p?. ■ The Oldest Slovene l^aily in Ohio ^est Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVElsjE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvm—leto xvm ^MRMERjEV v JE CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 23, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 224 ki ' so vodili mno- ^ico, L; • dajo far«! pro- »ojeni v ^ di^ažbi, ob-^ zapor. Vodja je ječe. % ^°SEPip- ^15. Jugoslavija se nagib-Ije k Nemčiji? •""bilSlet ST, Missouri, 21. difarmarjev, ki • "'^fhal" v, ^^ttsburgu vo-jenih farmer- h '^''^žbenn ^ prepre- »'""'jo neke iar- oh""""'" "Maati, je C"""'to™'" " ' do ( L. Ree- 1,^% tri leta namreč -Ifc^alia ).^ dodočil za Clif- (:%on,r far- eft Prezir Obtožen iM^vlT Oblasti ' .J® niejila Skoro RIM, 21. sept. — Neki kores-pondent "Associated Pressa" poroča, da prizadevanje Nemčije, da iztrga Jugoslavijo vplivu Francije in Male entente, dobiva zelo velike proporcije, kajti Nemčija se zaveda, da je lega Jugoslavije velike strategične vrednosti v obstoječi evropski situaciji. Omenjeni korespon-dent piše, da je pravkar prepotoval Jugoslavijo od vzhoda proti zapadu, potem da je obiskal velika pristaniška mesta v Dalmaciji ter povsod odkril, da je nemški vpliv v Jugoslaviji presenetljivo močan. Na Hrvaškem in v severnih pokrajinah v splošnem so veliki posestniki in živinorejci zainteresirani v Nemčijo, ker vidijo v nji najboljši trg za živino. V dalmatinskih mestih je vpliv Nemčije takoj očiten. V Dubrovniku je šel korespondent v pro-dajalnico tujih listov ter je sku šal kupiti neki italijanski list. Najnovejši italijanski list, ki ga je mogel najti, pa je bil že teden dni star. Nasprotno pa je v is- BIZNIŠKI INTERESI ZA NOVO NRA WASHINGTON, 21. sept. — Tu se je danes zvedelo, da bo Trgovska zbornica Zed. držav prihodnjega januarja morda predložila kongresu zakonski načrt po vzorcu razveljavljenega zakona NRA, toda s to razliko. da bi bilo izvajanje zakona za "bizniško samo-upravo" v rokah bizniških organizacij, in ne v rokah vlade. f dan ,-.v J® ^obil dve I % T\-le ■, . tem lokalu dobil najnovejše iz- Ifei ^'veihic sodnik.! J . , v... v T ' lastnik farme I vodilnih nemških ca- I sopisov. Ob cestah v Dubrovniku se vidi vsepovsod velike ogla-, ševalne napise v srbskem, hrvatskem in nemškem jeziku. b. Stefe"" Crow-! h>ola A. Jones, m A. ;x po dve leti; X ! . r -ak vsak; so formalno e- PVi J ' iri Ar obtoj^ d&n- lili I5 ^ proy nSir^°^^vijo izrekel je t J* Se I** i^^h^SobčiTv*' Nathan &»*8 %!. prič „ ^)8teričen. Na in so J ^'^esvestil. liket^Sli napa- /log ®''Jih dr) T sodne u- ^ " »niš- ^drf^^^'kojepo-'^Pfavi r"'^L.Di. »I'LS ntr ""■ NEW YOKSKI DEMOKKATJE SE BOJE NEW DEALA." ENDICOTT N. Y., 21. sept. — Zborovanje demokratov v državi New York je danes sklenilo, da se bo pri prihodnjih državnih volitvah stranka opirala le na rekord gov. Lehmanna, ne bo pa se sklicevala na delo in re- "Avtomatični štrajk" na poljih mehke- ' ga premoga LONGOVA "MAŠINA" JE ZAČELA RAZPADATI NEW ORLEANS, 22. sept. — Minulo je komaj dober teden dni, odkar je umrl Huey Long in pojavili so se že prvi znaki razpadanja njegove politične mašine. Dva izmed vodilnih članov sta revoltirala proti vodstvu gev. Allena ter naznanila, da bosta kandidirala na svojo pest. Podgoverner James A. Noe je naznanil, da bo kandidiral za WASHINGTON, 23. sept. — j governerja, dočim je sedanji dr-Stavka 450,000 rudarjev na po-1 žavni javno-službeni komisar Ijih mehkega premoga je danes I Wade O. Martin naznanil, da bo Ura za stavko je prišla, pogajanja pa se nadaljujejo. Roosevelt i bo najbrže situacijo vzel osebno v roke. smrt Umor v naselbini Holman, eno' Rudolph Gregurich, star 20 frank Hi-! let' se nahaja v resnem stanju ^oiss XTi^nt^ 8inai bolhici, TljAgdV oče Mihael, star 52 let, pa je mrtev kot rezultat prepira, do katerega je prišlo v soboto zgodaj zjutraj na domu družine na 6701 St. Clair Ave. Oče je izkrvavel na rani, katero mu je zadal v stegno desne noge sin Rudolph, katerega je oče med te-pežem obstrelil istotako v stegno desne noge. Kot je povedal policiji drugi sin Mihael, ki je star 23 let, se je prepir začel, ko je trojica pila. Sinova sta očetu ki je vdovec, očitalo razmerja, ki ga je imel z neko vdovo. Oče je nato šel v kuhinjo ter se vrnil z velikim nožem, grozeč, da bo "vsem glave po-rezal." Začela se je borba, v kateri sta sinova končno očetu iztrgala nož, nakar je slednji šel v spalnico ter se vrnil z revel ver jem. ' Najprej je ustrelil na starejšega sina, ampak ga ni zadel, pač pa je zadel Rudolfa, ki je skočil proti njemu ter mu zadal z nožem smrtonosno rano. Priča krvavi družinski tragediji sta bila tudi dva druga otroka, Tony, star 18 let, in Emma, stara 17 let. Kot se je zvedelo, so se med Greguri-chem in otroci že nad leto dni vršili hudi prepiri radi zapuščine njih matere, ki je umrla pred tremi leti. Pokojni je bil doma iz vasi Vidošavac-Glina na Hrvatskem, kjer zapušča dve sestri. V Ameriki je bival 31 let ter je bil član društva sv. Nikolaja, št. 22 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. BILLINGS OGROŽA MOONEYJEVO BORBO SAN FRANCISCO, 22. sept — Warren Bilhngs, ki je bil skupno S! Tom Mooneyjem obsojen radi bombne eksplozije v letu 1916, je danes izjavil, da ne bo dal nobene zaprisežene izjave v prilog Mooneyju, in da utegne zahtevati injunkcijo proti nadaljevanju Mooneyjevega zaslišanja brez njegove navzočnosti. Istočasno se je pojavila neka nova priča, moški z imenom Marshall R. Spencer, ki pravi ,da je bil na dan eksplozije na strehi Eilers poslopja 1 miljo od pozo-rišca,->» da. je tam videl«Moo-neyja in njegovo ženo, kakor je Mooney sam vedno trdil. 2^% PMd "iv, ' «aterp^., ,.,. X Lk J %asti via- Vo^^viio ^ sodišča, ki ^"dQig2_^"ioratorij za h ® let 1 • Thomas M, „e. %3ov» ob 12:01 zjutraj avtomatično stopila v veljavo, ko je potekel rok stare unijske delovne pogodbe, med tem pa se pogajanja med unijo in podjetniki nadaljujejo. Predstavniki spornih strank i kord Rooseveltove administra-1 danes ob 1. uri zjutraj skle-21 je Inili, da nadaljujejo z zborova- njem za nedoločen čas, v poizkusu, da se napravi konec tehnični stavki. Pomožni delavski tajnik Mc Grady je izjavil, da i- j ma odbor osemnajstih mož — devet podjetnikov in devet unij-1 skih voditeljev — zelo burno sejo, da pa sta bili obe stranki e-dini v tem, da z borbo ne odnehata. Med tem je predsednik Roosevelt nocoj z vlakom hitel iz Hyde Parka v Washington. Sodi se, da bo položaj vzel osebno v roke. John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, ki je izdal oklic na stavko že' 31. marca, ko je sedanja pogodba for-maiaio-pot8}£ki«e^^l^4!l"pj izjavil, da je prepozno, da bi se oklic preklicalo. Rekel je, da imajo rudarji naročilo, da se danes ne prijavijo na delo, in da bi vzelo več ur, predno bi se moglo brzojavno obvestiti vse unijske postojanke, da ignorirajo stavkovni oklic. Stavka premogarjev, ki je danes teoretično stopila v veljavo, je največji industrijski spor, odkar je Roosevelt nastopil pred-sedništvo ter tudi ena največjih, kar jih je bilo kdaj oklicanih v deželi. Unijski voditelji pravijo, da je z družinami rudarjev vred prizadetih dva milijona in pol o-seb. Če se bo posledice stavke občutilo takoj, je problematično. Premogovne družbe pravijo, da so zaloge premoga zadostne za vse potrebe dežele za 53 dni. kandidiral za senatni sedež, ki je postal prazen s smrtjo Lon-ga. Njunemu puču proti gov. A-llenu se je pridružil tudi Rev. (jerald L. K. Smith, ki se je postavil na čelo Longovih klubov za "razdelitev bogastva" in ki trdi bo ta organizacija, ki šteje 860,000 članov, imela odločilnitavki za boljše plače in priznanje unije. Davčna kvota dosežena Do sobote je urad okrajnega blagajnika vknjižil $24,118,832 sprejetih zemljiških davkov, to da precej čekov še ni vknjiženih Davčna kvota je bila določena na 24 milijonov. Kultura Dramsko društvo Ivan Cankar Opozarja se vse člane in članice dram. društvo "Ivan Can kar", da se jutri večer, 24. septembra, ob 8. uri vrši v navad nih prostorih, redna mesečne seja. Zelo važne točke je za u kreniti, ter se prosi celokupno članstvo, da se gotovo udeleži.— Predsednik. Mussolini stavi nove pogoje za mir Zahteva za Italijo velik kos Abesinije; abe-sinska armada mora priti pod italijansko kontrolo. Petorica lige zdaj čaka, kaj bo rekla Anglija. Se pričakuje odklonitve. ŽENEVA, 22 sept. — Premi-' daj napravil, se precej razlikuje jer Benito Mussolini je nocoj obvestil Ligo narodov glede pogojev, pod katerimi je pripravljen opustiti svojo vojaško kampanjo proti Abesiniji. Kot se je zvedelo, je baron Pompeio A-loisi ^edložil predsedniku ligi-nega odbora petih Salvadorre de Madariaga-ju naslednje "mi- nad Abesinijo. nimalne pogoje" kot ceno za mirno spravo: od nekompromisnega stališča, ki ga je zavzemal, dokler ni Anglija poslala svojega brodovja v Sredozemsko morje. Tedaj je rekel, da celo misliti ni, da bi I-talija svojo vzhodno-afriško armado poslala domov, ako ne dobi "kompletnega protektorata" Evharistični kongres Danes se je otvoril v Cleve-landu narodni exharisticni kongres, na katerega so prišli katoličani iz vseh delov Zed. držav kot tudi iz mnogih drugih dežel. Pričakuje se 100 tisoč obiskovalcev. Iz New Yorka je danes prišel kardinal Patrick Hayes, ki je najvišja glava katoliške cerkve v Zed. držav, in tu se mudi mnogo nadškofov in škofov ter na stotine duhovnov in nun. Verske slavnosti se bodo vršile v Public avditoriju in v mestnem stadionu. Kot glavni govornik za katoliške lajike bo govoril na kongresu bivši new-yorški governer Alfred E. Smith. Kongres se bo zaključil v četrek z veliko versko manifestacijo v stadionu, katero DO potom radio nagovoril pa-)ež Pij. Poročna dovoljenja Sledeči pari so dobili poročna dovoljenja: John Fekete, 1378 E. 52 St. in Agnes Curl, 1743 E. 38 St.,^ George Futty, 954 E, 70 St. in Ann Bunjevac, 1140 E. 70 St.. Lawrence Kolman, 7309 St. Clair Ave. in Florence Pee-nik, 104^ E. 76 St., Nick Derov, 9619 Robinson Ave. in Anne Rusnow, 1285 Norwood Rd.; Paul Staničič, 1600 E. 26 St. in Anna Rudman, 1600 E. 26 St.; Nick Ryskovich, 1028 St. Clair Ave. in Clara Schultz, 1028 St. Clair Ave.; Milan Rohac, 4315 Bush Ave. in Helen Medvecky, 1815 Brevier Ave.; John Vidrick, 19371 Tyronne Ave. in Doroty J. Books, 908 E. 73 St. Bilo sreč- 1. Eritreja in italijanska Somalija se morata teritorijalno spojiti s tem, da Italija dobi velik kos vzhodne Abesinije. (Eritreja meji na Abesinijo na severni strani, italijanska Somalija pa na južno-vzhodni.) 2. Ako naj ima Abesinija izhod na morje, mora v ta namen služiti kako italijansko pristanišče v Eritriji ali pa v Somaliji. Ta točka še ni definitivno odločena. Utegne se jo spremeniti v toliko, da bi Abesinija dobila prosto luko, ampak brez terito-Tjalhega pasa, ki M dajar'A'Be-siniji direktno zvezo z morjem. (Abesinija sedaj nima svojega izhoda na morje. Njena edina vez z morjem, t. j. zunanjim svetom je železnica iz Addis Ababe v luko mesta Djibouti, ki se nahaja v francoski Somaliji; železnico lastuje francoski kapital.) SEDEM LET MED VOLKOVI. no: Delo v Cantonu Iz Cantona, Ohio, se poroča, da je število zaposlenih v mestu narastlo na 18,593, kar je samo par tisoč manj kot v letu 1929 ter najvišje število v dobi zadnjih šestih let. Zaposlenost je bila na najnižji točki v marcu 1933, ko je bilo v mestu zaposlenih samo 6839 oseb. V bližini Ploestija na Rumun-skem so kmetje v gozdu našli popolnoma podivjano, kakšnih 16 let staro dekle. Spravili so jo v mesto, kjer so spočetka menili, da gre za slaboumnico, kajti plazila se je po vseh štirih in je ni bilo pripraviti do tega, da bi jedla kaj drugega razen surovega mesa. Po nekoliko mesecih pa se je počasi le naučila človeške govorice ter se navadila zelenjave in kuhanega mesa. Zdravnikom pa je Wa še prj^va uganka, dokler se ni oglasil neki kmet Joan Mad rilo, ki je zvedel iz listov o čudnem dekletu. Prihitel je v Ploesti in povedal, da je pred več nego sedmimi leti izgubil svojo hčer na izletu v gore. Deklica se je izgubila. Opisal je majhno brazgotino, ki jo je imela deklica na vratu in po kateri so spoznali, da je najdenka v 3. Pretežen del abesinske ar- ^ resnici njegova hči. made se mora demobilizirati in, Zadnje tedne se je naučila že razorožiti in ostali del armade | toliko besed, da je lahko pove- pa mora priti pod kontrolo itali-1 (3ala zgodbo, ki spominja na janskih poveljnikov. ; slavnega "Movglija", volčjega Člani lige sedaj čakajo na An- j dečka iz Kipplingovega romana, glijo, da poda svoje stališče gle-1 Povedala je namreč, da je vsa ta de Mussolinijevih pogojev. Ako I leta. živela v Karpatih med vol-bo Anglija vztrajala na svojem i kovi, z njimii živela, jih sprem-sedanjem stališču, to se pravi, jljalR na lov in tudi jedla, kar da mora Abesinija še nadalje o- .1™ je ostalo. Zdravniki čakajo stati severne država, in da se v z nestrpnostjo, da se ji besedni nasprotnem slučaju nastopi pro- zaklad še poveča, kajti pripove-ti Italiji s sankcijami v smislu dovanje ji je še vedno težko in liginega pakta, potem bo situ- nimaš prave slike o njenih do-acija ostala nespremenjena. življajih med volkovi. Mnogi dvomijo, da bo Anglija pristala na Mussolinijeve zahteve, kajti sprejem istih bi pomenil, da bi Italija dejansko, ako ne formalno, postala vladarica Abesinije, in da bi s tem ogrožala "življensko zvezo" njenega imperija skozi Rdeče morje. Nekateri diplomati so prepričani, da je zadnja akcija Musso-linija le prekanjena poteza, s katero skuša Italija naložiti končno odgovornost za vojno ali mir na rame Lige narodov. Jasno je, da ako gre Italija v vojno, ker vsaj na zunaj liga ne bi pristala na njene pogoje, bo njena pozicija vsaj na zunaj manj fla-grantna, kakor pa če bi napravila pohod v Abesinijo, ker ni marala sprejeti ligine ponudbe za mir. Vodilni diplomati v Ženevi so nocoj izjavili, da so italijanske zahteve "absolutno nesprejemljive" in so napovedovali, da jih bo liga v sedanji obliki brezpogojno odklonila. Vprašanje sedaj je, ako bo Mussolini vztrajal na teh zahtevah. Opozarja se, da celo malenkostni popust, ki ga je se- SENATOR LEWIS BOLAN V MOSKVI. MOSKVA, 22. sept. — Tu je resno zbolel za pljučnico zvezni senator J. Hamilton Lewis iz Illinoisa, ki je prišel v Rusijo na obisk. Z njim sta tudi njegova žena in hči. V zadnjem stadiju Primarna volilna kampanja je danes stopila v zadnji stadij. Volitve, pri katerih bodo državljani izbrali kandidate za župana in councilmane, se namreč vršijo že začetkom prihodnjega tedna, v torek 1. oktobra. Študira medicino James A. Perlin iz 1974 East 221 St., ki je dovršil štijdije na univerzi v Day tonu in v John Carroll kolegiju, se je letos vpisal kot slušatelj na medicinski fakulteti Western Reserve univerze. Klub "Ljubljana" Jutri večfr se vrši redna mesečna seja kluba "Ljubljana" v navadnih prostorih. "*■ irt r 1 ■ * t ' t j STRAN 2 SmKOSRAVNOaX 23. septembra. ll& UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 ca 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 LIGA NARODOV PROTI ITALIJI Zborovanje Lige narodov je dalo povod rojstvu sistema kolektivne varnosti. Ta novi sistem prihaja na pozornico že ob precej pozni uri, morda prepozno, da bi mogel odvrniti italijansko agresivnost proti Abesiniji. Morda je tudi prepozno, da bi se uveljavil in razvil moč in oblast, ki bo potrebna, če se bo hotelo brzdati Nemčijo, ki se brez dvoma pr ipravlja na agresivno akcijo v bližnji bodočnosti. Sistem kolektivne varnosti ni bil porojen pod idealnim pokroviteljstvom, kajti Velika Britanija, ki je zdaj odkrila, da je pakt Lige narodov obvezna obligacija, je storila to, ker so ogroženi vitalni interesi njenega imperija, in ker je končno pro-našla, da je boljše zanje, če se zateče pod okrilje lige kot pa da bi stala pred svetom osamljena. Obžalovanja je vredno, da sistem kolektivne varnosti ni bil rojen že pred leti in da se že pred leti ni formuliralo jasnega stališča, da je napad na eno državo napad na vse države. Ako bi se bilo to storilo ob času, bi Hitler danes ne bil vladar Nemčije in v Evropi bi se bilo doseglo znatno mero razoroženja. Namesto da stoje na robu kolonijalne vojne, ki se utegne razviti v nov svetovni vojni požar, bi bili državniki Evrope lahko prinesli svojim narodom dolgo dobo miru. Toda vsa leta od Versaillesu naprej se je zapravilo s poizkusi, kako se iznebiti obligacij. Spletkarski up, da je varnost mogoča brez skupne odgovornosti, je prinesel Evropi njeno sedanjo krizo. Velika Britanija, ki dviga Ligo narodov iz groba šele zdaj, ko ji je potrebna, se je poprej najbolj otresala obveznosti, katere ji je nalagal pakt lige. Dejstvo, da se je morala Anglija sedaj zateči k Ligi narodov iz gole potrebe, dokazuje, kako kratkovidni so bili vsa minula leta angleški državniki. Mussolinijev pohod v Afriki kon-frontira Angleže s potencialno nevarnostjo, pred kakišno so stali, ko je von Tirpitz dobil prosto roko, da zgradi nem ško mornarico, ki se bo lahko kosala z angleško. Mussolini seveda obljublja, da hoče le Abesinijo in da ne misli na kake nadaljno ;*kspanzion]stične načrte. Ampak če bi uspelo v Abesiniji, bi ga vabila Sudan in Egipt, in poti m bi lahko l)resekal glavno žilo britskega imperija ' — Sredoz(:mskga stališča ni nobena reč tako vabljiva kot poizkus za ustvaritev cezan jskega imperija v A-friki. To je bil kompakten impei-ij, bogat na zemlji in prirodnih virih ter zelo blizu domače zemlje. Zadostil bi fašističnemu hotenju po ekspanziji. Toda uresničenje tega sena je nemogoče brez kontrole južnega Sredozemskega morja in Anglija mora biti vladarica Si'c'lozemskega morja, ako hoče bi'itnki imp£:rij ostati pri življenju. V preteklosti so ga Angleži kontrolirali z dosti večjim brodovjem kot je bilo italijansko, in ki je bilo do zadnjih let enako močno kot italijansko in francosko skupaj. Ko je Francija postala najbližnejša ])rijateljica, se Angliji ni videlo potrebno, da bi v Sredozemskem morju vzdrže-(Dalje v 6. koloni.) Zgodovina ladijskega kronometra Izum genialnega tesar^ | vitju lahko tekla 38 ur. S po-Ladja določa svojo trenutno sebnim mehanizmom je izumi-pozicijo na morju z merjenjem! telj dosegel, da je ura tudi med zemljepisne dolžine in širine ti-^ navijanjem nemoteno tekla da-stega kraja. Zemljepisno dol-! Ije. Na štirih številčnicah so žino določi kapitan z neposred-, kazali kazalci sekunde, minute nim opazovanjem kdaj je pol-1 in dneve. dne in primerja na ladijskem j Kronometer so 1736. spravili kronometru, kolikšna je časov-!na ladjo "Centurion" v Londo- šil problem, na katerim so obupali najboljši fiziki njegove dobe. Vsi so mu priznavali u-speh, le geografskemu uradu se ni mudilo za izplačilo nagrade. IZ PRIMORJA Smrtna kosa V Idriji so 16. avgusta pokopali Milana Kovčiča, sina ugle-Šele 1765. so mu izplačili pr- idrijske rodbine. Kovčič je vih 10,000 funtov, toda še te bil rojstnega letnika 1911 in je pod pogojem, da mora konstru- ^ot tak poslan v vzhodno irati še dva nova kronometra, ki naj bi se preizkusila pod še gg prepeljali v Turin, strožjo kontrolo. Dasi je bil ^ je v bolnišnici umrl. Od-Harrison zdaj že v sedemdese-1 gg ga prepeljali v rojstni na razlika njegovega kraja na- j nu in izkazalo se je, da je me- tem letu in mu je vid že močno sproti Greenwichu, skozi kate-1 hanizem brez napake funkcio-, opešal, se mu je vendar POsre-|^^^.^ bolnišnica in nova vojaš-lega teče ničelni meridian. Ker; niral vse do Lizabone. Na pod-j čilo, da je s pomočjo svojega! ima sončni dan točno 24 ur, je mogoče na podlagi dognane ča- lagi prvih uspehov je geograf- ^ sina izdelal še peti kronomter, ski urad dovolil Harrisonu ne- ki je bil izboljšan posnetek če-1 sovne razlike točno izračunati, kaj predujma, da bi mogel na- za koliko geografskih stopinj, minut in sekund je ladja odda- trtega modela. To uro so dolgo kontrolirali na posebnem ob- meridiana. - Da se lahko izvrše vsi ti računi, mora imeti ladja na krovu točno uro, kronometer, ki zmerom kaže greenwinshski čas. Ladjeplovba je bila včasi, ko še niso imeli dobrih krono-metrov srečolov, ker je kapitan na dolgih plovbah le s težavo in samo približno lahko ugotovil, kje plove ladja ter je na širokem morju ob slabem vremenu dostikrat popolnoma izgubil orientacijo. Zaradi te nezanesljivosti, ki se je dostikrat usodno maščevala, je britanska ad-miraliteta razpisala 1. 1714. nagrado 20,000 funtov sterhngov za tistega, ki bi konstruiral uro, s katero bi bilo mogoče še po šest tedenski plovbi določiti zemljepisno dolžino ladje z natančnostjo 30 morskih milj. Človek bi sodil „ da bo tako velikanska nagrada podžgala iznajdljivost angleških urarjev in da bo dobila admiraliteta ne samo enega ampak deset izvrstnih kronometrov. V resnici pa ni bilo na razpis prav nobenega odziva s strani strokovnjakoi''. Naloge pa se je lotil preprost tesar iz Yorkshirea John Harrison, ki dotlej še nikoli ni videl kake urarske delavnice. Harrison gotovo ni vedel, da sc se že pred njim brez uspeha ba^ vili s problemom take zanesljive ure učenjaki kakor Huygh-ens in Leibniz in znameniti u-rarji kakor sta bila Sully in Duterte. In prav njihov neuspeh jo bil kriv, da se poklicni angleški urarji niso upali potegovati za nagrado. Harrison se jc lotil konstrukcije kronometra 1728 in ga delo poslej vse do smrti ni več pustilo iz svoje obl?.sti. Napravil je nešteto poskusov in poskusil nešteto izboljšanj. Ker je bil mož precej siromašen, mu je denar kmalu pošel. Obrniti se je moral za pomoč na angleški geografski urad. Predložil je vse svoje osnutice kronometra. Toda urad mu denarno ni smel pomagati, ker yo bili prav njega člani določeni za presojanje že izgotovljenih modelov. Har-risonove ideje bi morale ostati za zmerom na i)apirju, čc bi se ne zavzel zanj najznamenitejši takratni londo)i3ki ui'ar Georges Graham, ki je nadarjenemu laiku zaupal in mu dovolil 200 funtov predujma. S to pomočjo se je izumitelju po šestih letih trdega dela posrečila konstrukcija pi Vega kronometra. 1735, torej pted 200 leti, je Harrison predložil admiraliteti uro, ki je po njegovi sodbi popolnoma pogojeni nica V Gorici so pričeli zidati bolnišnico, ki bo menda namenjena jetičnim. V Gorici bosta potem takem kar dve bolnišnici za jetične, zakaj eno so že pred leti dogradili na periferiji mesta. Pravijo, da prejšnja bolnišnica ne odgovarja skoraj v nobenem oziru za zdravljenje jetičnih in da radi tega grade novo. Možno je pa tudi, da ima zgradba druge namene. — V Krminu pa so začeli graditi vojašnico, ki bo precej velikega obsega. Dolga bo nad 100 m. Pravijo, da bo to največja vojašnica, kar jih je na Goriškem in Primorskem. Pred goriškim kazenskim sodiščem se je 22. avgusta zagovarjalo 7 mladih fantov iz Žage pri Bovcu, ki so bili obtoženi, da so 23. januarja t. 1. napadli in poškodovali alpinskega dosegel s kombinacijo kovin, ki gleški častnik jih je 1920 po podčastnika Evgena Tibollo, ka- daljevati započeto delo. Od 1737 do 1739 je Harrison res i servatoriju in najbrže še ne bi Ijena od izhodiščnega ničelniga konstruiral nov model krono-' bili tako zlepa končali, da ni metra, ki je bil pa razen neka-' angleški kralj s posebnim za-terih izpopolnitev samo poveča-1 konom pred parlamentom dose-na kopija prvega. Ta krono- gel, da so 1773 izplačali izumi-meter, ki je tehtal 102 funta, telju tudi drugo polovico nagra-ni nikoli prišel na preizkušnjo, de. Celih 17 let je preteklo, pre-{ Tri leta kasneje je Harrison den je Harrison konstruiral j umrl. Prvi štirje modeli nje-tretji model. Ta ura je bila že govega kronometra so bili pro-dosti manjša, bolj kompaktna' glašeni za narodno last in po-V kontrukciji in je tehtala le še stavljeni v observatoriju na 66 funtov. Mehanizem je- bil Greenwichu, toda samo kot ča-sestavljen iz 753 posameznih' stitljive relikvije, zakaj angle-delov in je imel celo vrsto po- ška urarska obrt in posebno tu-polnoma novih elementov. S po- [ di švicarska sta takrat že v se- sebnim mehanizmom se je ura rijah izdelovali ladijske krono-avtomatično navijala vsakih ■ metre in celo že boljše od Har-30 sekund. Izravnavanje tem- j risonovih, na katere so počasi peraturnih učinkov je izumitelj' popolnoma pozabili. Neki an- se pod vplivom toplote različno močno raztezajo. Te tako zva-ne dvojične kovine (Harrison je uporabljal zdrušek brona in jekla) so njegov popolnoma samonikel izum in se še zmerom teremu da so se rane zacelile šele v 20 dneh. Državni pravd-nik je njihovo obtožbo poostril naključju spet odkril nekje med staro šaro, toda v tako obupnem stanju, da jih je komaj prepoznati. Celih 12 let, do j še s trditvijo, da so podčastnika 1933, jih je popravljal in čistil, napadli iz neutemeljenih razlo-, dokler jih ni spravil v prvotno gov, vendar se je v teku raz-vsesplošno uporabljajo v urar-f stanje. Harrisonove ure zdaj! prave izkazalo, da ta obtežilna stvu. j spet teko v Angleškem muzeju j okoliščina ne prihaja v poštev. Ta kronometer je Hariisbn v slavo genialnega laika izumi-j obsojeni so bili: 25 letni Anton telja. j pičiilin na 7 mesecev zapora, --I 25 letni Alojzij Kutin, 27 letni Tihotaplienie z leta-' Žagar, 23 letni France « I Rot in 23 letni Anton Rot pa na 4 mesece in 20 dni zapora. izročil v kontrolo 1758, in prosil hkrati za obljubljeno nagrado. Med tem, ko so se vlekle formalnosti zaradi izplačila pa se je izumitelj s svojim sinom lotil konstrukcije četrtega modela, ki je bil zamišljen v prvi vrsti kot kontrolna ura za pre-izkušani tretji kronometer. Ta model je bil je zelo podoben današnjim žepnim uram. Vse ko- lom in avtom Nesrečen konec srečne zračne vožnje. Pri kraju Draganeštiju na Romunskem je pristalo te dni lesje je bilo spravljeno v dobro,j^^alo katerega so iztovorili zaprtem srebrnem okrovju, prav" tako kakor pri današnjih urah, 1q da je bila cela reč dosti večja 28 letni France Rot pa je bil radi pomanjkanja dokazov o-proščen. Vse produkine borze v Italiji so s posebnim zakonom ukinjene. Med njimi je tudi tržaška produktna borza, ki je bila ustanovljena pred 180 leti. Ob tej priliki prinaša "Piccolo" in bolj masivna. Navijanje je bilo tako izpopolnjeno, da je delovalo vsakih 7 in pol sekunde. Ker je bil četrti model prav tako precizen kakor tretji, pač pa dosti bolj priročen, se je angleška admiraliteta odločila, preizkusiti samo slednjega. Kronometer so vkrcali na neko ladjo, ki je odplula ])roti Zapadni Indiji (Srednji Ameriki). Kronometer je šel na prvi vožnji tako točno, da se je na Jamajki izkazala napaka ene same morske milje, dasi je bila v razpisu dovoljena tridesetkrat večja toleranca. Zaradi te presenetljive točnosti so bili vsi mornariški častniki prepričani, da je bila točnost pač samo slučajna in zaradi tega je zahtevala admiraliteta novo preizkušnjo pod ostrejšimi j)ogoji-Leta 1764. so kronometer izno-va vkrcali na ladjo in glej: P" pet mesecev trajajoči vožnji je nanesla napaka zaradi netočnosti ure samo 10 morskih milj. namesto 30 milj po šesteedt-nski vožnji, kakor je zahteval raz-uatreKula stavljenim j pis. Ura je bila precej j Tretjo neoficielno preskušnjo velika in je tehtala celih 12 fun-i je doživel Harrisonov krononie-tov. Opremljen;) je bila s štc-' ter nekaj let kasneje. Ko je vilninii nihalnimi vzvodi, ki naj namreč slavni Cook drugič i^ bi prestrezali motnje zaradi gu-j tretjič objadral svet, je imd 5 ganja ladje. %o pri tej uri je seboj na krovu točno kopij'-Harrison izumil tudi poseben ^ Harrisonovega kronometra, kompenzacijski sistem, ki omo- jo je zanj izdelal neki londonski goča, da teče ura pri vseh tem-, urar. Ta ura je tekla leta i" peraturah enako. Vsa glavna ' leta v najtežjih okoliščinah ta-kolesa prvega kronometra pa, ko točno, da je Cook ni mogel so bila še lesena. Uro je gna-1 dovolj prehvaliti. lo pero in je po enkratnem na- i Harrison je torej do kraja re- teve javnega posredovalca. več velikih zavojev v avtomobil, ki je prispel kmalu potem. Neki kmet je v svoji radovednosti: članek, v katerem se mu nepri-malo odprl takšen zavoj in je u- toži za lepimi starimi časi, gotovil, da je v njem sama svi-1 produktna borza la. Opozoril je na to orožnike v ^ določala cene za skoraj vso Ev-V domačem kraju, vendar sta I'opo. avto in letalo med tem že izgini-' MifiČMcga komi-san« la I so dobile Dolenje, in sicer v ose- Z orožniške postaje so nato »■ Torregrossa. — Po odred-telefonirali v Bukarešto. Letalo bi goriške prefekture pa je bil je res kmalu potem pristalo na | občinski tajnik Benvenuto Gi-tamošnjem letališču. Iz njega je | "o premeščen iz Rihemberka v izstopil predsednik južnofran-1 Križ v Vipavski dolini, na coske družbe za zračrii promet njegovo mesto pa pride tajnik in lyonski tovarnar svile Bour- v Crničah Batistin Leonardo, tonne. Mo^ je sploh tajil, da bi I Uravnali in poravnali bil pristal v Drangestiju, a še bodo cesto iz Gorič pri Divači bolj, da bi bil tam iztovoril kak-! dalje v dolino Reke mimo Fa-šno svilo. melj, Dolenjih in Gorenjih Medtem pa je prispel tudi av- j Vrem. Na cesti bodo odpravili to, ki ,so ga bili signalizirali. Pr e-1 vse ovinke, zgradili štiri mo-gledali so ga in našli v njem še stove in razširili cestišče na 7 vse zavoje vtihotapljene svile, ' metrov širine. Cesta bo važna Vozač je takoj priznal, da je so- predvsem v vojaškem, pa tudi deloval pri dobro organizirani ti- i v turistično-prometnem ozir u. l:ota})ski aferi, nakar so ga z Rourtonnom vred aretirali. 1 VOLKOVI V UOMI NUI Dekleta in žene Sedaj je čas, da si naročite fi- V nekaterih vaseh botošan-1zinisk« "STERLING" siik-skega okrožja v Moldaviji so se "J"- najnovejše mode, direktno pojavile te dni številne tolpe veliko ceneje kakor lačnih volkov. Kmetje so pred !^odo iste p(»%neje. njimi sprva bežali v hiše, ko soj Izlx'rite si vašo suknjo sedaj, pa videli, da hočejo zver i napasti P'sieajte nekoliko takoj in drugo hleve, so šli z vilami in kosami pozneje. nndnje. Mnogo volkov so tako! Trosim, oglasite se, jiišite ali ubili, ostale so pregnali. <*KEI) STAVKO V PAPIKM-f All NA NORVIJŠKIOM. OSLO, Norve.ška, 22. sept.— Kol vse kaže, bo v norevški industriji papirja v sredo nastopila generalna stavka. Obe stranki sta danes zavrnili zah- <<'!( foiiirajlc, da vas peljem v tovarno, Iv.j-.T hi lahko IzImti'!« suknjo knkoršno suini žclit« in to od $5.00 do $:i5.(IO ceneje kakor kjn drugje. Vam s(» priporočam Benno B. Leustig 10;U Addison Rd. ENdicott 8305 Zanimivosti o AbesiflS Država brez mest in vasi je Cc izvzamemo ,<>-lavi)0 mesto ^ ki i C ])i'oj ])()dol)iia -vrtnarjev kakor Istn. Al)i'sinij() deželo l)rez mesl. Ab%i%'^ tudi dežela brez vasi. Sani" tam-X'lavai'ji ])r()viuc izvajajo na' stanejo naselbino ])() nekaj leli in iz bambusa. Sicer jr osamljene koče, proč od ^ Abesiiiija je avtarkična dežela: ' ma. lahko krije vse ])otrelic ^ di delajo vse sami brez VS zmeljojo vse žilo, ker tudi moški jo pa spet tesar, zi(ku' ii' ' eni oselii. Naravni zakladi Abesin'i Abesinija skriva v sebi nili boi>'as1ev. Že v svetem ff'' zlati abesinski pokrajini * je poslal svoje lilaiice s lilapC' mi. In prišli so do O tir j a, ^j,(,j!i- stodvajset centov zlata in ki lju Salomonu." V ]jokrajiiii na Ph'itrojo, so skladišča in železne rude. A' J)žigdiclži, ji#'' cesti so našli lota If-' dra!\/ JKtoii. jvrift I «' — ' ] ubine in opate. Vroči vrelci. Abesinija, imajo v selu '' pravijo, da je tu največ te Marsikje so Odkrili petrolej- ^ salo, nekaj kilometrov od g je vsa iz soli. Njono skladom ne. Pri Dii-e Davi so bog^ite termalnih jezerih Dalol je -oli, ki so jo % žcproilvojf^Mr nemške firmo. Mdimo toie.], \']'oč polilo)) po Abesini.ii- in'K Trgovinska bilanca je K'otovo najaktivnejša ''''^^|',^,< jim prodajajo največ i so ga ])oprej dobiva i /02 th •t iiO Abesinska valuj®^ Temelji za denarni pi'f • ... .-i; ,,nloze v o v Abesiniji so bili ju! Xjena osnova je nuH'l' ■, lar iz 175;! I. Avstro-Dg''"j,, 1'^ ko trgovala z orijeiitom- Y /.;]]i d( takrat malo vreden, je I" ji! nar v.ivii((i iiiftiv/ * fv ' jir cenjen tolar Marijo Tci-e^'-najboljše ]*lačilno sredst\' |„li t Domačini ol; Rdečem moiJ voljni prodajati svoje larje. I^opolnoma s o se ,1'' Je ^ od '' - sinci. Xa Dunaju so skovali teh je najmanj ona petina niji. .Hi tck"-'^ ,(ii * v % FRANCOSKA VLADA ....... tijstva. ()os])odarski ki'i^' | » 1 » • .... IKII V ■Ji % ^ petami poslabšanje ' j ,]|c()ii'' rf' ne ceno kmet ijskini P'" \;iAk'^\!,ir',. zvišali carine na uvoz km'-' ■ .m' t S to na Ino/ejšo franco^- ,L< ,s2Tai'" ,.;ii, C,>9 lil i ko bodo prizadele ji''*, prodajale svnje pi'i h >fc fC 8 reber, kriz' butnil v sprednji del va- jc ^^13- trikrat Naslonjač je podrl ter ^'■^ovif ^ reber, križ poškodoval vagonček. Pred-, ^ iti Je avtomobi-' Grintov Franc iz Križ ''i de^ Voz s senom' Kamniku je padel med o-stran na peš-! vozilo in mu je stisnilo Ugleden!"®^®' J® dobil tudi lažje po-J oče in iz^ed-' skodbe še na zgornjem delu te- y.lij ^ ' star g^le 45 jgj. ! lesa. K sreči je imel šofer to-i jliko prisotnosti duha, da je za- V 5o ^ I vrl na levo, sicer bi udaril na- r ki i je dobila! ^^^nost na sredo vozička in ^ cerk v ljub-' mesta je orožništvo iz Dom-(li f Juii^ pri sv To žal napravilo zapisnik in po- Ik"'»ft'- pri sv. Ja-napravilo zapisnik m po Jfe'Do ovadbo. Avto je močno v ^ ° ^"^žnata, saj' poškodovan in je moral priti 'i višjih raz- Poniožni avto- iz Ljubljane, da ®®teUa ^ zdrobil vse štiri delavce. Na > i t^ ih ^skp • Višjih raz- Poniožni avto- iz %. Preživ- potegnil v , M tudi s: Najprej oc:('iij, 30 bil lijak delavnico, sedaj strup I'osestnik Paliic v Smolincih Spodaj podpisana se čutiva dolžna, da se javno zahvaliva svojim prijateljem in prijateljicam ter znancem za prijetno presenečenje dne 31. avgusta, 3 935 ob priliki 25. letnice najinega zakonskega življenja. Nikdar si nisva mislila, da imava toliko prijateljev in znancev. O tem sva se prepričala ob najini srebrni poroki. Kako lep "surprise party" so nama nepričakovano priredili! Ne poznava dovolj izrazov, da bi se mogla zadosti zahvaliti za izkazano presenečenje in ljubezen do naju. Nikdar ne bova pozabila kako so nama iz srca čestitali in želeh, da učakava se 50 letnico ali zlato poroko. Tudi midva želiva vsem ljubega zdravja in srečo, posebno pa vsem tem, ki so spodaj navedeni. Ob priliki bova skušala povrniti kar bo v najini moči. Lepa hvala vsem tistim, ki ste se potrudili, da ste toliko ljudi skupaj zbrali in tako lep surprise priredili. Hvala Mr. in Mrs. Stritof, ki sta na tako zvit način naju odpeljala. Nikdar nisva mislila, da sta ona dva tako navihana zato pa so ju zbra li, ko so vedeli, da naju peljeta j kamor hočeta in zares je bil lep večer. Nikdar si nisva mislila, da se bomo tako prijetno zabavali na ženskem klubu "Kljuka." Oni pa zares znajo izvrstno napraviti. Vselej svk rekla, da to ni mogoče, da ne bi človeku na uho prišlo, sedaj pa vidiva kako lahko se nas potegne, tako da sva kar v dvorano letela. Vrata so bila zaprta in nič nisva slutila, da je kaj za nas. Potem se vrata od-pro, najine otroke zagledava spredaj in glas zadoni po celi dvorani "Surprise." Nama so kar udi odpovedali in solze so naju zalile, tako da ne bova nikoli pozabila. Lepa zahvala našim kuharicam in kelnarcem ter natakarjem kot tudi našim pevcem, ki so tako lepo zapeli. Hvala tudi najinim otrokom, ki so tako tajno delali. Iskrena hvala torej sledečim: Mr. in Mrs. Stritof, Mr. in Mrs. Sylvester Rolih, Mr. in Mrs. Srebot, Mr. in Mrs. Tomsic, Mr. in Mrs. Lenarsic, Mr. in Mrs. Brancelj, Mr. in Mrs. Baraga, Mr. in Mrs. Jack Rotar, Mr. in Mrs. Strancar, Mr. in Mrs. Su-ban, Mr. in Mrs. John Spiler, Saranac Rd., Mr. in Mrs. Mo- rel, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Morel, E. 169 St., Paul in Mary Morel, Mr. in Mrs. Sluga, Mr. and Mrs. Andy Yanko-vich, Mr. in Mrs. Gruden, Mr. Joe Yankovich, Mr. in Mrs. Anton Zelko, Mr. Frank Susel, Mr. in Mrs. Stega, Mr. in Mrs. Kapel, Fairport, O., Mr. in Mrs. Kapel, E. 159 St., Mr. in Mrs. Krebal, Mr. in Mrs. Metelko, Mr. in Mrs. Sterie, Conneaut, O., Mr. in Mrs. Kresal, Miss Tomsic, Miss Ludwig, Mr. in Mrs. Heronim Kravos, Mr. in Mrs. Victor Rovtar, Mr. in Mrs. Maurich, Mrs. Kogoj, Mr. in Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Marzlikar, Jr., Mr. in Mrs. Sed-mak, Conneaut, O., Mr. in Mrs. Prelc, Painesville, O., Mr. in Mrs. Frank Prelc, Mr. in Mrs. Russell, Mr. Anton Lenarčič, Mr. in Mrs. Jack Susel, Mr. in Mrs. John Zelko, Mr. in Mrs. Lenarsic, Jr., Mr. Krashovec, Mr. Frank Lenarsic, Mr. in Mrs. Cepirlo, Mr. in Mrs. Durn, Mr. in Mrs. Frank Zigman, Mr. in Mrs. Joe Bergoc, Mr in Mrs. Jerry Yankovich, Mr. in Mrs. Lach, Mr. in Mrs. Kolar, Mr. in Mrs. Hrvatic, Mr. in Mrs. Brezovar, Mr. Brezovar, Mr. in Mrs. Pograce, Mr. in Mrs. Debelak, Mr. in Mrs. Kastelic, Mr. in Mrs. Luka Smrdel, Mr. in Mrs. Purpar, Mr. in Mrs. Sko-caj, Mr. in Mrs. Sila, Mr. in Mrs. Stephen Zelko, Mr. in Mrs. Anton Rolih, Mr. in Mrs. Poles, Mr. in Mrs. Sepic, Mr. in Mrs. Bercic, Mr. in Mrs. Smrdel, Mr. in Mrs. Boskovich, Mr. Anton Sedmak, Mr. in Mrs. Toni, Mr. in Mrs. Joe Spiler, Mr. in Mrs. Frank Kravos, Mr. in Mrs. Anton Bergoc, Mr. in Mrs. Golob, Mr. in Mrs. Klemen-cic, Mr. in Mrs. Copic, Mr. in Mrs. Anton Zigman, Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Zrim-sek, Mr. in Mrs. Morel, Carrol-ton, O., Mr. in Mrs. Cek, Car- nac Rd., Mr. in Mrs. John Spiler, E. 159 St., Mrs. Angela Stermole, Mr. in Mrs. Kapel, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Anton Dolgan, Mr. Jack Dolgan, Mr. in Mrs. Jagodnik, Mr. Jack Ovcin, Mr. Joe Tomsic, E. 159 St., Mr. in Mrs. Anton Kapel, Mr. Fatur, Mr. in Mrs. Mramor, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. Su-starsic, Mr. Svet, Mr. in Mrs. Lesjak, Mr. in Mrs. Kozely, Mr. in Mrs. Yerman, Mr. in Mrs. Hrvatin, Sylvia Ave., Mr. Andy Valencic, Mr. in Mrs. Andy Ma-leckar, Mr. in Mrs. Anton Ma-leckar, Mr. in Mrs. Cebron, Mr. Marzlikar, Mr. in Mrs. Celin, Mr. in Mrs. Burja, Mr. Urban-cic, Mrs. Tomazic, Mr. in Mrs. Kapel, E. 160 St., Mr. in Mrs. Mihelcic, Mr. Mejak, Mr. Mat-jan, Mr. in Mrs. Pirih, Mr. Slo- Romantična poroka sestre Dimitrova rolton, O., Mr. in Mrs. Brezar, sar, Mr. in Mrs. Barba in Mr. Mr. Sega, Mr. in Mrs. Humar, in Mrs. Cigoy. Mr. in Mrs. Stradijot, Mr. in Mrs. John Rotar, Mr. in Mrs. Cernigoj, Mr. in Mrs. Strekel, Mr. Skrabec, Mr. Zadel, Mr. Frank Spiler, Mr. in Mrs. Bar-bis, Mr. in Mrs. Hrvatin, Sara- Ako sva kakšno ime pomotoma izpustila, prosiva, da nama odpustite. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj! Frank in Mary Kuret 712 E. 159 St. V Moskvo je prispela sestra prosluega obtoženca v znanem procesu zavoljo požiga poslopja nemške državne zbornice in se-, danjega glavnega tajnika komunistične internacionale Dimitrova bolgarska operna pevka Ilijeva. Do tega potovanja je prišlo na čuden način. Ilijeva je nastopila še nedavno v Lyonu, kjer so ji začeli delati ovire zavoljo njenega državljanstva. Vrnila se je na Bolgarsko, kjer ni mogla dobiti angažmana. V svoji stiski se je obrnila do brata, da bi ji v Moskvi preskrbel kakšno drugo delo. Dimitrov je govoril z znanim moskovskim kapelni-kom Kirovim. Ta je Ilijevi takoj pisal pismo in jo prosil za roko, češ da se je zaljubil že v njeno fotografijo. Prejel je telefonično pritrdilen odgovor, Ilijeva je odpotovala v Moskovo in že dan po svojem prihodu se je s Kirovim omožila. DomaČi mali oglasnilc Spodaj najdete seznam raznovrstnih domačih trgovskih podjetij in obrtnikov. Naše čitatelje, gospodinje in gospodarje, opozarjamo, da čitajo te oglase ter da se pri nabavljanju potrebščin in drugih trgovskih poslih ozirajo na te trgovine in podjetja. Trgovce in obrtnike, ki še niso zastopani v "Domačem malem oglasniku" pa vabimo, da se priglasijo. "Domači mali oglasnik" bo priobčen enkrat na teden. BEER GARDENS FR. MIHČIČ 7202 ST. CLAIR AVENUE Gostilna 6% pivo, vino in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk Dekle staro od 30 do 35 let, ki ji je več za dober dom kot veliko plačo, dobi delo za splošna hišna opravila. Dva odrasla otroka. Zglasiti se je na 2378 Ri-uard Rd., Cleveland Heights, YEllowstone 1396J. Vzemite Fairmount ali Cedar karo. FRANK JAKŠE 884 E. 200th ST.—KEnmore 0181-W Slovenska gostilna. Se toči Standard Beer in Carling's Ale. Godba vsak petek in soboto. FRANCES IN JOHN SRAKAR 573 EAST 140th ST. V petek ribe—v soboto špageti in City chicken — Godba v petek, soboto in nedeljo. 6% pivo in dobra vina. Najboljša postrežba. MARY MAHNE 6101 ST. CLAIR AVENUE Dobro pivo in prigrizek. Se priporočam za obisk. GROCERIJE CARL MRAMOR 1140 E. 67th ST.—ENdicott 0333 vogal Bliss Ave. in E. 67th St. Se priporočamo za nakup fine grocerije KROJAČL Chas. Rogel Krojačnlca in čistilnica oblek Obleke po meri narejene ne stanejo več. 6526 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSTER 1148 EAST 66th STREET Krojačnica in čistilnica moških in ženskih oblek. Se priporočam. JANEZ VIDMAR FREE LAWN BOWLING Beer, Cigarettes, Tobacco 10401 RENO AVENUE Andrew Strbenk 1121 East 61 St. Krojsvčiiica in čistilnica moških in ženskih oblek Se priporočam. NICK SPELIC Slovenska moderna mlekarna 1007 EAST 66th PLACE IIEndcrson 2116 Vedno prvovrstno mleko in smetana FRANK RACE, ST. 1083 E. 68th ST.—HEnderson 4926 MAYFLOWER DAIRY Naši mlečni produkti so prvovrstni LYON DAIRY 1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832 Joseph Glavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdravo mleko RAZNO wmwmwmmwwmmwMMwmmw JOHN MIKUŠ 6607 EDNA AVE. Izdelovalec piano in kromatičnih harmonik. Izvršujem tudi popravila na ' vsakovrstnih harmonikah. Delo lično z okraski in trpežno. OBUVALO LOUIS MAJER 7508 ST. CLAIR AVE. Obuvalo za vso družino Ca "kitici ter gql žrtev sovraštva neznanih zli-1 0^ in klicali; lovcev. Dvakrat so mu požga-k slovg^ ^ 1 i" gospodarsko poslopje, Pfav gledali ^^^aj pa so mu zastrupili osem ^ t3e. nasi? ba- ( L ba .^'-^tifai V dra-. j v § '- co je bilo I Din. Hranilcev jo okoli 538,- okusij 1'očitniš- vsakega prebivalca t''" tV, dobroto' P^^'do okoli 800 Din, na vsakega Ha gleda-pa 4865 Din. To ni! 1 Zgovorno i'"""ogo. Gospodarsko stan jo pa| Hranilci v Juyoslaxnji V Jugoslaviji jo v raznih hra-inilnicah naloženih 2,018,000,000 TIRED, WORN OUT, MO AMBITION How many w omen a r e just clruKging themselves around, all tired out with periodic weakness and i>ain.' They should know that Lydia H. Pinkham's Talv lets relieve l)cri-odic pains and dis-cottifort. Small size only 2 5 cents. Mrs. Dorsie Williams of Danville, Illinois, says, "I had no ambitiM and was terribly nervous. Your 1 ablets helped my periods and built me up." Try them next month. -v Dani- i "i odvisno le od stanja hranil- je ' I nih vlog, nmp ik tudi od načina ''fe c'un H i I Orato Viranilnih vlog. 'eto . Postal". I ....... .%e "Orjr.nii-)" lazpiišvoia kjgj," , dunajsifo i Banskti upmva dravske ba-iti v J*' ^deloval'novine j^ v smislu druStvenorja ' ^2, sin,. ray.-lin zborovalncga zakona razpu- X"*® je do I Rtila organi/.u-.ijo jugoslovansko in , p.,21 >». 2«. 0^" ' ■■ >S dv Sufc nat-ionalne mladine "Orjunao." steber Rav.pust jo wlodil zaradi politič- 1 nadalje-"Oi junf'." v t: ga i noga ud(?jslvovanja in nadalje ('•ono "Oijunt'.' bile tudi podruž- "'-'''"»i,Vanja raznufioo i' n,,-! ;ur,,,^.r.rnop,,bi ""'^^ovskih nice. Kidneys Must Clean Out Acids TIh Miiiv wny your hfxly ran rlnan (Mil -\r^U' iUJil p«jlsr.ii.iu>» waHtoH H "III V'j* \y, thru II million i In v. flolica If Kl.i nry tul)i;i or HU.th, but l»ewurc of olu'ai'. • lia.Hiu-. irrliallng »Irug«. 1» fumllonul Ki.lru y ,.r r .liM.r.l.-rn iji.jU.- you J iH!« r troll: t^HiuK I'P Nights, JseiyoViH-. M, I., g J'.ans. JiiM-kiu-hi-. (Mr<'leH Ln- 1.- :nl »'I'- 111 4 S liniirs II iiiir^i l.riliir ii'\v vltaMty, uii.l Is Kiiat.fHlc I 1 ti» I5\ I'lj u;* In "ii.- \YrrL « r i.iuncy Ii;m I. on i.*inr;i -»r »-inpty pat.ktigt-. (.'ynifx curlw nnly Uc u .Iny iit drug^iatji uii>l ihu (juuruuU-i. M'otccts you. JOHN in JOSIE JEGLICH Beer Parlor 1188 NORWOOD ROAD Dobro pivo in prigrizek. Joseph in Karolina Zadnik 3839 EAST 93rd STREET Slovenska gostilna Vedno sveže pivo—Buckeye Beer. Dobro urejeni prostori za balincanje. MIKE JALOVEC C424 SPILKER AVENUE Pri nas imamo dobro pivo in prigrizek ter lep prostor za balincanje. KLEPARSTVO FRANK KURE Popravljam strehe, žlebove, forneze, itd. 1118 EAST 77th ST.—ENdicott 0439 CVEILIČARNE »mmtmtmmntsnmmmmmmmmtt: Ignac Slapnik, s+. CVETLICAH G102 ST. CLAIB AVK. HEnderson 1126 ' Mittmmttmtmttmnuttittttxmmtutttm ČISTILNICE NEW YORK DRY CLEANING 6120 GLASS AVENUE Sčlstimo m zlikamo nioSko in žensko , obleko. Fr. Teka ve«, lastnik POZOR! Ako potrebujete popravila pri vaših žlebovih, strehah in forne-zih, pokličite nas, ker vam damo prvovrstno blago, točno postrežbo in zmerne cene. Se toplo priporočamo. JERRY GLAVAČ 1053 ADDISON KD. HEnderson 5779 MLEKARNE Za prvovrstno postrežbo, najboljše mleko In druge potrebščine, pokličite RACE DAIRY 1028 E. Gist ST.—HEnderson 178G EDNA DAIRY Cy03 Edna Ave.—HEnderson 79G3 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je čisto In zdravo FRANK BUTALA G410 ST. CLAIR A^TE. Fino obuvalo poceni %AUOUSES callouses o£f entirely August Kollander ' 6419 ST. CLAIR AVENUE V Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; : OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. RESTAVRACIJE PAULICH'S RESTAURANT 5238 ST. CL.«R AVE. Vsakovrstna domača Jedila in najboljše pivo PEKARIJE Charles Zupančič Moderna peliarija 64X3 ST. CLAIR AVE., v SND Feliks Drenik 5422 HAMILTON AVE. Standard pivo in dobra domača jedila JOHN PIANECKI 6218 ST. CLAIB AVENUE HEnderson 2396 Se priporočamo, da si nabavite fino pecivo pri nas. SELITEV JOHN OBLAK 1161 E. 61st SI.—HEnderson 2?3U Selimo pohištvo vse povsod, tudi. izven Ohio. Se priporočamo za prevažanje na piknike. SLAŠČIČARNE Peter Mukavetz 1231 EAST 61st STREET Slaščičarna in fino pivo WINERIES ANTON KOROŠEC 1063 ADDISON ROAD ENdicott 3571 Nabavite si fino vino na drobno ali debelo, pri nas. Oglašajte v — "Enakopravnosti" STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 23. septembra, X,Sk. svo1>odo in. l|u1>e2;eiiL Marko Stojan Roman iz Balkana. i Tako torej: von Schratten — Birbantini — Halil bej! Olimpia ni potrebovala mnogo bistroumnosti, da je ugenila, kakšna kupčija se plete med njimi. Lahko si mislimo njeno razburjenje in radovednost, ko je videla aretacijo obeh zločincev. Nobenega dvoma ni bilo, da obstoja med Halilovo gesto in to aretacijo prav tehtno sorodstvo! In še preden ji je izginil izpred oči policijski voz, ki je peljal Schratte-na in Birbantinija zopet enkrat v brezplačno bivališče, si je zasnovala s čudovito točnostjo ženske. intuicije vse, kar ji je bilo neznanega v tej lopovski burki. Saj je poznala, kakšne apetite ima Halil bej, in vedela, kakšni so Nemčevi in Birbantinijevi zaslužki. Da, da! čakala sta ga — zaradi denarja; počemu bi ga čakala drugače? In tisti denar bi bil imel biti kupnina za... No, s kakšnim blagom pa trgujeta ti dve plemeniti duši? A Halil bej modra glava, si je rajši prihranil svetle rumenjake tem, da je dal posaditi svoja kupčijska prijatelja tja, kjer i-m.ajo novci majhno ceno . . . Usoda obeh prijateljev je bila zdaj Olimpiji toliko jasna, da je ni več zanimalo, zasledovati jo še d?lje. Sldenila se je vrniti v svoje stanovanje, kjer je bila vsled Schrattenove prisiljene odsotnosti zopet varna za nekaj časa, in premišljati dalje o zanimivih dogodkih današnjega dne. Toda ženske nimajo samo daru opazovanja in zmožnosti, zgraditi si na podlagi posameznih znanov cele dolge verige dejstev in zvez, marveč tudi neverjetno silo slutnje. In slutnja je govorila Ohm-piji Montebello že od prvega trenotka, da je današnje razoča ranje obeh falotov zgolj posamezno dejanje temne drame, zaradi katere ju iščejo naši prijatelji. Von Schratten je bil prive-del iz daljne dežele žensko, ki mora biti Ivanu in Dušanu draga in mila, ter jo prodal z Bir-bantinijevim posredovanjem Halilu: in pravkar, pred njenimi očmi, je doletela zaslužena kazen dušekupca, ki sta bila prišla po plačilo za svoje ostudno dejanje! V njeni žalostni sobici se je izpremenila ta Olimpijina slutnja v tako neomajno gotovost, da ji srce ni dalo ostati doma; sklenila se je vrniti v pristanišče in priti kako na parnik "Victory", kjer je upala najti — ako že ne tujcev samih — pa vsaj sled, ki jo privede do njih, da jim olajša iskanje s svojim razkritjem; hotela jih je tudi posvariti, da naj se čuvajo Pyguri-sa. Naši čitatelji se bodo gotovo čudili tej skrbi nesrečne izgubljenke. Opazili so že zdavnaj, da je ni vodila samo gola maščevalnost proti Birbantiniju, marveč tudi želja, pomagati in koristiti našim prijateljem. Marsikateri maje morda z glavo in misli, da jo je olepšal pisec tega romana in se tako izneveril strogemu resnicoljubcu; a temu ni tako. Pomislimo le, da tudi najhujša propalost, ki v svojem bistvu ni drugega kakor velika nesreča, išče v bližnjem pogo-stoma sočutja in spoštovanja; zato pa ostane tudi v najprdpa-lejšem človeku še vedno iskrica dobrote: in grešnik ve, da če mu ugasne ona, potem tudi on nima več pravice, upati dobrote od drugih ljudi. Kar dobro je delo Olimpiji Montebello, ko je storila svoj I "Signori, venomer mi je pravilo' j nekaj, da iščeta ubogo dekle, ki j ga je zvabil lopov v nesrečo . . . I Pa to še ni vse, signori, nekaj j mi pravi tudi, kje morate iskati 1 njegovo žrtev; in vse se mi zdi, : da je glas moje slutnje zaneslji-ivejši od priznanja, ki bi ga mo-I gli izsiliti Nemcu — ako bi sploh I izpregovoril!" j "Kje? Govorite!" je dejal Du-;šan z zamolklim, skoraj prose-Ičim glasom. sklep; napravila se je naglo in! "Obraz imenitnega Turka, ki zaklenila vrata svoje sobice, v j se je pripeljal mimo razbojni-veseh zavesti, da lahko stori j kov kakor angel nesreče, mi je svojim rešiteljem s par beseda-,znan, signori! To je Hahl bej, vi-mi dobroto, ki je ona morda še i sok dostojanstvenik in morda izmeriti ne more. I najrazuzdanejši med vsemi Alla- V veži, ki je bila mračna tu- ^ hovimi verniki . . . di podnevi, pa se je skoraj zale-, Vem, da sta von Schratten in Lela v skupino ljudi: čemerikavi:Birbantini že prej poizkušala vratar je bil pravkar spustil v I takšne kupčije; in če sem ju vi-hišo naše znance. Olimpia je dela čakati v tako kritičnem ča-vzkliknila v prvem strahu; ko su ravno Halila, ima to svoj popa je pogledala natančneje, je men. Sicer pa," je nadaljevala s spoznala Ivana in Dušana, ki ji- povzdignjenim glasom, "vpra-ma je sledil Pyguris v neizpros- šajte lumpa, ki ga imate s se-nem spremstvu Jova in divjega boj! Ta Grk je Birbantinijev Marka ' stari posredovalec, kakor je Bir- "Ah, signori!" je vzkliknila ibantini posredovalec Schratte-pomirjena in vsa vesela, "ma- nov. Znano mi je, da so tičah te donna sama vas je poslala k,dni večkrat skupaj, in če želite meni; vas iskala!" "Tudi mi smo bili v skrbeh, ali vas najdemo. Ali moremo govoriti z vami nemoteno in . . varno?" je vprašal Dušan. "Potem se vrnimo gor, k meni. Nikjer ni bolj varno kakor tu." To rekša je odvedla znance v svojo sobo. Z zanimanjem in .idnim zadovoljstvom je opazovala spotoma Pygurisovo ' jet-ništvo in preteči obraz Marka, ki je bil Grku neprenehoma za hrbtom. "Zakaj ste rekli prej, da ni nikjer bolj varno k&kor tu?" je vprašal Ivan, ko je sedel na ogo-Ijeni divan. "Zato, ker Schrattena ni več v tej hiši," je odgovorila ItaU-janka in pomerila Ivana z o-strim pogledom. "Ni ga več?" sta vzkliknila prijatelja in planila kvišku. — jdeležil tega zločina; kje bi mi "Kam je odšel? ... In kako — kako veste, da ga prihajamo iskat?" "Mio Dio e madonna santa! Kako ne bi vedela, ko me je hotel zadaviti, ker se je bal, da vam ga izdam!" Nato je povedala obširno svoj včerašnji dogodek s Schratte-nom, povedala, kako je opozorila nanje "trojni sporazum", ko so plavali za življenje ali smrt po Zlatem rogu, in kako je danes 'izpodletelo brezvestnima pajdašema. "Zato vama ni treba žalovati: Nemec je spravljen varno v naročju pravice." "Toda kdo nam zdaj pove, kje je ona — nesrečnica?" je vzkliknil Ivan obupno in si za-kril obraz z rokami. "Torej sem le vedela!" je poki mala Olimpia zmagonosno. — '/edal vsega, sem zamolčal le zaLo, ker sem se bal njune mašče-\'alnosti . . . Zdaj pa vam hočem povedati vse — prav vse do piči-ce — dasi vem, da sem mrtev ilovek, ako izve Nemec, da sem v^am pomagal odkriti njegovo delo!" "Ne čvekaj!" ga je prekinil Dušan. "Kolnem se ti pri živem Bogu, da si mrtev človek tudi brez Birbantinija, in Schrattena ako ne poveš še to minuto, kam 3te spravili nesrečno dekle!" "Povem, vaša milost, takoj povem: ima jo Halil bej — res jo ima on... Toda jaz nisem kriv tega; svoje žive dni še nisem videl Halila beja!" "Od kdaj jo ima?" "Oh! Menda od sinoči ..." "In kje jo ima?" "Halil bej ima mnogo hiš . . . Mislim pa, da je uboga tujka v njegovi vili v Skutariju." "Ali veste, kje stoji ta njegova vila?" "Kako ne bi vedel? Vsak človek pozna hiše takih imenitnih gospodov ..." "Vaša kneževska milost . . . ." "Tiho! Kje je imel von Schratten tujko izprva?" Grk je pomolčal; nato pa odgovoril tiho: "V tej hiši ..." "Kdaj jo je izročil Halilu?" "Sinoči." "Ko smo bili mi tukaj ?" "Ko ste bili vi — tukaj . . " "P^okleto!" Ivan se je zagrabil za prsi, da ne bi skočil v lopova, ki je sinoči nedvomno še igral ulogo v kupčiji med Schra-ttenom in Halilom, obenem pa vodil njega in Dušana v to hišo, kjer je čakala uboga Jerica ujeta svoje strašne usode. "Ali se spominjaš tistega kri ka?" je zamrmral Dušan. "To je bila ona — da ona ..." "Vidite, signori?" se je oglasila zdajci spet Olimpia Montebello. "Dobro sem vedela, da izvle-(čete iz te kreature vse, karkoli vas more zanimati. A svetovala bi vam nekaj, če me hočete poslušati: ako namerjate storiti kake rešilne korake, ne dajte si dalo srce! In če nisem prej po- kazati poti po Pygurisu. Da va- Če bi vedeli, kako sem, izvedeti usodo nesrečne dame, ki so jo zabarantali, primite tega podleža in zvodnika za vrat in in ga stiskajte, dokler vam ne izda svoje skrivnosti ..." "Tako!" je vzkliknil Dušan, in žile na čelu so se mu napele. "Ali nisi prisegel lopov, da poveš vse, kar veš? Govori zdaj! Na dan z resnico, ako ti je življenje drago!" Vrli Pyguris je prebledel že v prvem trenotku, ko je Olimpia omenila Halila beja. Spoznal je, da se je uštel s svojo nakano, voditi tujce za nos in igrati dvorezno politiko. Preklinjaje v svojem srcu žensko bistroumnost Olimpije se je zgrudil ve-kaje na kolena in zaihtel s solzami, resničnimi solzami brezmejnega strahu: "Vaša linezevska milost naj se me usmili! Nedolžen sem . . . Jaz nisem kriv, jaz se nisem u- ie podjetje ne bo lahko, si misli-e pač sami; lahko vam nastane joložaj, v katerem vas spravi lavzočnost tega zavratnega člo~ /eka v veliko zadrego. Hišo Ha-ija beja najdete tudi drugače; ;sak domačin vam jo pokaže." "Prav imate, madam," je pokimal Dušan. "Ali — potem je je varnejše, ako je Grk svoboden in prepuščen samemu sebi." "Mislila sem nato; in morda v-am lahko koristim, kar se tiče ega. Svetujem vam sledeče; /prašajte gospoda Pygurisa brž, kar še želite izvedeti, nato pa ga pustite zvezanega in z zamaše-nimi usti tu pri meni. Čuvati ga hočem jaz — ako mi ga zaupate." Prijatelja sta pomerila Olim-•ijo s tistim' pogledom, ki išče zlobin človeške duše. Toda v o-5eh nesrečnice ni bilo skrite misli ; bilo je zgolj veselje, da more storiti tudi ona enkrat dobro delo .Ivan je pokimal Jurišiču, in ta je delal: "Zaupamo vam ga brez pomisleka . . . Lopov," se je obrnil nato k Pygurisu, "ali slišiš? Nič se ti ne zgodi; samo zvežemo te in usta ti zamašimo, da ne padeš v izkušnjavo. Ako boš priden, te eclo obdarimo, kadar se vrnemo nazaj. A zdaj govori: v katerem delu svoje hiše meniš, da ima Halil bej spravljeno ono ne-srečnico'!"' Grk je pomolčal: ali se je obotavljal pokazati, da mu je brlog Hali lovih grehov dobro znan, ali pa je ugibal, kako bi se dalo u-goditi Dušanu z dobičkom . . . "Nič ne premišljaj," je dejal Dušan s tihim glasom, temnim od srda. "Ako nam ne poveš, se lahko takoj pokesaš svojih grehov in se pripraviš na smrt; in ako nas nalažeš, te zadavimo is-totako. Govori urno, povej vse ;n pazi, da govoriš resnico." (Dalje prihodnjič) Sews FORWARD OR BACKWARD Čedno sobo za enega fanta se odda v najem. Vpraša se na 6718 Bonna Ave. Sobo s garažo ali brez se odda v najem. Prost vhod. Vpraša se na 1377 E. 171 St., blizu St. Clair Ave. AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo fi^otovo tudi druge zanimala. Ojjlasite se v uradu, t)išite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. V na;em se odda lepo stanovanje s 7 sobami; velika klet, fornez in vsa druga oprema: garaža. Stanovanje je na 1123 E. 74 St., vpraša se pa na 1072 Addison Rd. GOKECICA ALI ZGAGA? Ali vas nadleguje gorečica ali zgaga? Vas peče v požiralniku? "TUM-AID" je priznano sredstvo, ki bo temu odpomoglo. Dobite ga v vsaki lekarni, ako pa ga vaš lekarnar nima, zahtevajte, da si ga nemudoma preskrbi. Ne sprejmite nobenega nadomestka. THE MANDEL DRUG CO. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Road y Cleveland, Ohio Make« same peff® ^ 1 Singer in either dW tion. Lit j & lever cbanžes| direction i", stantly, regulates stitches pe' ,,ije embroidery as Winds bobbW bin. Ligbt / d c«^ mode 8tandj^^l,I<» Surprisingly Easy terms- ErasmusGojjjl, 1030 Eas*®® Clair Comer St- HEnd.4245 Don't Take Of , T.ur tubes or mlkrs jtrj wja by n.Blect or dras^„al ^ Oglašajte v — "Enakopravnosti" Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domoČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 ■■1 NAZNANILO i« ZAHVA^^, . znan«"""' S tiižnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem i" me jo za vedno zapustil moj ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog Frank Sodnik Umrl je dne 2. septembra, pokopali smo ga na Calvary septtnnbra, 1935. Pokojni je bil rojen dne 22. februarja, 1890 leta, v fara Cerklje na Gorenjskem. .. I Tem potom se prav lepo zahvaljujem vsemi, kateri so mi nudil> I v dnevih žalosti in sicer: Mrs. A^ary Benda, Mrs. Mary Sustaršič, M'"®' J Kar in Mrs. Katarini Jakob. 0 Ji i Nadalje se zahvaljujem vsem za krasne vence, katere so pokojnega in sicer sledečim družinam: Mr. Frank Kvelek - l ap"**, jo> ^ j IVtr. jif>' ... .........................ir... J .«,,1,» . ------" 'nf^ \ l^puh, Mrs. Mary Sustaršič, Mrs. John Stergar, Mr. John Benda, h šovec, Mr. John Jakob, Mr. Tony (ierchman in Mr. J. Globokar, eie Sr., Mr. John Korenčič Jr., Mr. Jack GrcKorin, Mr. Komeo ( ecelic Sr., Mr. Louis Valenrič, Mr. Jack /agorc, Mr. A. Pluth, Mr. ^ ' jjr- j,ii| John Luža r, Mr. Tony Seršen, Mrs. Ag. Prešeren, Mr. Frank Jelc""^' df" liujgar in Mr. John Fortuna, društvu "Pnjutflj" št. 215 S. S. f ^ "Napredni Slovenci" št. 5 S. D. p. Nadalje si; zahvaljujem vsem, kateri so daro\'ali za sv. maše | in sicer: Sestrioni Mrs. Jennie Maver. Mr. in Mrs. Anton Sustaršič, lenčič, družini Tleh, družini I. M. Cerne, Mr. Tony Strah, Mrs. F Bolden, družini A. Obreza, Miss Jennie K<>/levoar, Mr. Frank Cecf'^^' ^ ^ U mar, Mr J. Ockun, družini Blaznik, Mrs. -lennie Cilholof. O* I'rav lepa hvala tudi tistim, kateri sle dali svoje avtomobile > poslugo in sicer: Jos. Sustaršič, F. Svetek, J. Stergar, A. lapuh, ) breza, J. Zagore, Kos(' Stepic, Jennie liartol. Nadalje se zahvalim Rev. A. Bombaehu za opravljene cerU^ Hvala lep;i tudi nosilcem krste, katerih imena pa so mi žal neznana. [ Zahvaljujem se tudi August F. Svelik pogrebnemu zavodu pof" stvo pogreba, katerega ob enakih prilikah toplo priporočam, če se J yi; i katero ime Izpustilo, naj mi oprosti ter se, mu isto najlepše zahval«"^' Ti pa dragi in nepozabni soprog, počiva j mirno in pokojno ^ oW"^' Združil si se z najinima dragima hčerkama, katere si z mano vred f ler pustil mene samo, žalostno in obupano. V tolažbo mi je le misel, *** snidemo tam, kjer ni ne solz in ne bolečin. Žalujoi^a soproga MABV cles Under E> or % jfg Burning, S^^Thance«- „ need to taKe have the most nient for these ^ygtef J .jj tJjM cription called In last—safe »J]?uty y«"!?« bring new vitali make you feel bacli ""nI? week or 'n?"®£x o°®lran'®' package. Cyffhe e"®' .IrusBists and tn" m s - / , . IK Y i^Tii.ihAEh d • I 1'iin iti 'r/h^', . u