uvodnik
3
Gregor Jurak
Pomemben trenutek za strateški premislek
Še pred nastopom sedanje poli-
tične oblasti, smo v večji skupini 
strokovnjakov iz akademskega 
okolja in izvajalcev vzgoje in izo-
braževanja strnili moči ter, v okvi-
ru Partnerstva za razvoj kako-
vostne vzgoje in izobraževanja, 
začeli razmišljati o novem vzgoj-
no-izobraževalnem sistemu. Po-
memben vzgib za to je bilo dej-
stvo, da je Zavod za šolstvo RS 
začel s prenovo učnih načrtov. 
Čeprav smo mnogi strokovnjaki 
opozarjali, da moramo najprej 
ustrezno opredeliti osnovna iz-
hodišča šolske reforme.  
Sedanja politična oblast je z re-
formo nadaljevala ter ob tem na-
povedala, da bo njena izhodišča 
opredelila kar sproti. Vsekakor ču-
dna pot, (po)vezana z evropskimi 
sredstvi za okrevanje po pande-
miji, ki ne navdaja z optimizmom, 
da bodo namen in cilji doseženi. 
Foto: Roman Šipić

4
A tudi, če prenove ne bo, le po-
sodobitve, je to pomemben tre-
nutek za strateški razmislek celo-
tne pedagoške stroke, vključno s 
področjem športne vzgoje. 
Zato smo v skupini športnih pe-
dagogov in akademikov iz vseh 
slovenskih pedagoških fakultet, 
ki izobražujemo učitelje športne 
vzgoje, v okviru partnerstva pri-
pravili izhodišča, kako naj bo gi-
banje umeščeno v šolski vsakdan 
prihodnih rodov otrok in mlado-
stnikov. 
In naše sporočilo je jasno - giba-
nje mora biti vsak dan na otro-
kovem urniku. Poleg vsakodnev-
ne ure športne vzgoje, tudi kot 
način preživljanja šolskega dne, 
učenja pri čim več predmetih. 
Ne kot dodatna dejavnost, kot 
otrokova osnovna pravica. Ne 
kot njegova učna obremenitev, 
ampak razbremenitev. 
Naše sporočilo je tudi (pre)dr-
zno - gibanje mora biti nujen del 
napovedane šolske reforme. Ne 
stranski produkt, ampak eden od 
osrednjih ciljev. Ne posodobitev, 
temveč prenova. Ne prilagoditev, 
ampak sprememba. 
In naše izhodišče je tudi uporno - 
gibanje mora biti del vsake šolske 
skupnosti. Ne priporočilo, ampak 
zahteva. Ne pobuda, temveč de-
janja. Ne možnost, odgovornost. 
Tudi če snovalci šolske prenove 
teh izhodišč ne bodo sprejeli, 
predstavljajo iz naše stroke do-
govorjene usmeritve, ki jih lahko 
uresničimo po principu od spo-
daj navzgor, z iniciativami iz oko-
lij in od učiteljev torej, ki (prepo)
znajo in zmorejo umestiti več gi-
banja v svoj in otrokov vsakdan. 
V dokumentu, ki ga predstavlja-
mo v prilogi pričujoče številke 
revije Šport, so zbrani tudi znan-
stveni dokazi o pomenu gibanja 
za otrokovo kognitivno delova-
nje, učno uspešnost in vse plati 
zdravja, kot tudi predstavitev 
nekaterih naših in tujih primerov 
dobrih praks umeščanja gibanja 
v vzgojno-izobraževalni prostor. 
V prilogi boste našli tudi konkre-
tne predloge, preproste in učin-
kovite načine, kako lahko učitelji 
in vodstveni delavci spodbujajo 
gibanje med učenci in dijaki ter 
tako prispevajo k njihovemu ce-
lostnemu razvoju. Zato lahko 
predstavlja pomembno študijsko 
in učno gradivo za nove ter ob-
stoječe generacije pedagoških in 
vodstvenih delavcev v vzgoji in 
izobraževanju.   
Vabim vas, da ga preberete.