričakovati največ političnega posluha za razpoloženje med proizvajalci.
V industriji motorjev v Rakovici je hil sklep administrativne komisije zvezne skupščine neposreden povod za zelo ostro reagiranje tudi na nekatere druge družbene pojave, ki jih delavci obsojajo. Protestno zborovanje in prekinitev dela so preprečili z organizirano akcijo sindi-kalenga vodstva v podjetju. Soglašali so tudi z mnenjem predsednika mestnega sindikalnega sveta Vidoja Mitroviča, da je vso zadevo mogoče obravnavtti tudi na miren način. Predsednik sveta je obljubil, da bodo obravnavali to zadevo na seji sveta, ki je že tako bila sklicana.
Svet je sklenil, da je treba seznaniti zvezno skupščino z reakcijami v delovnih kolektivih. Zahteva, da je treba sklep administrativne komisije proučiti. Preden so sprejeli ta sklep se je razvila daljša razprava, v kateri sta sodelovala tudi zvezni poslanec Milan Rajačič in republiški poslanec Djordje Bije-lič.
Milan Rajačič je dejal, da ne ve odkod takšno nasprotovanje večjim dohodkom poslancev. Ko je polemiziral s trditvijo, da zdaj ni čas za tak ukrep, je dejal, da
je prav zdaj čas za povečanje poslanskih dohodkov. Pojasnil je, da so nekateri poslanci tik pred upokojitvijo in da ne bi bilo pravično, če bi se upokojili z nizkimi dohodki.
Nobeden od teh poslancev se ni boril za mandat in niso sami krivi, da imajo nizke dohdoke, je dejal Rajačič. Dodal je, da je zaradi načela, .naj imajo poslanci takš-' ne dohpdke kakršne so imela prej na delovnih mestih, nastala med njimi velika razlika v dohodkih.
Republiški poslanec Djor-
dje Bijelič je predlagal, naj svet ne daje politične ocene o sklepu administrativne komisije m dodal, da bi bilo treba o vsem tem načeti javno razpravo. Povedal je še, da bo te dni prišlo do podobnega predloga o povečanju dohodkov tudi v republiški skupščini.
Člani sindikalnega sveta so poudarili, da je treba obravnavati vprašanje materialnih razlik v celoti, in ne samo dohodke poslancev. Opozorili so, da so v Beogradu direktorji, ki imajo večje dohodke kakor poslanci, vendar reagiranja niso tako neposredna. V načelu več članov sveta ni nasprotovalo povečanju dohodkov poslancev, dejali pa so, da bi bilo treba javnosti to bolj podrobno obrazložiti.
Izhajajoč iz te delovne usmeritve je bil na seji tudi kritično ocenjen predlog gradiva o razvoju kulture na osnovi samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in o nalogah komunistov v zvezi s tem, ki ga je komisija CK ZKJ za družbena in idejnopolitična vprašanja prosvete, znanosti in kulture predlagala kot gradivo za kongres ZKJ. Več članov komisije je menilo, da je to gradivo preveč splošno, da ne upošteva realnih pogojev in možnosti kulturnega ustvarjanja in da tako, kot je, razvoju kulture ne more koristiti. Zato bodo sekcije pripravile še v tem mesecu predloge, kaj naj bi gradivo, ki bo predloženo zveznemu kongresu, vsebovalo, ker samo kritični odnos do obstoječega predloga ni dovolj.
Komisija bo imela svojo prihodnjo sejo v prvi polovici marca, ko bo razpravljala jo ugotovitvah, sekcij in izoblikovala predlog gradiva o razvoju kulture za kongres zveze komunistov Jugoslavije.
S. V.
Gasilci ob stoletnici
Priprave na proslave ob stotem jubileju gasilstva v Metliki, Laškem, Ptuju in v Ljubljani — Pokrovitelj je Stane Kavčič
Avtotransportna podjetja proti pobudi slovenskih poslancev
LJUBLJANA, 7. febr. — V Metliki, Laškem, Ptuju in v Ljubljani, povsod tam, kjer so pred enim stoletjem ustanovili prve slovenske prostovoljne gasilske čete, bodo v letošnjih poletnih mesecih osrednje proslave ob tem pomembnem jubileju. Pokroviteljstvo je prevzel Stane Kavčič, predsednik republiškega izvršnega sveta.
O tem so danes podrobno razpravljali v klubu poslancev člani posebnega pripravljalnega odbora pri predsedstvu republiške gasilske zve-
Sklicana republiški in organizacijsko-politični zbor skupščine SRS
LJUBLJANA, 7. febr. Predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije dr. Joža Vilfan in predsednica organizacijsko političnega zbora Vera Kolarič sta sklicala seji zborov za ponedeljek 17. februarja 1969 ob 9. uri.
koj po vojni, ter med ljud- | lologa in tenkočutnega preva-
mi, ki so iz bolj ali manj špekulativnih namenov kupili po vojni vseljene stanovanjske hiše.
IGOR PREŠERN
jalca, ki se nahaja v zasebni lasti. Z njim zaokroža Župančičeve in druge prepesnitve Prešernovega opusa v nemškem jeziku JOŽE SNOJ
SARAJEVO, 7. febr. (Tanjug). — Predstavniki avto-transportnih podjetij iz vse države so danes v Sarajevu sklenili, da bo prva konferenca samoupravljavcev cestnega prometa 20. in 21. junija v Sarajevu.
Na današnjem sestanku so zavrnili pobudo skupine slovenskih poslancev, ki je zahtevala, naj bi po hitrem postopku spremenili in dopolnili temeljni zakon o organizaciji prevoza z motornimi vozili v javnem cestnem prometu. Pri tem so poudarili, da bi te spremembe vplivale na krepitev privatnega sektorja, družbeni sektor pa bi bil prizadet. Udeleženci sestanka so tudi zahtevali naj zvezna gospodarska zbornica skupno s predstavniki podjetij anulira pobudo skupine slovenskih poslancev.
Po predlogu dnevnih redov bosta oba zbora med drugim obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine; problematiko inšpekcijskih služb v Sloveniji in predlog za izdajo zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v Sloveniji ter poročilo in predloge začasne komisije izvršnega sveta za proučitev organizacije republiške uprave.
Republiški zbor bo razen tega razpravljal o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu študentov ter o predlogu zakona o spremembi zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v Sloveniji.
Organizacijsko politični zbor pa bo obravnaval tudi predlog za izdajo zakona o tem, kakšno stanovanje oziroma stavba, ki se sezonsko ali občasno uporablja za počitek in oddih, nima lastnosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
ze, ki skrbijo za organizacijo praznovanj. Sklenili so, da bodo priredili v Laškem ob dnevu mladosti, 25. maja, zlet pionirjev — gasilcev, ki se bodo pomerili v svojih poklicnih veščinah. Izbirna tekmovanja po posameznih občinskih zvezah pa se bodo začela že v marcu.
Osrednja proslava bo v Metliki 17. avgusta. Metličani so imeli prvi v Sloveniji skupino prostovoljcev, ki se je borila proti »rdečemu petelinu«. Zato se bodo v tem belokranjskem mestecu zbrali predstavniki vseh 1320 gasilskih društev Slovenije, ki štejejo 70.000 članov. Na veliki javni akademiji bodo prikazali kako je napredovalo prostovoljno gasilstvo na Slovenskem od 1869. leta do danes. Sodelovali bodo še člani nekaterih belokranjskih folklornih skupin.
Večja manifestacija ob tem jubileju pa bo že 13. julija v Ptuju. Zborovanje in nastop žensk — gasilk bo vsekakor zelo zanimivo.
še o denarju, ki ga bodo potrebovali za uspešno organizacijo proslav. Gasilska zveza Slovenije ima 230 tisoč dinarjev, potrebovali pa bi skupno 400 tisoč din. Zaprosili so za pomoč, vendar doslej niso še nikjer naleteli na razumevanje.
V letošnjem jubilejnem letu so gasilci že izdali spominski koledar v nakladi 200 tisoč izvodov; pravkar pripravljajo tudi loterijo s premijami in dobitki v vrednosti 200 tisoč din, ter si nasploh prizadevajo, da bi kljub nekaterim oviram pomembna praznovanja zares uspela.
DUŠAN VRTOVEC |
Pisma bralcev
Kaj je bistvo problema za gozdnega kmeta
v obliki »biološke amorti. malo zamisli; verjetno bo zacije« ali »gozdne takse« spoznal, da ni ravnal niti primeren del za kritje goz- primerno niti kulturno in darske službe. To pa kmet da je brez potrebe razburil lahko odvede ali sam ali šoferja jaa tudi potnike.
DANILO ING- PUC.
Jesenice, Partizanska 9
Ali je društvo res spalo?
V Delu z dne 11. januarja
po lesni industriji, zato torej ni-potrebna draga administracija »GG«. Gozdar.
Kor sem prizadet, berem ska služba ima popolno natančno članke, ki se na- možnost kontrole nad temi našajo na kmečki gozd. dajatvami, saj gozdar od-Tukaj bi rad podal svoje kaže lesno maso. mišljenje ob dveh člankih Najboljša ilustracija ano-ing■ Tugomira Cajnka v malij in krivice za hribov. sem bral, da ?e prosvetno Delu, torej o člankih »Ali skega kmeta je gotvo tale:	društvo v Jelšanah sjpalo.
so ocene o gospodarjenju Hribovski kmet je večkrat Ali ie to res?
'z gozdovi dovolj objektiv-	prisiljen, da razreže npr.	Najprej nekaj	besed	o
ne?« in »Kam denar od go- f rn3 svoje hlodovine, ki po- klubu alt, kakor pravijo zdov?«. z mojim mišlje- meni zanj vrednost cca 120 Jelšani, o čitalnici. To ime njem se strinja, to lahko din, v deske, za katere lah■ ?e zela staro, že dobrih sto trdim, vsa moja kmečko,	ko dobi štirikratno	ceno.	za‘°	jc tudi	ostalo.	Ci-
gozdna okolica, opira pa se	To pa se kaznuje,	če bi
na svojo preprosto, toda	prejel pravično ceno	za les,
zdravo kmečko pamet■	t- j- kakih 250 din,	bi ni.
Žalostno je, da kroji kme- komur ne prišlo na misel, dnevnega časopisja tudi te-tovo usodo nekmet, zato da bi tratil čas s primitiv- dniki in revije. V njej je pa je razumljivo, da ing■ nim razrezom. Splača se T. C. zagovarja interese celo ročni razrez hloda v
talnica je torej stalno od-prta, že deset let, v njej pa so na razpolago razen
televizor, ki ga je društvo nabavilo že leta 1959- V ČL
nekmetov, t.j. »gozdnih go- deske. Država vzdržuje drag talnici je tudi knjižnica, ki
se izpopolnjuje z novimi
Od treh prosvetnih dejavnosti, ki so se pred leti lepo razvijale, je aktivna res samo dramska, tambu-
spodarstev« kot podjetij, aparat za preganjanje teh Ob njegovem izvajanju, da prekrškov, javna tajnost pa knjigami, po katerih člani se je velik odstotek kmetov je, da razmere silijo kme- pridno segajo, na javnih zborovanjih strL ta, da ima večina gozdnih njal z dosedanjim načinom kmetij tudi primitivne ža. gospodarjenja z gozdovi, ge — ko npr. vidimo v Av-naj omenim samo podpiso- striji venecianko lahko sa-vanje »prostovoljnega« pri- mo le še v muzeju. Kdo ra^ki in pevski zbor ne de-stOjM v kooperacijo, podpr- je tega kriv, če ne mono- luicta, ker ni nikogar, ki to z indirektnimi grožnjami poližem?	bi ju vadil. Društvo p
in obljubami. V tem duhu	Izločite dragega prekup- di v6csih tudi ples, te pri-
so se verjetno odvijali tu- čevalca, pustite v lesni in- reditve so za društvo sko-di drugi sestanki, ki so jih dustriji konkurenco, ne rai edini vir dohodkov- Le vodili nekmetje.	imejte kmeta za razredne- mato — v primerjavi z iz-
Bistvo vsega problema za 9<t sovražnika, naj gozdar datki — dobi društvo iz gozdnega kmeta je v tem, opravlja v kmečkem gozdu občinskega proračuna, da prejema tako sramotno le svojo strokovno službo, "
Omenim naj še.
da je
ceno za svoj les. Pisec član-	in to racionalno, naj	tudi	Prosvetno društvo	zadnji
ka pa hoče dokazati, da	kmet tako kot nekdaj	goji,	dve organiziralo	avto-
več sploh ne more dobiti,	posajuje, čisti itd. svoj	les,	bušne izlete, pa ne	samo
Mi kmetje pa nikakor ne	saj je tega vešč, pa bo	pra-	organiziralo, tudi financira-
moremo razumeti, zakaj	Pici zadoščeno.
lo. Jeseni lani je goriško
mora nastopati »gozdno go- Da je to popolnoma izve- gledališče gostovalo v II
sjjodarstvo« kot prekupče- dljivo, se lahko prepriča-valeč med kmetom in mo- mo pri naših sosedih, ki nopolistom, lesno industri- gotovo niso zaostali, jo itd. Neoibhodno nujna je
gozdarska služba, saj so gozdovi last tudi bodočih rodor. To kmet dobro ve. Ne moremo pa razumeti, zakaj morajo gozdarji s kmečkim lesom tudi pre-
IVAN ČAS, Mislinja
Bistrici in spet je društvo poskrbelo za brezplačen prevoz, da so se člani lah. ko v lepem številu udeležili predstave- Lani je nadalje društvo pomagalo šolskim otrokom ob izletu s 1400 dinarji in tako omogočilo, da so se ga udele-
Pokvaril nam je prijetno vožnjo
To, kar sem doživel v ne. žiti tudi revni otroci. Vaški kupčevati. Tako je gozdar deljo, 2. t- m., me je sko- skupnosti Jelšane je dru-kot podjetnik, in še kot ra1 prisililo, da sem vzel štv° prispevalo 500 din za monopolist, zainteresiran, Pero p roke. da iztisne v imenu podjet- V soboto, dne 1. t-m sem ja iz kmečkega lesa čim- potoval iz Ljubljane v Mo.
zajetje izvirka, da bi okre. pili vodovod itd.
Na koncu še tole: dram-
več, saj je udeležen pri do- ribor z avtobusom podjet■ ska skupina se spet pri.
bičku. Vemo npr., kako se in SAP (LJ 771-88), ki je preklasira od kmeta prev- odpeljal iz Ljubljane točno zeti les po nižjih, pri pro- °b H. Vožnja je bila izred-daji naprej pa po višjih rrn. Sojer, ki nas je vozil, klasah, in to isti les. Ve- je upravljal volan z veliko mo, da dobijo »GG« nešte. sigurnostjo, lahkoto in spre-tokrat naročila za posebne tnostjo, bil je pravi moj-mere in da se ta les plača eter; med postanki je bil po izrednih cenah. »GG« eelo ustrežljiv in prijazen, vzame ta les skoraj vedno Bil sem prijetno presene. le od svojega lesa. ne pa šen, saj slišimo na račun od kmečkega. To pa je ze- avtobusov mnogo pritožb lo pomembno, saj se prav in tudi sam sem imel že pri takih posebnih naroči- nekaj nevšečnosti.
Uh dosežejo bistveno višje
pravijo za svojo novo igro.
K. UDOVIČ, Jelšane 34
Odgovori
na vprašanja
cene. Tudi LIP ni ben noben posrednik,
Poklicna bolezen
Z. T. R. Kdaj se šteje V nedeljo sem se odpe- bronhialna astma za poklv potre- Ijal iz Maribora ob 15. vo- eno bolezen?
ODGOVOR: Po seznamu
»GG« jim dostavi hlodovino na žago kot pečene pi-
zil je isti šofer. Vedel sem, ima vsako podjetje nabav- da bomo spet prijetno in poklicnih bolezni in pred-no službo. Prekupčevalec udobno potovali. V Žalcu je Piših ° invalidskem zavaro.
vstopil neki potnik pri pre- vanju se šteje bronhialna dnjih vratih, s seboj je astma za poklicno bolezen, ščance na mizo. kaj potem imel kakih osem let stare, še nastane na delih, kjer sploh delajo njihovi nabav- ga otroka. In tedaj se je se razvija prah z alergeni-Ijači? Ali ne bi mogel LIP začelo tisto, zaradi česar
pišem. Oba, potnik in otrok, sta se oprijemala za
tudi monopolist? Izredno se šoferjev sedež, ga večkrat obolelih dokazano, da so mi nasploh zdi čudno, da objela čez ramena, otrok dobili astmo zaradi delova-imamo po tolikih letih go- pa je celo prijel za volan, nJa fizikalnih, biotičnih ali spodarske reforme še ved- in to tedaj, ko je avtobus kemičnih činiteljev, ki so no monopole. Tako npr. lesna industrija lahko brez
res opozoril potnika, naj se umakne oziroma odmakne
svojo nabavo organizirati od kmeta, saj je vendar
mi lastnostmi, in to v primerih, v katerih je s testi in s kliničnim pregledom
vsakega truda, služi ogromne vsote — medtem
drvel okoli 80 km/h. V Sent- značilni za tehnološki pro-petru je šofer na postaji ces-
ko nam je dobro znano, da od sedeža- Potnik je tedaj zasluži žaga v državah z začel napadati šoferja z
naprednim gospodarstvom po katerih se tudi mi v vsem zgledujemo, v povprečju le toliko, kolikor znaša odpadek v obrezli■
raznimi nelepimi izrazi, očital rrmi je, da je vožnjo plačal, zakaj je dovolil tolikim ljudem vstopiti itd. Tedaj se je tudi šofer uje-
nah. Jasno, tam je konku- zil in potniku sicer precej
Prispevek iz skupnega dohodka občanov
D. K. — Ali se v skupni čisti dohodek občana štejejo tudi nadomestila, ki jih dobiva kot delovni invalid?
ODGOVOR:	Po odločbi
renca brez te pa ne more ostro rekel, naj izstopi, če 2-odstavka 105. člena zako-
biti zdravega gospodarstva. Z ukinitvijo monopolov in
meni, da je avtobus preo- na o prispevkih in davkih bremenjen. Potnik je res iz- občanov se v skupni čisti
posrednikov z drugimi ad- stopil — z vsemi mogočimi dohodek, ki se upošteva pri
ministrativnimi aparati bo prejel kmet normalno ceno za svoj les — tako kot v sosednih državah, kjer je prav tako vpeljana napredna. gozdarska služba. Prav
vzdevki in grožnjami.	odmeri prispevka iz skup-
Zelo mučen občutek me nega dohodka občanov, je prevzel, saj sem vedel, vštevajo tudi prejemki iz da se je šoferju zgodila naslova pokojnin in nado-krivica. Zato s temi vrsti- mestil osebnega dohodka cami pozivam p>otnika, ki po predpisih o socialnem
gotovo moramo prispevati se je tako obnašal, na) se zavarovanju.
Zaključek gasilskih »stolet-niških« proslav bo predstavljala prireditev v Ljubljani, ki je predvidena za 20. september. Tedaj bodo organizirali veliko demonstracijo reševanja iz plamenov in vode; spomnili pa se bodo še 20,-letnice delovanja slovenske gasilske zveze. Razen teh glavnih proslav pa bodo še vsa gasilska društva priredila manjše lokalne slovesnosti.
Na današnji seji so člani odbora — razen gasilcev še predstavniki sekretariata za narodno obrambo, TNZ, RK, gospodarske zbornice SRS, zavarovalnic an drugih organizacij, ki so posredno zainteresirane za gasilsko dejavnost, pa še predsedniki občinskih skupščin, na katerih območjih bodo potekale glavne svečanosti — razpravljali

Ljubljanska kronika
GOSTINSTVO
Kegljanje ob glasbi — Na avtomatskem kegljišču pri Sternu je vedno mnogo igTalcev. Kegljišče je odprto vsak dan do 23. ure. Nocoj pa bo pri Sternu tudi ples, igral pa bo ansambel »Papež«.
Hitreje brez brade in dolgih las — Na ljubljanskih vpadnicah stoji zlasti ob sobotah in nedeljah mnogo mladih deklet in fantov z dvignjenimi kazalci. Nekateri so izredno vztrajni, saj štopajo tudi po več ur. Fantje z bradami in dolgimi lasmi se pritožujejo, da jih nihče ne mara in da imajo kratkolasci prednost.
TRGOVTNA
Znižanje v Boutiqu — V Boutiqu na Miklošičevi cesti so ob koncu jesensko zimske sezone znižali cene oblačilom do 30 odstotkov.
Avokado — Južni sadež, Id se Je pred meseci pojavil v ljubljanskih trgovinah, gre dobro v prodajo. Kupci so se nanj že navadili, saj je pomešan s surovim maslom zelo okusen.
Kravate — V Tkanini na Miklošičevi cesti prodajajo kravate po znižani ceni. Preje so stale 25 dinarjev, sedaj pa le 16 dinarjev.
PREBIVALSTVO
Spet dvojčki — V četrtek se je v obeh ljubljanskih porodnišnicah rodilo 7 dečko« in 12 deklic. V klinični porodnišnici sta med devetimi novorojenčki zajokala tudi dvojčka — fantek in punčka. Najtežji fantek, rojen v isti porodnišnici, je tehtal 4,425 kilogramov, punčka pa 3,750 kilogramov.
Poroke — Danes bo prestopilo prag poročne dvorane na ljubljanskem magistratu 47 parov.
Pogrebi — Včeraj so svojci pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče »Žale« 4 pokojnike.
Iz drugih izdaj
SENOVO
Proslava ob 25-letnici pohoda 14. divizije — Vsako leto 8. februarja praznujejo prebivalci Senovega svoj krajevni praznik. Letos bodo proslavili tudi 25-letnico pohoda 14. divizije na štajersko. Družbenopolitične organizacije prirejajo v soboto, 8. t. m. proslavo v šoli. Slavnostni govor bo imel dr. Jože Brilej.
METLIKA
Martin štefanič, novi sekretar komiteja — Na občinski konferenci ZK v Metliki so za novega političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS izvolili Martina štefaniča, ki je bil doslej vodja splošnega sektorja v tovarni Beti. Posle sekretarja bo opravljal kot plačani funkcionar, ker so v Metliki ugotovili, da s prostovoljnim delom te dolžnosti ni mogoče opravljati.
Pogled na platno
MISTER DESET ODSTOTKOV: pogled za gledališke in človeške kulise — Filmski scenarij je bil napisan posebej za angleškega komika nizke rasti, a bogatega karakternega izraza Charlija Drakea. V njem igra preprostega delavca z velikim literarnimi ambicijami. Ko napiše strašansko ginljivo in moralno poučno tragedijo o nemoralnem zapeljivcu, ki jo v svoj spored sprejme znana gledališka družina, zaživi v prepričanju, da je njegov genij priznan. V resnici pa je žrtev spletke managerja, ki hoče s propadlo predstavo zmanjšati svoje davčne obveznosti. Po nepričakovanem in duhovitem preobratu pa delo doživi izreden uspeh, kajti igralci so se odločili, o!a bodo tragedijo igrali po vseh natančnih navodilih diletantskega pisca, tako da postane prava odrska karikatura, ki izziva viharen smeh. Ubogi pisec, ki je že poprej, zavit v oblake sreče in slave, razdelil ves honorar zvijačnim posredovalcem (vsakemu po deset odstotkov, od tod tudi naslov filma), je sedaj opeharjen še za svoje sanje, za svojo veli-
AJjj
ko, a nesrečno ljubezen do gledališke umetnosti. Na tej kritični točki pa sta se scenarij in režija zapletla in padla prav v to, čemur sta se dotlej posmehovala, v moraliziranje. Mali, čisti človek razkrije v monologu svojo stisko in idealizem ter odide iz spletkarskega sveta, ki ga ni sprejel, temveč izrabil, v svojo staro vsakdanjost. Film se tako izteče vzpodbudno in ginljivo, a prelomljen v svoji žanrski celovitosti, škoda je, ker ni do konca vzdržal ob iztočnici zbadljive, a tudi ostre in upravičene kritike na račun poklicne umetniške morale in gledališke poslovnosti. Kljub temu pa je film, ki ga posreduje zagrebška Croatia, prijeten gost v našem programu. Na sliki predstavljamo glavnega igralca v krogu gledaliških lepotičk.
S. G.
Živi somi v „Sko!jki“
Kupec je izbiral med ribami in zelenjavo
LJUBLJANA, 7. febr. — Sveže ribe so imeli danes le v »školjki« — girice, orade, ovčice in šnjure, ki pa so pošli kmalu po enajsti uri. Ostali so le živi somi, ki jih prodajajo po 19 dinarjev kilogram in krapi, ki so za 10 dinarjev cenejši. Z obema vrstama rib zalaga »školjko« mariborska ribogojnica. Obe ribarnici sta imeli na zalogi tudi dovolj zmrznjenih morskih rib.
Manj je bilo danes tudi zaklane perutnine in jajc, ki so bila že po 0,65 din, največ pa okoli 0,80 din, pa tudi zelenjave ni bilo toliko. Pozna se, da je sneg na novo zapadel. Tako ni bilo regrata. prav tako je bilo malo motovilca, ki pa je bil kar po 16 dinarjev kilogram. Tudi radič so nekatere zasebne prodajalke prodajale po takšni ceni, čeprav je bil najcenejši pri kmeticah po 8 din kilogram. Zelo lep goriški radič so prodajali na stojnicah Sadja zelenjave po 8,60 din kilogram, medtem ko je
bila italijanska solata po 7,90 din.
Največ je bilo tudi danes rdečega radiča, manj cvetače pri Dalmatincih po 4 in 5 din kilogram. Po toliko so ti prodajali tudi solato in blitvo, medtem ko je bila špinača po 8 dinarjev kilogram (pri domačih prodajalcih) po 10 dinarjev. Zelena je bila po 6 din, brstični ohrovt po 10 din krompir po 090 in 1 dinar, zeljnate glave za sarmo pa po 3 dinarjev kilogram.
Prodajalcev danes ni bilo veliko, zato pa so tudi zvišali cene nekaterim vrstam zelenjave.	v. K.
Graditi s temeljem
Sredica razpravljanj na vseh kandidacijskih 'konferencah, ki se sestajajo te dni, je prav gotovo bodoča komunalna ureditev Ljubljane. Vprašanja so jasno zastavljena: bodo v Ljubljani odslej okrnjene občine, bodo občine izginile in se bo pojavila ena sama, mestna občina?
Z mestno skupščino, ki jo bomo volili aprila, bomo dobili v Ljubljai posebno družbeno in samoupravno skupnost, ki torej ne bo imela samo usklajevalne vloge, kot dosedanji mestni svet. Posebna komisija, ki jo je sestavil mestni svet, pripravlja statut mestne skupščine, v katerem bodo jasno razdeljene pristojnosti med njo in občinami.
Občine bodo torej ostale in mestna skupščina bo prevzela skrb le za tiste najvažnejše naloge, ki so skupnega pomena za celotno mestno območje. Gre za to, da se Ljubljana enakomerno in skladno razvija kot gospodarsko.
Hkrati pa bodo občinam ostale vse pristojnosti temeljne samoupravne skupnosti. Težko bi bilo namreč kar čez noč prevaliti na pleča mestne skupščine celotno breme urejanja najneznatnej-ših mestnih problemov, ki jim krajevne skupnosti same zaradi premajhnih pristojnosti niso zmeraj kos.
Tako bo šel razvoj bržčas v tejle smeri: mestna skupščina bo gradila svoje delovanje s temeljev sedanjih občinskih skupščin, krajevne skupnosti pa bodo pričele pridobivati več veljave v urejanju manjših lokalnih problemov. Težko pa bi bilo graditi s porušenih temeljev — namreč, da bi ukinili občinske skupščine, ki jim je vendarle uspelo vključiti v samoupravljanje na mestnem področju res zelo velik krog občanov.
TIT DOBERŠEK
Na štiri oči s predsednikom
„Kar je nezakonitega letos, je bilo nezakonito tudi —lani!"
Predsednik občine Bežigrad in direktor gospodarskega razstavišča Karel Kušar o bežigrajski občini ter o gospodarskem razstavišču danes in jutri
Dve leti v zgodah in nezgodah krmari barko občinske skupščine Bežigrad Karel Kušar, sicer direktor Gospodarskega razstavišča. Njemu, neprofesionalnemu predsedniku, smo pred bližnjimi ponovnimi volitvami občinskih skupščin, ko se bodo zamenjali ali ponovno izvolili vsi odborniki smo najprej zastavili vprašanje:
»Boste še kandidirali za predsednika občinske skupščine?«
»Silijo me, da bi bil še predsednik občine, nisem pa še dokončno odločen. Nič kaj preveč nisem voljan biti predsednik občine še naprej. Toda rad bi speljal načrte, ki smo si jih zastavili za letos in to so načrt zazidalnega otoka »SB 1«, gradnja hotela južno od bodoče Linhartove ceste ter povečanje razstavišča- Prav zato sem pripravljen bodočemu predsedniku občine tudi pomagati. dokler vseh teh del ne bi naredili, da ne bi izvedba teh načrtov zastala za leto ali celo več.«
»Pa ste zadovoljni z letošnjim občinskim proračunom?«
»Pravzaprav imamo sredstev manj 'kot lani, sicer pa je proračun uravnovešen, morda na račun dobre izterjave davkov. Morda na račun strahu, da ne bomo mogli proračuna uravnovesiti, pa smo lani štedili tako. da smo v letošnji proračun vnesli 2.430 tisoč dinarjev iz lanskega leta.«
»Katera dela bodo letos v občini najvažnejša?«
»To je graditev nove šole, nove vzgojnovarstvene usta-
Želijo že soglasje
Za Bežigradom se je sestalo že devet
od dvanajstih kandidacijskih konferenc
LJUBLJANA, 7. februarja. — Z dvema današnjima se je za Bežigradom sestalo že devet od dvanajstih krajevnih kandidacijskih konferenc, na katerih občani odločajo o bodočih občinskih odbornikih ter razpravljajo o kandidatih za njihove predstavnike v republiški in zvezni skupščini. V ponedeljek se sestanejo še tri krajevne kandidacijske konference, sestanki v delovnih organizacijah pa bodo zaključeni predvidoma v sredo.
nove, bazena pri visoki politični šoli, pokritega bazena v šoli v Savskem naselju in morda tudi začetek gradnje bazena pri Sternu- Mislim tudi, da bi lahko začeli s sosesko 7« pri Ruskem carju in »sosesko 3« severno od visoke politične šole.«
V
Kakovost vseh dosedanjih kandidacijskih konferenc za Bežigradom je v tem, da so uspeli nanje privabiti res zelo velik krog ljudi. Udeležuje se jih od 50 do 100 občanov krajevne skupnosti, članov družbeno-političnih organizacij in društev, še pose bej pa so se aktivno vključile v proces kandidiranja osnovne organizacije Zveze komunistov.
Za Bežigradom so že od vsega začetka zahtevali od predlagateljev kandidatov za odbornike in poslance, da svoje predloge jasno obrazložijo, hkrati pa so od kandidatov tudi že zahtevali soglasje o kandidaturi. Pohvaliti je treba težnjo Bežigrajčanov, da povsod postavljajo drugega proti drugemu res enakopravna kandidata.
Kandidacijske konference v delovnih organizacijah so v majhni zamudi zaradi tega, ker primanjkuje časa za njihovo sklicevanje. Ponekod so jih sklicali v okviru občnega zbora sindikata ali seje delavskega sveta. Vsem članom kolektivov so omogočili sodelovanje v kandidiranju, vse kandidature pa javno razglašajo po oglasnih deskah. Tako je javnost dela kandidacijskih konferenc povsem zagotovljena.
V središču volilnih razprav ob kandidiranju je bodoča komunalna ureditev Ljubljane. Občane predvsem zanima, kako si bosta delili pristojnosti mestna in občinska skup-
Drsalna premiera v Celovcu
CELOVEC, 7. febr. — Sinoči se je s slovesno premiero začelo 10-dnevno gostovanje dunajske drsalne revije v Celovcu. Celovški župan Hans Ausserwinkler je na premieri med drugim pozdravil tudi številne goste iz Slovenije, med njimi podpredsednika IS Vinka Hafnerja, člana IS inž. Franca Razdevška in inž. Ivana Zupana ter predstavnike številnih slovenskih občin.	Z. Z.
ščina in kakšna ho povezava med občinskimi in mestnimi odborniki. TIT DOBERŠEK
Karel kušar
»Kaj pa ceste?«
»V komunali je na prvem mestu rekonstrukcija Vodovodne ceste, ki komaj da še zasluži ime cesta- Razmišljamo tudi, da bi parkirne prostore za težak tovorni promet ob Stadionu prenesli na Je-žico k avto-moto šoli. Vendar se b jim, da za to letos ne bo dovolj denarja.«
»Kako pa je z rekonstrukcijo Titove ceste od Ruskega carja do mostu čez Savo, ki je ozko grlo za promet?«
»Hiše, ki najbolj štrijo na cesto že rušimo, vendar nas pri dokončni rekonstrukciji ovira namera Ljubljana transporta, ki hoče na progi proti Ježici uvesti »Krpane« in torej ukiniti trolejbuse. V izdatku za rekonstrukcijo je namreč tudi prestavitev tro-lejbusnih drogov, prestavitev vsakega droga pa velja milijon starih dinarjev. To bi bil vstran vržen denar, vsega skupaj 18 milijonov dinar-
jev, če hi nekaj mesecev po prestavitvi drogov trolejbus sploh nehal voziti na Ježico «
»Na zadnji skupščini je od. bornik Rems vprašal, kaj bo občina naredila s komunalnimi taksami za osebne avtomobile. namreč ali jih bo vračala ali ne? Vi ste takrat odgovorili, da bo skupščina počakala tolmačenje repubi-ških organov. Zadnjič je bilo v časopisu že objavljeno tolmačenje-«
»S tem tolmačenjem se ne strinjam, ker sem osebno mnenja, da pobiranje komunalnih taks za osebne avtomobile tudi za leto 1968 ni bilo zakonito, če po tolmačenju ni zakonito za leto 1969. Potemtakem nismo upravičeni do tega denarja. Sicer pa smo mi ta denar, skupaj okrog 700 tisoč din, rezervirali, da bi ga lahko vrnili. Ne vem pa, kaj bomo storili, ker bi v primeru vračanja komunalnih taks za leto 1968 to bil precedens tudi za druge občine. Dvomim pa, da so vse občine ta denar prihranile«
»Ali si kot predsednik občinske skupščine kot direktor gospodarskega razstavišča kdaj pridete sam sebi na. vzkriž?«
»Nikdar! Gospodarsko razstavišče ne išče nobenih ugo-nosti, ki bi mu jih lahko občina dala. Sicer pa sem tudi zelo previden glede teh zadev ■..«
»... toda če bi prišlo do kakšnega nasprotja?«
». . . takrat bi se podredil interesom občine«
»Kako sestavljate konec s koncem na dveh tako po-membnih delovnih mestih?«
»Delam od jutra do noči-Sedaj, ko je čas proračuna' in ko se bližajo volitve, mi občina pobere večji del časa in dobro je, da je sejemsko zatišje.«
»Kateri sejmi so v Ljubljani najboj uspeli?«
»To so modni, vinski — povzpel se je na svetovno raven — lesni sejem — poslej ga bomo delili v dva dela: eno leto bo sejem salonskega pohištva, eno leto pa lesno-obdelovalnih strojev in reprodukcijskih materialov — ter sejem elektronike.«
»Kaj si kot predsednik občine, kot direktor gospodar-
Ne smemo preveč, pa
pričakovati niti tudi premalo ne
Otvoritev nove ustanove za za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Vevčah
LJUBLJANA, 7. febr. — V Vevčah pri Ljubljani so danes slovesno odprli demonstracijski eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine. Spričo velikega pomanjkanja tovrstnih ustanov, pomeni vevški center veliko pridobitev in je še en člen več v verigi družbene skrbi za prizadete otroke, ki so bili doslej v breme le staršem. Tako imamo sedaj v Sloveniji 4 inštitucije za varstvo in delovno usposabljanje duševno huje prizadete mladine.
To je seveda še zdaleč premalo, kajti sedaj je omogočeno varstvo in usposablja, nje le 10 odstotkom otrok in mladine, ki pride v poštev za te posebne inštitucije. Vevški center je začel delo-
vati že 1. oktobra lani. Navidezno resda tiho in neo. pazno, vendar je nova ustanova pomenila veliko lajšanje staršem otrok, ki so bo. diši dokončali posebno osnovno šolo ali so bili z nje od-
Prešeren v Turjaški
LJUBLJANA, 7. febr. — V počastitev 120-letnice smrti pesnika Franceta Prešerna so nocoj v Narodni in univerzitetni knjižnici v navzočnosti kulturnih in javnih delavcev odprli razstavo SLOVENSKO PREŠERNOSLOVJE, ki je kljub obšimosti le izbor slovenskega prešer-noslovja.
Razstavljenih je nad dvesto del šestinsedemde-setih avtorjev, ki so v stodvajsetih letih po Prešernovi smrti z živim zanimanjem za pesnika različno osvetljevali njegovo poezijo, obenem pa so oh proučevanje Prešernove osebnosti obravnavali kul-
turno in politično zgodovino slovenstva pred letom 1848. Prof. Alfonz Gspan je podal kratek oris slovenskega prešemoslovja.
Za nekakšen intimni uvod v razstavo so bili dani na vpogled rokopisi nekaterih najlepših Prešernovih pesmi. Akademska slikarja Božidar Jakac in Miha Maleš pa sta s svojimi upodobitvami Prešerna in prizoorv iz nekaterih njegovih pesmi lepo dopolnila to zanimivo razstavo- Za obiskovalce bo odprta od 8. do 22. februarja (razen nedelje) vsak dan od 10.—12. in 16.—18. ure-
R. V.
LJUBLJANA
•	CIGALETOVA
•	TITOVA 25
NOVOST
PRIPOROČAMO VAM
SPECIALITETO
PEČENI MESNI SIR
MESNA ROLADA BOGATA NA BELJAKOVINAH KG 15 DIN
SUPERMARKET
DELIKATESNI
ODDELEK
puščeni Starši so bili pred nerešljivim vprašanjem: kaj bo s tqjru otroki, ki jih zaradi hujše prizadetosti ni mogoče zaposliti niti v rednih delovnih organizacijah niti pod posebnimi pogoji. Čakanje pa pomeni, da duševno prizadet otrok izgub, ija še tisto splošno znanje, ki si ga je pridobil, postaja pa tudi vsebolj neprilagodljiv.
Center je ustanovilo republiško društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam ob pomoči republiške skupnosti otroškega varstva in ob velikem razumevanju številnih drugih institucij in organov. Sedaj je v centru 17 gojencev. Sprejeli so vse prijavljene iz Ljubljane in okolice, postopoma pa bodo število povečali na 30. Starši plačujejo hrano in prevoz.
Oh otvoritvi so poudarili, da želijo izoblikovati pravilen odnos družbe do duševno prizadete mladine in postaviti na realna tla tako tiste, ki terjajo in pričakujejo preveč, kot tiste, ki sodijo, da so duševno prizadeti povsem nebogljeni. Vsekakor je cilj vevškega centra varstvo in zaposlitev duševno prizadetih mladostnikov- To poslanstvo opravlja v veliko zadovoljstvo staršev duševno prizadetih mladostnikov in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo z duševno prizadetostjo. Seveda pa ni mogoče računati, da bo center pridobitna ustanova in bi bilo napak vztrajati pri togo določenih normah. Manjša kot je produktivnost, tem večja mora biti pomoč družbe, ki mora upoštevati, da je oblika varstva in delovnega usposabljanja, ki ga uveljavljajo v Vevčah, vsekakor cenejša kot zavodsko varstvo. Pomen nove Institucije je v tem, da smo v konceptu družbene skrbi za to mladino ujioštevali in združili humanost, strokovnost in ekonomičnost.
MARIJA ROBEK
skega razstavišča in kot bežigrajski občan želite?«
»Kot predsednik občine želim, da bi se malo bolje spo. razumevaj z novinarji in da bi določene akcije bolj koordinirali. Tako na primer ob-ja/ve v časopisu, da bomo vračali komunalne takse, danes povzročajo težave občinski upravi, saj marsikdo, ki bi moral plačati davek od osebnega dohodka pravi: »Kar vračunajte komunalno takso. Kot direktor si želim razširitev gospodarskega razstavišča, predvsem dvorane »B«. že zdaj nam primanjkuje okoli dva tisoč kv- metrov razstavnega prostora. Kot občan pa si želim, da bi to, kar smo predvideli v proračunu, vse naredili saj sem kot občan tudi zainteresiran, da imamo urejeno občino.«
»Ste za eno ali več občin v Ljubljani?«
»Osebno se zavzemam za eno občino, ne zanikam pa koristnosti petih občin v preteklosti, saj bi pod eno občino Ljubljana ne doživela takšnega gradbenega in komunalnega razmaha, kot ga je. Res pa je, da je ena občina perspektivnejša od petih.«
»Ali ste za tako imenovano »veliko Ljubljano«, ki sega tja do Velikih Lašč?«
»Nikakor ne! Mislim pa, da bi morali biti obrobni predeli Ljubljane, n- pr. Dol in Rašica vključeni v ljubljansko občino, saj bi bilo nesmiselno te predele priključiti drugim občinam, sami pa ne morejo obstajati.«
BOGO SAJOVIC
Občanov barometer
Medvedja samoobramba
Vsak dan na poti v mesto srečam kot grob molčečega 64-letnega Jožeta Carla. Vsako jutro zarana sede pred vhodom v domačo hišo v Trdinovi 7 na svoje staro in škripajoče kolo in ga urno požene v sivo ljubljansko jutro. Vem, da je upokojenec, si mislim, a kam le potem jadrno odrine vselej ob isti uri.
»Dvigala popravljam, veste. Upokojenec sem, 63 jur-jev dobim penzije. To ni dosti in moram prijeti za delo. Sicer pa sem bil vse življenje delavec in mi torej to ni težko.«
•	črvsti in širokopleči ste in boksarskega obraza, kot da ne bi bili samo delavec, ampak tudi športnik?
»Boksar sem bil, da. Kar dobro smo se tolkli takrat, v starih časih. In nogomet smo igrali fantje ljubljanski. Ne usnjeno, ampak cunjasto žogo smo nabijali, da se je vse kadilo.«
•	Se vam dopade lov?
»Zdaj ste me pa zbodli. Odločen nasprotnik lova sem. Pustimo živali pri miru. Kaj počenjamo? Streljamo jih za šport in ne zato, da bi se z njihovim mesom preživljali Ne bojmo se, ne bodo nam živali »zlezle« čez glavo. Narava bo že poskrbela za ravnovesje.«
•	Kaj pa potem pravite o medvedjem napadu na lovca na Dolenjskem9
»Medvedja samoobramba.«
•	Pa naš dinar, še o njem recite kaj?
»Ne znamo ga spoštovati, tega našega dinarja. In prepočasi se obrača, preveč zastojev je v njegovem akumulacijskem teku. To mu jemlje vrednost.«
•	Kaj se morda zanimate za ekonomijo?
»Nič nima to zveze z ekonomijo. To vsak dan čutim z lastnim žepom.«
•	Vprašanje javnemu delavcu?
»Kdaj nam bodo zvečali pokojnine?«
XXX
Jožetu Carlu je odgovoril šef odseka za invalidsko-pokojninsko zavarovanje pri republiškemu zavodu za socialno zavarovanje Viljem Zupanc: »Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja bo o zvišanju pokojnin odločila konec tega meseca. Zaradi uskladitve starih in novih pokojnin se naj bi povečale pokojnine starih upokojencev za najmanj 8 odstotkov. Zaradi povečanja življenjskih stroškov pa naj bi se povečale pokojnine vsem upokojencem še za 5,4 odstotka.«
PRIMOŽ ŽAGAR
Avtomobilski „iiferanti“
Trije so v dveh letih preprodali 40 osebnih avtomobilov
LJUBLJANA, 7. febr — Ljubljanska uprava javne varnosti je pred dnevi okrožnemu javnemu tožilstvu ovadila zaradi nedovoljene trgovine 36-letnega Vita Praprotnika, elektrotehnika RTV Ljubljana iz Ljubljane, 27-letnega Fedorja Gregoriča, inženirja elektrotehnike v Elektronabavi iz Ljubljane in 47-letnega Alojza Berdajsa, delavca, zaposlenega v Nemčiji, sicer pa doma iz Domžal. Ti trije so osumljeni, da so v letih 1966 in 1967 družno prekupčevali z osebnimi avtomobili.
Uprava javne varnosti razpolaga s podatki, oziroma z izjavami prič, ki so te avtomobile kupovale, oziroma, ki so svoja imena posodili (seveda proti nagradi) kot Imetniki deviznega računa. Po teh doka-zih in ugotovitvah so Berdajs, Praprotnik in Gregorič osumljeni, da so iz tujine uvozili okrog 40 osebnih avtomobilov (številka ni točna, ker preiskovalci še niso raziskali vseh primerov), v skupni vrednosti 1,200.000 dinarjev. Dobiček od tega prekupčevanja tudi še ni natančno izračunan, vendar na upravi javne varnosti v Ljubljani menijo, da gre pri vsakem avtomobilu najmanj za kakih 5000 dinarjev dobička.
Preiskovalci pravijo, da si je trojka razdelila delo takole: Berdajs, ki je zaposlen v Nemčiji, je iskal imetnike deviznih računov, medtem ko sta Praprotnik in Gregorič preskrbovala devize. Pri vseh »poslih« se imena te trojice ne pojavljajo na pogodbah. Sicer so večino avtomobilov prodali agenciji Avtotrg Ljubljana, Slomškova 3, oziroma s posredovanjem te agencije zasebnikom.
Uvažali so večji del dražje avtomobile, predvsem Peugeote 404 (prodajna cena okrog 42.000 din), ID 19 (od 45.500 do 65.000 din), Renaultovo »družino«, Mercedese, VW itd.
Izvedeli smo tudi, da so devizne račune za te posle »prispevali« največ delavci iz okolice Domžal, trojica pa je z uvozom osebnih avtomobilov prenehala konec leta 1967, ko se je uprava javne varnosti začela zanimati za njihove kupčije.
Podrobnosti o tem primeru, predvsem udejstvovanje vsakega posameznika bo pokazala kazenska preiskava. B. S.
»Diamante« se je rešil
PAG, 7. febr (Tanjug) — Grška tovorna ladja »Dia-manto« se je z lastnimi močmi rešila s peščenega proda, na katerega je nasedla v zalivu pri mestu Pag. Ladja z nosilnostjo 2500 ton je tovorila iz Tunisa sol pa paško solarno. Nasedla je v noči med torkom in sredo, ko je burja v paškem kanalu do-sezala do 180 km na uro.
Ne silite na neprevozne ceste
Niso krivi le vozniki temveč tudi pravilniki o delitvi OD in vozni redi
REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV poziva vse šoferje, da se zaradi vremenskih razmer, ki občasno nastopajo v zimskem času zaradi snežnih padavin in poledice, strogo ravnajo po navodilih prometne milice in cestne službe. Obsojamo primere, ko so vozniki, kljub prepoved: prometne milice, nadaljevali vožnjo in v višnjegorskih klancih za več ur ustavili ves promet in onemogočili pluženje snega na cesti.
Republiški odbor ZŠAM graja podjetja, ker kljub pravočasnemu obvestilu RTV, ki je napovedala večje snežne padavine, tega niso upoštevala in so poslala na pot tovornjake s prikolicami, nekatere brez zimske opreme in ne glede na posledice. Mnogi prometniki v gospodarskih organizacijah in šefi avtopar-kov, med njimi nekateri niso usposobljeni za to delovno mesto in ne poznajo razmer, ki redno nastopajo ob takih priložnosti, se ne zme-njio za opozorila in sprejemajo naročila za prevoze, ne da bi se poprej posvetovali s prizadetimi šoferji, že samo vremensko napoved za promet neugodnega vremena bi morali praviloma sprejeti kot službeno obvestilo, da se vozila brez zimske opreme in tovornjaki s prikolico ne smejo pojaviti na cestah, dokler te niso usposobljene za promet. Današnja cestna služba je tako učinkovita, da s svojo mehanizacijo v nekoliko urah usposobi glavne ceste za promet. Vozniki, če vas zaloti neurje na cesti, potem ne vozite, dokler se avto ne ustavi, temveč storite to že v naslednjem kraju, kjer mor-da lahko v toplem prostoru
čakate na osposobitev ceste za nadaljnjo vožnjo V razgovoru s šoferji, ki jih je neugodno vreme zalotilo na cesti, smo se zanimali, zakaj so šli na pot kljub napovedi slabega vremena? Povedali so dovolj tehtne razloge, ki so v načinu nagrajevanja voznikov Pogoste nesreče avtobusov je obravnavala 26. januarja skupščina republiškega odbora ZŠAM Srbije. Po podatkih je bil leta 1968 v SR Srbiji vsak tretji avtobus udeležen v prometni nezgodi, v SR Hrvatski vsak 7, v SR Sloveniji vsak 11 avtobus. Kot glavni razlog navajajo neskladne vozne rede. Zimski vozni redi se od letnih nič ne razlikujejo, čeravno v zimskem času nastopa megla, sneg, poledica; vse to zahteva počasnejšo vožnjo in prilagoditev hitrosti razmeram na cesti itd. Niso redki primeri, ko je voznik kaznovan, če ima zamudo po voznem redu. Ko sestavljajo vozne rede in določajo čas vožnje za posamezne odseke, ne vprašajo za mnenje voznika, ki vozi na progi Na mnogih cestah drugega in tretjega reda vozijo veliki avtobusi, ne glede na to, če cesta ni pri-
merna za promet s takim vozilom. To so osnovni razlogi za številne udeležbe avtobusov pri prometnih nezgodah.
Republiški odbor ZŠAM Slovenije
Kadar gre za varnost
Vsi tisti, ki so morali v četrtek preko Ljubelja potovati na Koroško, so bili presenečeni. Kljub debelemu snegu in viharju, ki je nosil snežene kosmiče sem in tja ter gradil zamete, sta bila obe strani ljubeljske ceste dobro očiščeni. Vse o-biskovalce na premieri dunajske drsalne revije v Celovcu pa je presenetila objava prireditelja, namenjena obiskovalcem iz Slovenije. Opozorili so jih, da ljubeljski cesti grozijo plazovi in naj zaradi tega skušajo priti čim prej preko Ljubelja. Po polno-noči bodo namreč cesto zaprli, da bodo z miniranjem sprožili nevarne snežne plasti. Ob povratku smo opazili na vseh ogroženih mestih razporejene stražarje, opremljene z radijskimi oddajniki in sprejemniki po nevarnih bregovih pa so se sprehajali žarometi, da bi vsak nevaren premik snega takoj opazili in nanj opo zorili voznike na cesti. Ka dar gre za varnost na ce stil	D. V
ZLOMLJEN TV STOLP NA NANOSU — V torek ob 23,27 je burja, ki je pihala s hitrostjo preko 200 km na uro, zlomila televizijski stolp na Nanosu. TV stolp leži na pobočju proti Vipavski dolini. Kot je ugotovila komisija, je precej naprav na stolpu poškodovanih in bodo do nadaljnjega gledalci Primorske in dela Notranjske ostali brez. TV programa. Popravilo otežkoča močna burja in hladno vreme. Slika desno: še nepoškodovani stolp, levo: stolp po katastrofi.	Foto: JANEZ ZRNEC
»SOLA« JI DELA PREGLAVICE.
1968 v umetnostnem drsanju Hana Maškova (CSSR ) je na letošnjem evropskem šampionatu bila po »šoli«, to je obveznih likih, šele tretja ...
Telefoto: UPI
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V AVSTRALIJI — 20 mrtvih in najmanj sto ranjenih je bilanca trčenja ekspresnega vlaka v tovorni okrog 160 kilometrov severno od Melbourna. Ekspres se je s hitrostjo 130 km na uro zale tel v tovorni vlak in pet potniških vagonov je bilo docela razbitih. Med kupom razbitin je izbruhnil požar. Na sliki: reševalne ekipe še v nekaj urah niso uspele pogasiti ognja.	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s prve strani

Prešernove nagrade 1969
Je prišla kultura zlasti v zad-gih področij in dejavnosti, zlasti do gospodarstva, gradila nova družbena Izhodišča, postavila nova razmerja, glede kulture pa je ostalo vse odprto in preveč prepuščeno samo toku. še več, v živem in dinamičnem soočanju pogledov, interesov, razmerij, kateremu smo priča, prihaja tudi do nekaterih poenostavljenih pogledov in enostranskih interesov, zahtev, ambicij, ki ne zmorejo ali pa nočejo razumeti in priznati celote vseh raznovrstnih potreb, ki obeležujejo življenje kakega naroda; to najbolj prizadeva prav kulturo. Takšnim pojavom se je potrebno upreti, saj kultura in umetniško ustvarjanje nista okras družbe, ki ga družba ima ali pa se mu lahko tudi odpove. Kultura in umetniško ustvarjanje sta zvezana z bistvom vsake družbe, z njenim človeškim smislom. Ne vem, kakšen smisel bi še imela naša družba, če bi se prenehali ukvarjati s kulturo, z umetnostjo, z vsem, kar je lepo, plemenito in humano.
Kultura in umetnost potrebujeta predvsem demokratično ozračje in avtonomijo ustvarjanja, zagotovitev stabilnih pogojev in sredstev ter funkcionalno mesto v družbi.
Razvoj samoupravljavske demokratične družbe jn njenega materialnega temelja prinaša s seboj čedalje ugodnejše razmere in nikakega objektivnega razlega ni, da bi se kulturi godilo danes slabše kot včeraj ali pa da bi bila njena prihodnost manj trdna in siromašnejša kot sedanjost. Nikakršnega razloga ni, da tudi do kulture ne bi družba prevzela določenih obveznosti, da ne bi zagotovila splošnih pogojev in minimalnih stabilnih sredstev kakor je to storila že na mnogih drugih področjih.
Prav v tem smislu se pripravlja republiški zakon, v katerem naj se naposled uredi razmerje med družbo in kulturo, vpelje tudi na to področje ustrezno programiranje razvoja, se določijo ustrezni stabilni viri in sredstva in s tem postavijo temelji za politiko v kulturi.
Hkrati je potrebno v zakonu postaviti temeljna izhodišča za urejanje notranjih razmerij v posameznih kulturnih institucijah, katera naj bodo opora pri izdelavo statutov in drugih samoupravnih aktov. Tudi zaradi neurejenih notranjih razmerij, za-
radi nejasnosti v zvezi s prisotnostjo in odgovornostjo, v zvezi s samoupravljanjem in vodenjem in zaradi mnogih drugih okolnosti, ki so v dosedanjih razmerah nastale, prihaja do izbruhov in zapletov, ki sicer kolikor toliko zmeraj spremljajo to področje, pa vendar bi jih morali pravočasno in premišljeno razreševati.
Samo ob sebi je razumljivo, da morata biti tudi kultura in umetniško ustvarjanje vključena v okvire materialnih zmogljivosti naše družbe. Vzdrževanje razvite in nenehno razvijajoče se kulture pomeni in bo verjetno vedno pomenilo za naš maloštevilni narod težko obveznost. Ne preostaja nam drugega, kot da to danost upoštevamo, da tudi na tem področju racionalno gospodarimo in da tudi s skromnejšimi sredstvi dosegamo čimvečje in čim-boljše uspehe.
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta je sklenil svoje besede z zgoščenim orisom seedanjega materialnega položaja kulturnih delavcev in ustanov ter poudaril nujnost potrebe po načelni ureditvi teh vprašanj.
Nato je Simfonični orkester SF pod taktirko Marka Muniha in s solistom Tonijem Grčarjem izvajal Marijana Lipovška Koncert za trobento in orkester ter Daneta Škerla Koncert za orkester.
• •
V SZDL: soočanje interesov in mnenj
pri razreševanju problemov in vpliva na spreminjanje stvari v smeri napredka.
Spričo tega je nujno, da SZDL razvije oziroma spremeni način dela. Zdaj v njej poteka vpliv predvsem od vodstev navzdol. Okrepiti pa je treba prav tako pretok vpliva iz članstva, baze k centru. SZDL mora postati sposobna, da bo vsakodnevne realne zahteve in demokratičen dialog usmerjala k oblikovanju in nenehnem izpopolnjevanju akcijskega programa, s katerim bo lahko nastopala kot tehtna materialna politična sila pred skupščinami ter drugimi organi in neposredno, uspešno vplivala na spreminjanje stvari.
Osnutek dokumenta pravi, da so za aktivizacijo občanov najprimernejše oblike delovanja SZDL sekcije, v katere se vključujejo občani po svojih interesih za posamezne probleme. Mnogo bolj se mora celotno politično delo nasloniti na znanstvene raziskave, za kar je treba zagotoviti Socialistični zvezi tudi us-
trezno materialno osnovo.
Spremembe v volilnem sistemu postavljajo Socialistično zvezo v povsem nov položaj oziroma v večjo vlogo. Ljudje, združena v SZDL, postajajo temeljni nosilci kandidacijskega postopka. To še bolj terja, da v političnih pripravah na volitve hkrati hitreje izpopolnjujemo oziroma posodobljamo vsebino in oblike dela SZDL.
V daljši razpravi so poudarili nujno potrebo po takem dokumentu in so osnutek še dopolnili. V razpravo ga bodo poslali vsem republiškim vodstvom političnih organizacij. Potem, ko ga bo obravnavala republiška konferenca SZDL, bo dan dokument v široko javno razpravo. Ob tem sta predsedstvo in izvršni odbor sklenila predlagati republiški konferenci, naj na svoji bližnji seji izvoli dve komisiji. Prva komisija naj bi usmerjala javno razpravo in zbirala pripombe o tem dokumentu, druga pa naj bi na podlagi novega koncepta SZDL pripravljala predlog za izpopolnitev statuta SZDL Slovenije.
Predsedstvo in izvršni odbor sta obravnavala tudi osnutek programskih izhodišč za kandidiranje odbornikov in poslancev, ki ga je obrazložil član izvršnega odbora Božo Kovač. Ta dokument naj bi vseboval najširši politični oziroma samoupravni dogovor o osrednjih nalogah v naslednjem mandatnem obdobju skupščin. Te nalege bodo upoštevali občani, združeni v SZDL, ko se bodo opredeljevali za kandidate, ki bi lahko največ prispevali k uresničevanju omenjenih nalog. Predlog dokumenta, o katerem bo sklepala republiška konferenca, bodo poslali v javno razpravo, ki naj bi hkrati obravnavala tudi volilni program, sprejet v zvezni konferenci SZDL.
MIRO ZAKRAJŠEK
• ••
ČSSR je potreben mir v državi
gramom nadaljnje zagotovit-ve demokratičnih pravic in svobode državljanov in poudaril, da v CSSR ne bodo nikogar preganjali zaradi političnih prepričanj in stališč-
Cemik ni niti podprl niti zavrnil predlog romunske ljudske fronte v zvezi z atlantskim paktom in varšavskim sporazumom, dodal pa je, da češkoslovaška vlada smatra, da dokler obstaja NATO mora ostati tudi varšavski sporazum.
Kar zadeva SEV je Cemik dejal, da vlade držav članic sedaj proučujejo razne predloge za izboljšanje dela in nekatere spremembe v tej organizaciji. CSSR ima tudi svoje predloge.
Poslovni uspehi in aktivnost Kreditne banke in hranilnice
Ustanovitelji banke dobe 8 % obresti za svoje deleže
LJUBLJANA, 7. febr. — Na današnji zadnji seji pred letnim zborom, ki bo 17. februarja, je izvršilni odbor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana razpravljal o poslovnem poročilu banke za leto 1968 in zaključnem računu za to leto ter o predlogih za delitev dohodka banke in obrestovanje deležev ustanoviteljev banke.
Izvršilni odbor je odobril bilanco po stanju konec preteklega leta. Iz nje je razvidno, da se je povečala bilančna vsota na 12.063 milijonov novih din, kar pomeni, da se je v primerjavi z bilanco po stanju konec leta 1967 povečala za 15 odst. Bilančna vsota kratkoročnega poslovanja je narasla za 22 odst. in bilančna vsota deviznega poslovanja za 92 odst. Najznačilnejši pa je podatek, da so se v preteklem letu hranilne vloge skupaj z namenskimi (za stanovanjsko varčevanje) povečale za 46 odst. od 581 na 850 milijonov novih din.
Doseženi dohodek banke (celotni dohodek po odbitku izdatkov), je izkazan s 135,7 milijona din. Rednemu zboru banke bodo predlagali, da bo šip od tega dohodka 17,2 milijona v posebni rezervni sklad, 10,2 milijona v kreditni sklad banke in še 7,9 milijona od zamudnih obresti, 4,4 milijona pa v izločeni posebna kreditni sklad za stanovanjsko graditev. Del dohodka, ki ga razporeja delovna skupnost banke znaša 81,7 milijona in je namenjen kritju poslovnih stroškov ter osebnim dohodkom kolektiva, rezervnemu skladu, pos-
lovnemu skladu ln skladu skupne porabe. Na sredstva, ki so jih ustanovitelji vložili v kreditni sklad pa naj bi izplačali 25,8 milijona din, kar ustreza 8 odstotnemu ob-restovanju ustanoviteljskih deležev.
Izvršilni odbor je odobril tudi načrt dohodkov in izdatkov banke za leto 1969, nadalje splošne pogoje za o-dobravanje kreditov, tarifo za posle, ki jih opravlja banka, in predlog o višini ob restne mere za posamezne vrste kreditov, depozitov in hranilnih vlog. Naposled je po naročilu posebne komisije, ki je ocenila predloge za novo ime banke, sklenil, da letnemu zboru ne bo predlagal spremembe imena, ker med 350 predlogi iz javnega natečaja niso našli primernega predloga za novo ime.
FRANCE SEUNIG
Po besedah Cemika je namen češkoslovaških predlogov, da bi prišlo do izboljšanja dela te vzhodnoevropske gospodarske organizacije, konkretno krepitev vloge denarja in plačanja, gibanje kapitala, razširitev gospodarske integracije na podlagi specializacije in kooperacije. Hkrati je Cemik opozoril na pripravljenost in željo CSSR, da razširi gospodarske zveze s kapitalističnimi državami še posebno v zahodni Evropi- Ni točno, kar se govori, je izjavil, da na nas pritiskajo, da bi omejili sodelovanje z zahodnimi državami.
• •••
Prenehajmo s politiko lahkih obljub
moramo biti v prihodnje odločni v izvajanju reforme, in rekel:	»Mislim, da je čas,
da zaplavamo proti struji tudi v politiki lahkih obljub. Seveda ne moremo nikomur preprečiti, da obljublja, in naše gibanje, ki je odgovorno za razvoj sistema in vseh naših institucij, tudi ne more tekmovati v tem. Nasprotne, vse kaže, da smemo povedati tudi nekaj ne-prijetnih resnic o akutnostd naših spoznanj in potreb in o omejenosti naših možnosti. Posebej pred volitvami mislim, da bi morali to jasno in povsod povedati prav zato, da bi poslali v skupščino ljudi, ki bodo delali za razvozlavanje stvari, ki nas v tej trajni naši krizi rasti tišče, ne pa obljubljali lahkih rešitev.«
Potem ko je ugotovil, da vloga skupščin v življenju narašča, je Nikezič govoril o profilu poslancev in odbornikov. Rekel je, da je treba izvoliti ljudi, ki so aktivni na raznih sektorjih samoupravljanja in v našem gibanju. Ne smeli bi dlakocepiti, marveč zahtevati, da bodo ti ljudje v glavnem na liniji gibanja naše družbe, na liniji našega gibanja, in da bodo ustrelili zahtevam našega časa.
Nikezič se je dotaknil tudi nacionalnih odnosov in poudaril, da so skupščine v zadnjih mesecih z zakonom uredile vprašanja, ki jih je v tem pogledu postavil čas na dnevni red.
»Po mojem mnenju minulost ni nikjer v Jugoslaviji tako očitna kakor na Kosovu, z vsem tistim, kar se je zgodilo v daljni, v določeni meri pa tudi v bližnji minulosti, in zaradi česar je ostala določena razcepljenost, nič manj pa tudi ne s tistim, kar se ni zgodilo, česar objektivno ni bilo mogoče storiti ali kar je bilo morda zamujeno, iz česar izvirata revščina in zaostalost.
Na tem so gradili v minulosti svoj vpliv domači oblastneži in tuji osvajalci. 2kiaj komunisti prvikrat po vojni poskušajo uveljavljati novo politiko enakopravnosti in bratstva. Res je bilo že marsikaj storjeno, še več pa bo treba storiti. Moramo si biti na jasnem o tem, da nameravamo tudi v prihodnje do kraja storiti vse, da bo imela albanska narodnost v Jugoslaviji ne samo enake pravice, marveč da se bo tudi njen stvarni položaj v prihodnje spreminjal v smeri uveljavljenja te enakopravnosti.
Zato ne mislimo na primer, da bi smeli albanski delavci kjerkoli v Jugoslaviji, posebej pa v Srbiji, zadevati na težave in da bi se smel na podlagi tistega, kar se je zgodilo na Kosovu, pokvariti odnos do njih. Albanske delavce smo sprejeli in sprejeti jih moramo še bolje. Prav tako hočem reči, da odhajanje Srbov in Črnogorcev s Kosova — takšne pojave pa že imamo — ni odgovor na težave, o katerih vemo, da so in da je naša skupna stvar, da jih odstranimo.
Ce je kdo menil, mislim pa, da je ta ali oni to mislil in da še misli, da je
napočil trenutek, da se Zveza komunistov razcepi, skladno s tem pa tudi naše politično življenje nasploh, na liniji nacionalizma, mislim, da se je zmotil in da moramo zagotoviti to, da bomo lahko rekli tudi jutri, da so se dokončno zmotili.
Nekateri posamezniki lahko jutri niso več v ZK in sploh v našem političnem gibanju. Biti pa mora jasno, da ne Zveze komunistov ne Socialistične zveze ne drugih naših političnih tribun ne bomo prepustili nacionalistom nobene barve. Ne bomo jim dali mesta v njih. Kdor je proti našemu programu, proti idejam, za katere se je Komunistična partija desetletja borila, naj izstopi iz naših organizacij. Ce se hočejo ti ljudje boriti proti nam, tega 'ne morejo v ZK in ne v SZDL, ne v organizaciji naše mladine, marveč zunaj. Naj se vojskujejo, toda pod svojim pravim imenom, pod svojo pravo zastavo, v imenu tiste minulosti, ki jih dejansko navdihuje.«
Nikezič je na koncu govoril o položaju na Balkanu in dejal:	»Jugoslovanska fede-
racija ima lahko na Balkanu samo politiko prijateljstva med narodi. Vsaka druga politika bi bila nevarna za obstanek te federacije kot večnacionalne enakopravne skupnosti. Jasno pa je, da morajo tudi druge države na Balkanu vedeti, da je politika enakopravnega sodelovanja v njihovo korist.«
Neonacisti bodo tudi volili predsednika ZRN
HANNOVER, 7. febr. (Reuter). Predsednik ekstremistične desničarske nacionalne demokratske stranke Adolf von Thadiden je bil izvoljen za člana volilnega kolegija, ki bo prihodnji mesec volil novega zahodnenemškega predsednika. Volitve bodo 5. marca v zahodnem Berlinu. Na njih bo prvič sodelovala tudi nacionalna demokratska stranka, ustanovljena pred štirimi leti. Ta ima svoje poslance v parlamentih šestih od 10 zahodnonemških držav. Imela bo 22 mest v volilnem kolegiju, ki ga sestavljajo predstavniki Bundestaga in deželnih parlamentov.
AP poroča, da zahodnonem-ška vlada ne misli odgovoriti na zadnji vzhodnonemški protest, ker nameravajo novega predsednika ZRN izvoliti v zahodnem Berlinu.
Vladni predstavnik je obvestil časnikarje, da je kancler Kiesinger prejel dokument, ki ga je sovjetski veleposlanik Carapkin včeraj izročil zunanjemu ministru Brandtu.
Cesta Reka—Zagreb odprta
REKA, 7. febr. (Tanjug). — Ekipe podjetja za ceste na Reki so danes usposobile cesto Reka—Zagreb skozi Gorski kotar. Snežni zameti so bili na mnogih mestih visoki od 4 do 5 metrov.
Zavarovalnice iščejo poti za boljše poslovanje
7a</g/e v_ejjj
Ceausescu proti tezam o omejeni suverenosti
Generalni sekretar CK RKP se je zavzel za spoštovanje načela enakopravnosti in nevmešavanja
BUKAREŠTA, 7. febr. (Tanjug). Generalni sekretar CK RKP in predsednik državnega sveta Romunije Ni-colae Ceausescu je danes negativno ocenil pojav novih tez o omejeni suverenosti. Odločno se je zavzel za odstranjevanje napak v preteklosti v odnosih med socialističnimi državami in komunističnimi partijami.
REKA, 7. febr. (Tanjug).— Zavodi za zavarovanje in po-zavarovanje »Beograd«, »Zagreb« in »Sava« iz Ljubljane so skupaj z zainteresiranimi faktorji z reško-istrskega področja začeli akcijo, da se na cestah v teh krajih odstranijo »črne točke«.
Svoj gospodarski interes v tej akciji vidijo zavarovalni zavodi v spoznanju, da velik del njihovih izdatkov za odškodnino na vozilih izvira prav iz tehničnih pomanjkljivosti cest. Zavarovalni zavodi so se dogovorili, da bodo skupaj z reško zbornico proučili gospodarsko upravičenost u-stanovitve skupnih servisov za popravilo vozil.
V govoru na nacionalni konferenci prosvetnih delavcev je Ceausescu izjavil, da vse to ovira procese združevanja socialističnih držav komunističnih partij in naprednih sil. Opozoril je na nujnost delovanja v odstranjevanju obstoječih nesoglasij med socialističnimi državami in komunističnimi partijami na podlagi enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanju in tovariške medsebojne pomoči. Po njegovem mnenju razlike v -stališčih ne bi smele negativno vplivati na mednarodne odnose v sedanjem položaju, ko je enotnost nujno potrebna.
Ceausescu je opozoril, da mednarodna solidarnost lahko sloni na monolitni enotnosti vsake posamezne partije in da zaradi tega ni treba narediti ničesar, kar bi povzročilo slabitev notranje e-notnosti posamezne partije. Vsako'vmešavanje od zunaj, je dejal Ceausescu, lahko samo škoduje enotnosti te partije in mednarodnemu delavskemu gibanju.
Ceausescu je dejal, da je za mednarodni položaj značilno nezaupanje in napetost in dodal, da je sedaj najvažnejše začeti z akcijami za ozdravitev mednarodnih odnosov in oživljanje sodelovanja. Po njegovih besedah dosledno spoštovanje načela enakopravnosti, nevmešavanja in samostojno določanje poti razvoja so bistveni pogoji za zagotovitev miru v svetu.
U Tant: Dober začetek
NEW YORK, 7. febr. (AFP). Generalni sekretar OZN U Tant je danes pozdravil soglasje štirih velikih sil, da se bodo posvetovali o problemih Srednjega vzhoda. U Tantov predstavnik za tisk je izjavil, da vidi generalni sekretar v tem dober začetek skupnega iskanja pravičnega in trajnega miru na Srednjem vzhodu.
Granfil odpotoval v Bonn
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). — Član ZIS Toma Granfil je odpotoval nocoj na povabilo zahodnonemške vlade na obisk v Bonn. To je prvi uradni obisk nekega člana jugoslovanske vlade Zahodni Nemčiji po drugi svetovni vojni.
Izgradnja protiraketne obrambe v ZDA ukinjena
WASHINGTON, 7. febr. (Tanjug). — Nixonova administracija je sklenila včeraj, da bo začasno prenehaa z nadaljnjimi deli na izgradnji raketnega obrambnega sistema okoli nekaterih ameriških mest po odporu proti nadaljnji dirki v oboroževanju s strani liberalnih, krogov kongresa znanstvenih združenj in vodilnih časopisov-Vodstva demokratske stranke v senatu, senatorji Mans-field, Edward Kennedy skup. no s skupino liberalnih republikanskih senatorjev Cooper jem in Percyjem že več kot teden dni z govori v se. natu in članki v tisku vodijo
kampanjo, naj nova administracija preneha z izgradnjo malega sistema protiraketne obrambe.
Senatna opozicija trdi, da bi tak sistem ne bil uspešna zaščita, povzročil pa bi zelo velike nepotrebne stroške in otežkočil načrte za reševanje domačih problemov mest in Črncev
Stevvart: Realen napredek na poti do članstva
LONDON, 7. febr. (Reuter). — Sef Foreign officea Michael Stevvart je danes dejal, da je Britanija v pogovorih, ki so bili v okviru zahodnoevropske unije v Luksemburgu, dosegla realen napredek na poti do članstva v Evropskem skupnem trgu. Francija je pokazala več razumevanja kot doslej, je dejal Stevvart.
Pogovori
Debre-Franco
MADRID, 7- febr. (Reuter). — Francoski zunanji minister Michel Debre se je danes eno uro pogovarjal z generalom Francom. Včeraj pa se je srečal s španskim zunanjim ministrom Castiellom.
Pozderac se je vrnil iz NDR
BEOGRAD, 7. feb. '(Tanjug), član ZIS H&kija Pozderac se je vrnil nocoj v Beograd po tridnevnem obisku v NDR. Kot predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje z NDR se je pogovarjal z namestnikom predsednika ministrskega sveta in predsednikom nemškega dela tega odbora Gerhardom .Schurerjem.
Prešernove pesmi v ukrajinščini
KIJEV, 7. febr- (TASS). — Pesmi slovenskega pesnika Franceta Prešerna so bile objavljene danes prvič v ukrajinskem jeziku.
Ob 120-letnici rojstva Franceta Prešerna je časopis »Li-teratumaja Ukrajina« objavil danes večje število njegovih pesmi. Pesmi Franceta Prešerna je prevedel s slovenskega jezika znani ukrajinski pesnik Andrej Mališko.
Vojaška delegacija ČSSR na obisku v Bolgariji in Romuniji
PRAGA, 7. febr. (AP). — Delegacija češkoslovaške ljudske armade je odpotovala danes na obisk v Bolgarijo in Romunijo-
Hongkonška gripa
ŽENEVA, 7. febr. (AP). Svetovna zdravstvena organizacija Je sporočila, da se azijska gripa počasi širi po severnih in vzhodnih delih evropskega kontinenta. Na Nizozemskem epidemija upada, širi pa se na Švedskem, Finskem, Poljskem in Sovjetski zvezi.
Telegrami
UBIT TOŽILEC — FORT LAMY. Čadskega državnega tožilca, Francoza Emanuela Vergesa je ubil v sodni dvorani neki sodni uradnik, obtožen poneverb. Morilec je naredil samomor.	-
AMERIŠKI RUŠILEC V TUNIZIJI — TUNIS. Kot sporoča agencija TAP, je ameriški rušilec priplul v tuniško pristanišče Sfax.
NOVI DIREKTOR — VVASHINGTON. Predsednik Ni-xon je imenoval Johna Hannaha za novega direktorja ameriške agencije za mednarodni razvoj.
MANSFIELD — PREDSEDNIK — VVASHINGTON. Voditelj demokratov Mansfield je postal predsednik senatnega pododbora za vprašanje Vzhoda.
OČITEK KNJIŽEVNIKOM — SOFIJA. Partijska organizacija bolgarskih književnikov napada tiste pisce, ki so obiskali CSSR, pa še niso javno objavili mnenja o tamkajšnjih dogodkih.
PARTIJSKA DELEGACIJA V BERLINU — BERLIN. Sem je prispela delegacija CK KPC, v kateri sta član pre-zidija in sekretar CK Bilak ter namestnik voditelja oddelka CK za mednarodne stike Miler.
NESREČA — MILANO. Ob eksploziji v neki sedem-nastropni milanski hiši je izgubil življenje en človek, 15 pa je bilo ranjenih.
Pa še to:
ATELJE 220 — V nekaterih predstavah beograjskega Ateljeja 212 nastopajo in igrajo tudi električni ansambli. Morda bi bilo zato bolj primerno, ko bi to gledališče preimenovali v Atelje 220 (voltov).
Vreme 7 februarja 1969 ob 13.
uri
'Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Slovenj Gradec
Celje
Novo mesto
Koper
Kredarica
Reka
Pulj
Split
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Milano
Miinchen
Genova
Zliriche
Benetke
—8
—6
—5
—8
—8
—5
0
—12
0
—1
2
3
4
1
—12
—5
—3
—9
3
—8
0
—2
0
—1
—2
0
—1
4
—6
5
6 8
10
—1
0
—1
9
4
—1
—1
—1
0
9
1
4
VREMENSKA SLIKA
Novi val še hladnejšega zraka se preko severne Francije pomika proti m Alpam in bo povzročil poslabšanje vremena tudi pri nas.
NAPOVED ZA SOBOTO SLOVENIJA
Ponoči bo še pretežno jasno, čez dan postopne poobla čitve, pozneje vmes že snežne padavine. Najnižje nočne temperature od — 5 do — 10, na Gorenjskem — 15, v Primorju — 2, na j višje dnevne malo pod 0, v Primorju do 5.
JUGOSLAVIJA
Spremenljivo oblačno, pooblačilo se bo tudi ob srednjem in južnem Jadranu.
Izgledi za nedeljo: Kaže na hladno vreme, snežne padavine so še verjetne.
Snežne razmere ob 7 uri z|utra|
Žičnica — Krvavec: NI PODATKA! — žičnica — Velika Planina oblačno, —10, 120 cm, pršič, žičnice obratujejo. — Žičnica Zelenica ln L~ predor: oblačno, —7, 150 cm. — Vrh Zelenice: oblačno ~J20 on, žičnice in vlečnice obratujeja. — 2ičnica Vogel: ob lačno, —9, 285 cm, žičnice obratujejo. — žičnica — Vitranc: oblačno —7, 140 cm, na vrhu 275 cm, pršič, vse naprave delujejo smučišči teptano. — žičnica — Španov vrh: NI PODATKA! — Pohorska vzpe. njača: rahlo sneži, —8, 120 cm, žičnici Bolfenk in Bellevue obratu Ifda. — Ribniška koča na Pohorju: oblačno, —10, 190 cm. pršič. — Vlečnica — Mojstrana: rahlo sneži, —6, 75 cm, pršič, vlečnica obra-S pnrn™!1,” - Martuljk: NI PODATKA! - Vlečnica - Planica: ni PODATKA! — Rateče — Planica: oblačno. —8, 120 cm. — Bohinj jezero: rahlo sneži, —6, 80 cm, jezero zamrznjeno. — Dom na Komni: oblačno, —10, 190 cm, pot prehodna, tovorna žičnica dela, cesta do Savice ni plužena. — Bled — jezero: oblačno, —4. 45 cm, te2®™	S Primemo za drsanje, žičnica na Stražo obratu-
L—„	olJ1®čno, —7. 2°0 cm, oesta prevozna le z z msko
Ldostrojska k?č8: Jasno, —8. 220 cm. - Mežica: oblačno, nad	cn?; ^oraJ 145 cm, sedežnica obratuje. - Bele vode
G rahe n	ob ačno, ~8' zameti 1 do 2 m, cesta prevozna do
prevoma	It*3 koem j,a5n0’ 50 cm, vlečnica obratuje, cesta
vlečm^ ob7atu£P r ~ ulovka ~ Jamnik: oblačno, -3, 55 cm, -6 25 ™	tai!r?TOna, smuka dobra. _ Logatec: oblačno,
cm'	H °b'ratuje- T KureSeck: rahlo oblačno. -7. 70
m, cesta plužena, dostop z zimsko opremo. - Vojsko: delno oblač-
vrh	17Š£ ~ ldr‘Ja: obla«no, -2. 40 cm, pršič - Cmi
ve-	a6no’ ~®> 80 “P- PfSič. vlečnica obratuje. — Lok.
vlww? JihTV 50 cm- vlečnica obratuje. — Lažne: jasno. —5, 65 cm. lecmca obratujc. — Livek: oblačno, —7 spodai 45 cm zeorpi 75 Jriečmc2 obratuJe- - Bovec: oblkčno/ -3.35 cm Tršič - Log 7” cm S°m: 7bJa710' -2; 88 cm, pršič. - Polžam oblačno. -3* tuje če£aŠ	tna: oblačno -8, 60 cm. pršič, vlečnica obra.
cestk M	~ £°m na Travni gori: oblačno. -7. 130 cm,
vlečnic? obrara??* ~ Drmošnjice: oblačno, —6. 70 cm, pršič, obe premci obratujeta, cesta prevozna. - Jezersko: oblačno, -11, 70
-5^2 cm
ca:' oblačno,	°blažn0' 2 cm. - Triglav - Kredari-