Naši dopisi. Iz viparske doline. (Šolska slavnost v Šturiji.) Neumorno delavni nadučitelj g. Andrej Perne, je priredil v 16. dan malega srpana t. 1. s svojimi otroci kaj lepo šolsko veselico v proslavo oOletnice škofovanja sv. Očeta in 30Oletnice zmage pri Sisku Ob 4. uri popoludne se je zbralo innogo ljudstva v lepo okičeni šolski sobi, tako da je bila prostorna soba malone prenapolnjena za šolo unetega občinstva. Obsežni vspoied, obsezajoč petje, deklainacije, dve igri (,Gospod iz Trsta", ,Star vojak in njegova rejenka") in dva komična prizora (,Piskrovezec", ,Dimnikar") igrali so ueenci in učenke na občno zadovoljnost. Lep .Nazdrav sv. Očetu", katerega je za to priliko zložil stari pevec vipavske doline g. R. Silvester, otvoril je slavnost. Papeževa in cesarska himna, kakor tudi ostale pesmi, pele so se z navdušenostjo, katero zna g. nadučitelj z redko svojo l.jubeznijo do šole in nje napredka vzgajati v mladih srcih. Med siešno izbianimi deklamaeijami so zlasti one ugajale, katere so prednašali otroci najnižjega razreda. S kako preprostostjo in naivnostjo in vender — s kakim premislekom in ognjem je piipovedoval otrok za otrokom v ubranih besedah razne dogodke iz svojega življenja in — piepričani smo -- da si je ob onih glasih, piihajajočih iz rnlade duše in mladega srea, marsikdo zaželel v ono d6bo, ko je takisto s cvetnim nbiazoin zrl v bodoče življenje. Otroci višjih razredov pa so deklamirali dokaj pesmij najboljših naših pesnikov ter v njih izražali, da so že (¦•uli v šoli, kako naglo usahne cvet mladostni dobi, kako naglo stopi človek med šuinni svet, od koder se inu vrača duh v prešlost in se poživlja ob sladkih spominih davjio pokopanih časov ... In tako delaj učitelj! — Polagoma odstiraj zastor, kateri otroku svet prikriva in kaži niu ga, ko se mu duh bolj razvije, tudi takšnega, kakeršen je, ne samo takšnega, kakeršen bi moral biti. Obe igri, primeini slavnosti, dosegli sta svoj namen. Veliko srneha pa sta provzročila komična prizora, v katerih je pokazal pesnik g. Silvester z dobrim humorjem, da je treba tudi med ljudnri ranogo žic in klešč, ninogo strgulj in metelj, da se poveže, kar razpada in da se očisti, kar kazi človeško družbo. Končno moramo častitati g. nadučitelju, da se niii je posrečilo s trudom doseči taKO lep uspeli in zahvaliti ga za izredni užitek. Njega vstrajnost in trudaljubivost bodi nam v izgled! Dolžan ni saino, kar veleva inu stan ... _ G. Iz iiovonioškcija okraja. Dnevni red okrajne učiteljske konferencije za slovenske ljudske šole nn- Na c. kr. okrajne šolske svete soveda je treba prošnje prej predložiti. Tlred. vomeškega okraja, ki bode dne 3. vel. srpana t. 1. ob !). uri v proslorih ljudske šole v Žužemberk u. 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega narlzornika o zaznavanji pri nadzorovanji šol. 3. O ženskih ročnih delib. (Poroča gdf. Marija Sajovic, učiteljica v Trebnjem.) 4. Zakaj naj se goji med učitelji umetno petje? (Poroča g. Ferdo Kalinger, nadučitelj na Toplieab.) 5. Pokorščina kot vzgojevalno sredstvo. (Poroča g. Ant. Vrančič, učitelj v Zagradcu.) 6. Kaj in kako naj naša mladina beieV (vzlasti z ozirom na šolske knjižnice.) Poroea g. Matija Hiti, nadučitelj v Dobrničah. 7. Poročilo knjižničnega odbora. 8. Volitev a) dveh revizorjev i-aeuna, b) knjižničnega odbora, c) stalnega odbora. 9. Samostalni nasveti. Iz logaškega okraja.*) Glavne točke učiteljske konferencije logaškega okraja, katera bode ol. rnal. srpana 1893 v Planini so: 1. Šolska delarna kot učno in vzgojevalno sredstvo. Poročevalec V. Ribnikar in Henrik Likar. 2. Kako naj učitelj razširja ljubezen do domovine in materinega jezika. Poročevalec Leop. Božič. 3. Načrt učne knjige za ponavljalne šole, poroča V. Ribnikar. 4. Podrobni nafirt pouka o računstvu in oblikoslovju za ljudske šole logaškega okraja. Načrt napravijo vse šole, poročevalec se določi na dan konferencije. Ii litijskeg-a okraja. Naša okrajna učiteljska konferencija se je vršila v Litiji dne 12. rnal. srpana po dnevnera redu, ki ga je prinesel „11. T." v svoji 13. šlevilki. Razven jedne bolehne gpč. učiteljice je bilo vse učiteljstvo navzočno. Pootvorjenjijeimenoval predsednik, c. kr okiajni šolski nadzomik g. J. Bezlaj svojim namestnikom nadučitelja g. Škrbinca, a zapisnikarjerna sta bila z vzklikom voljena gospdč. A. Tomec in g. K. Pikl. Iz obširnega predsednikovega poročila je povzeli sledeče: Obiskovanje je bilo v obče povoljno; najboljše na Polici in v Toplicah, a najslabše na Kiki in v Žaljni. Vspebi so bili v 7 raziedih prav dobri, v 24 dobri, v 6 zadostni in v 1 koinaj zadostni. Postavi naj se v vsakoletni proračun krajnegn šolskega sveta primeren znesek za šolarsko knjižnico in za poučne potrebe ubogim učencem. Ženska ročna dela se na 8 šolali še ne poueujejo, a 12 šol še nima šolskega vrta. Vpliva naj se na krajne šolske svete, da šole dobe vrte in da se bodo povsod ročna dela poučevala. Vsaka sprememba pri pouku naj se takuj naznani okrajneinu šolskemu svetu, oziroma prosi naj se dovoljenja, o čemur naj se obvesti tudi gosp. *) Po potnoti zakasnjeno. Ured. nadzornik. Učileljslvo naj se ravna vestno in strogo po .umiku-1 pri pouku in vselej naj se za pouk pripravlja. Dupoludne ne pričenjaj se pouk nikjer pred 9. uro. Ročna dela naj se 1. šolsko leto ne poučujejo, a izdelki ročnih del naj se hranijo do konca leta. Iz okrajne učiteljske knjižnice naj si učiteljstvo knjige pridno izposojuje in naj jih tudi bere. Priporoča se posebno Kehr-ova ,Praxis der Volksschule". Za zračenje šolskili sob naj se skrbi. Učitelj naj pri pouku pazi na izgovarjanje liesed, posebno naj se pri glagolih radi pravopisa ,1' razločno izgovarja. Pri branji otroci po nekod preveč pojo. Dijalekt naj se vsaj na višji stopinji odpiavi. Slovnično naj se obravnava temeljito na jednorazrednicah samostalnik, zaiiriek, pridevnik in glagol, a na večrazrednicah islo tako lemeljito drugi govorni razpoli — s posebnim ozirom na srednješolske vsprejemne preskušnje. V spisji je posebno obravnavati pisma, pobotnice in raŁunske spise. Vprašanja naj se stavijo v obče vsem učencern in ne posameznikom. K novi tvarini se preide, kadar vsaj 3/4 otrok obravnavano tvarino zna. Slabo pripravljene učence ni varno pošiljati v višje oddelke. Nemščina naj se poučuje na podlagi matei-inega jezika. Prestavlja naj se najprej iz nemščine v slovenščino in potein nasprotno. Številjenje se vadi pogosto preveč mehanično; naloge naj se opirajo v vprašanjih na splošno življenje. Na nižji stopinji naj se rabi raarljivo številni stroj. Tu se števili bolj ustmeno, a na višji stopinji bolj pismeno. Hiteti pa je dobro s pripravo za V. računico, ki je za ponavljalno šolo jako dobra. Merstveni računi so za dečke posebno važni. Oblikoslovje naj se poučuje nazorno, t. j. podoba se nariše na tablo ali n|pravi iz popirja. Pisanje je bilo v obče dobro, — tudi pokončno, katero naj se pričenja vselej že prvo šolsko leto, če se sploh misli vpeljati. V višjih razredih (odd.) naj se vadi pisanje po narekovanji. Riše naj se v višjih razredih (odd.) brez stigem. Za predloge je rabiti: Grandauer, Tretau (der kleine Zeichner) ali Eichler. Realije je poučevati le na podstavi beril z ozirom na tuokrajne odobrene podrobne učne načrte. V zemljepisu je treba temeljito obravnavati: Kranjsko, Avstriju, a Evropo le splošno. V zgodovini naj se ne pozabi vzbujati ljubezni do domovine in cesarske hiše. V prirodoslovji naj se posebno nzira na koristne in škodljive živali, na gospodarske in strupene rastline. Važno je kmetijstvo v obče, posebno pa sadjarstvo. Petje naj obsega tudi cerkvene in narodne pesmi. Cesarsko pesem mora vsak ufienec na pamet znati. Kjer učitelj ni petja zmožen, naj se v to določenem času vadi deklamiranje. Telovadba se nikakor ne sme opuščati. Ako šola niina ugodnega telovadišča, naj se pa proste vaje v šolski sobi uče. Na večrazrednicah bodi število otrok v posaineznili razredih med seboj primerno. Nadalje je ponovil g. pi-edsednik znani ukaz radi nagrad za kmetijski pouk, nernščino in ročna dela in se spominja predlaganja kuponov z Razinger-Žumer-jevih abecednikov in beril. (Ob tej priliki je bilo čuli o čudnein obnašanji Irgovcev okrog Sv. Gore, ki menda sami trgajo te kupone iz knjig, da jih šolsko vodstvo nič ne dobi.) G. predsednik onienja dalje, da je vpisovati vse važne ukaze, prenelianje šole itd. v kroniko, kamor naj se koncem šolskega leta vpiše tudi nekak statističen pregled za šolo ugodnih in šolo obiskujočih otrok — po določenetn obrazcu — a obiskujoče otroke je dobro iraeti tudi zunaj na .razrednici" v pregledu, kar se na neki šoli že sedaj naliaja. Kako bode izvrševati na novo vpeljani vsakoletni statistični izkaz, nam je tudi g. nadzornik pokazal, isto tako tudi radi izkaza četrtletnih šolskih zanmd. Po konfianera poročilu g. predsednika, kateremu je učiteljstvo pazno sledilo, poročal je g. nadučitelj Slanc o praktičnej vporabi dr. Houdek & Herverlove prirodoslovne zbirke pi-i beiilib za ljudske šole. Porot-evalec je časlno rešil svojo nulugo. Isto tako dobro sta sestavili svoje poročilo obe poiočevalki o ročnih delih z ozirorn na doinače polrebe. Gospdč Ueinšar je poioeala o početnem pouku, a gospdč. Kronabetlivogel je nadaljuvala o tem pouku v višjili razredih. Pretresovanje računic in abecednika je vzbudilu kaj živahno razpravo, katere so se udeležili gg. Mežan, Zwirn, Škrbinec. Gross, Lužar, Čerin, Jeglič in nadzurnik. V računicali je želeti več jedinosti, posebno v novili izdajali, glede nalug in slrani. V I. računici naj bi se vsaj prve naloge tiskale druga pod drugo in ne poleg jedne drugo. V IV. računici je tieba navesti v dodatku vseh ploskovnih mer, a po vseh ra(¦•unicab naj se izpusti besedica po pri onih nalogah za množenje, ki iniajo besedo vsak. — V abecedniku Razinger-Žumer iinajo črke f, z, j, r in k različnu obliko, a N, M, I, J, H, K, Z in Ž so preveč umetno izpeljane. Tvarina na stenskih tablah in v abecedniku ne bodi jednaka, da se otroci ne navadijo preveč mehanično brati. (V tej zadevi se nek član naprosi, da se obrne privatno do izdajatelja stenskib tabel.) Končno g. nadzornik naroča, naj se prihodnje šolsko leto posebno pazi na pomanjkljivosti v učnih knjigali, ker bode pribodnja konfereneija imela zopet s tein opraviti. G. Bartl poroča o knjigali izišlib minolo leto in dostavlja opiraje se na razne ocene, katere so sposubne za šolarsko knjižnico. O okiajni učileljski knjižnici je poročal nainestnik (predsednik g. Ravnikar se je med letorn preselil) g. A d 1 e š i č. Pri tem je stavil g. Jeglič \ denarnih stvareb važen predlog, namreč: Konferencija naprosi slavni c. kr. ukrajni šolski svet, da se odpravi •/* °/» Jtlačevanje za knjižnico, kajti tega davka niina učileljstvo kamniškega in nienda tudi kranjskega okraja ne, zakon (29. mal. travna 1S73. 1. § 4i. črka a) tudi naravnost pravii da se in o r e in ne mora plačevali v la nainen. (Konec prili.)