G-ospodarske stvari. Toplota pii živini. Živina si dela v hlevu sama precej obilno toplote. Zato pa se raora skrbeti, da ne vhaja v vseh kotih in na vsseh oghh, temuč se v hlevu tako rekoč zadržuje. Vendar pa svežeinu zraku ne smemo mkakor in nikdar braniti do živalij. Ko bi namreč to storili, škodovali bi živmi s tein mnogo in več, kakor če bi bil hlev malo mrzleji. Bolj, ko je mrzlo v hlevu, temveč je treba" klaje, da se ohranijo živali pri istih močeh. Kdor tedaj natanko zvedeti želi, koliko naj krme položi in kako naj se ravna glede toplote, temu svetujemo, da si obesi v hlevu prav navaden toplomer. Ako kaže ta priprava, da je manje toplote ko 10 stopinj po Celziju, mora se precej več položiti, če češ, da ti ne trpi živina vsled pomanjkanja škode. Bode se pa vprašalo, kako je mogoče, da gre pri nižji toploti več krme, ne da bi se priboljšek na kaki strani poznal? To se zgodi tako-le. Ne mali del živeža, katerega jemlje živina va-se, porabi se v to, da postane toplota v hlevu večja in sicer tolika, kakoršne potrebuje živina, da ne trpi vsled mraza. Ako je navadna toplota primeroma že zelo nizka, mora toliko večji del hrane v povišanje toplote služiti. Torej ni čudo, ako moraš v mrzlem hlevu nekoliko več krme podajati, kakor v toplem. Pa kakor gori omenjeno, svež zrak je za zdravje in rast živini tako potreben kakor n. pr. človeku. Brez tega ne bo ti nikdar živina lepa, gladka, polna in močna, polagaj ji, kar ali kolikor hočeš. Razloček pri tej toploti v hlevih ravna se po živini. Konji, ki malokdaj na prosto pridejo, morajo imeti najmanj dvajset stopinj po Celziju, oni pa, ki so navadno pri vozu ali pridejo drugači mnogo na zrak, imajo dovolj s 15°C. Večjo pozornost zahtevajo breje kobile in žrebeta, pri katerih ne sme toplota v hlevu pasti pod dvajset stopinj G. Najmanje zračne toplote potrebuje seveda živina posebno debela in dobro rejena; zadovoljuje se z desetimi stopinjami. Molzne krave in teleta pa že zahtevajo višjo toploto, tako okoli dvajset stopinj. Ovce z dolgo volno imajo dosti 12, ostrižene najmanj dvajset stopinj. Blizu tako je tudi pri svinjah. Kedar se redijo, zadostuje jim dvanajst stopinj — kedar imajo ralade, mora se toplota vzvišati na dvajset. Toplejši hlevi, kakor gori navedene številke kažejo, niso ugodni, niso zdravi in nikakor ne pospešujejo jakovosti živine. Mleko je slabše, moči se zgubljajo, živina p ¦ '..ane tako rekoč lena, počasna, ako ima v hlevu pretOij;0. Le kedar se ta oli ona žival na debelo redi, tedaj je velika toplota na svojem mestu. Ker je ta toplota v svojih mejah za živino neobhodno potrebna, a ovaža je nikdo drugi, ko živali sarae, očividno je, da se mora tudi krmenje po tej zahtevani toploti oravnavati, ker peči le vendar nikdo ne bo stavil v hlevu. Gori se je omenil toplomer ali kakor se tudi imenuje gorkomer. V zdajnih časih pač že ni ta priprava, skoraj bi rekel ta hišna priprava, nikomur neznana. Ozka cev, v njej nekoliko živega srebra in na vsaki strani črte s številkami. Nad temi števdkami pa vidiš na jedni strani cevi črko R, na drugi C, vsaj pri navadnih toplomerih. Večja ko je toplota, višje pa je živo srebro, in številka ob strani kaže, kako visoko stoji srebro in s tem, koliko stopinj ima toplota. S to pripravo se hitro in natančno izve, kakšna je toplota tu ali tam.  Kmetijska podružnica v Ljutomeru, daje na znanje, da bode g. Iv. Bele, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru, predaval o gnojenju vinogradov in o umetnih gnojivih in sicer dne 18. februvarija ob 3. uri popoldne v Ljutomeru v gostilnici g. Iv. Vaupotiča; dne 19. ob 3. uri popoldne v šoli pri Sv. Križu in 20. ob 3. uri popoldne v šoli pri Malinedelji. Vabijo se vsi vinorejci, kmetje in viničarji, da se obilno vdeleže tega pouka. Odbor. Sejmovi. Dne 19. februvarija v Braslovčah, v Pišecah, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Poličanah in na Zgornji Polskavi. Dne 22. februvarija v Teharji in pri Sv. Filipu v Veračah.