Pc£fitfvs	v	BotDofnl.
W	Liubliana,	četrtek	28.	oktobra	1920.
VECERNTLIŠT
Štev. 246.
Cene po pošti:
za	celo leto	.	H	8V-
za	po! leta	.	H	*fZ —
za	četrt leta.	H	Zi —
za	1 mesec.	.	H	V—
Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H 1Z‘—
Upedništuo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 60 vin.
v Zagrebu;. Ti dogovori v posebni spomenici, ka-
ir
Cez en mesec.
ttial ^?nes 'e 28. oktober. Dve leti je do-stva Ze minulo, odkar je slovensko ljud-dne° • proS*asil° svojo samostojnost. Tisti ne VJ' Polni najsmelejših upov in zlatih nad, Vp	*n nevarnosti so še vsem v ži-
njJJJ. sP°minu. Na to je prišlo takozvano šen ln nie s Hrvati in Srbi, ki je bilo izvrta, 0 .na podlagi medsebojnih dogovorov z prodnim večem “ ter ! obseženi
Hr° *,e Pre(lložila deputacija Slovencev, ksa^ H°V ^fb°v srbskemu regentu A!e-da •' ^ tei spomenici je bilo rečeno, j Se ujedinjenje izvrši tako, da bodo ostali'' Veljavi tudi nadalje vse upravne obla-hr’ ,yse Pravice posameznih plemen in po-sn» • k.nkor doslej. Ta dogovor je regent bo u potrdil, izrecno povdarjajoč, da skl ?n^n° veljavno državno ustavo bila 3 us^avo^vorna skupščina, ki edina Pravico spremeniti ta dogovor.
V u ♦ Z en mesec dni se ima vršiti volitev pr f ayotvorno skupščino. Dve celi leti ie ve ■	> predno zamore ljudstvo te drža-
do dreČi svojo besedo. Toda razmere so se pOy aines čudovito spremenile. Mesto kute / • b nad je ostala gomila razočarani. Vr . ni so liberalni listi polni gnjeva in so-vr»* • PProti slovenskim fantom, ki se Piše'3 °d vojakov. Liberalni listi namreč perv',^a slovenski vojaki zabavljajo zo-Se 2j. e in srbski režim pri vojaštvu. Nam Le > vojaštvo ni edini kamen spodtike. k0 glejmo na naše carinarnice, to veli 5l) ?esreč° za zdrav razvoj našega go-a(js arstva, poglejmo na centralistične in gr ?*Ustične odredbe, ki prihajajo iz Bcl-se • ’ poglejmo izvozničarsko politiko, ki tel"'6 ^e^ala v Belgradu, da so ž njo boga-„■ Posamezni liberalci, poglejmo reševa-®aše valute, ki je uničila krono, naše '^orje, za katero se Belgrad ne briga, na „ r°šk°, ki je izgubljena vsled nesrečne p0 r,ailie in zunanje politike Belgrada! — ^glejmo na to in še mnogo drugega, pa gjJ110 videli, odkod črpajo nezadovoljni agenti svojo snov.
lo	če liberalci danes upijejo, da je
^ . 1,1 ce liberalci danes upijejo jr in povzročitelje te nezadovoljnosti ^ ba najmanj zapreti — če ne že obesiti jgj Povemo mi, da so liberalni centralisti, ^ ,sPadajo v zapor. Ti ljudje so s svojim to °Vaniem spravili vso našo domačo av-pod, podplat belgrajskim mini-v 0t“, pomagali so teptati vse, kar je slo-c sko, le z namenom, da bodo s pomočjo j^Ualističnega Belgrada lažje vladali na-hudstvo — sebi v profit, Tu so krivci!
čin ■ danes P° dveh letih ti krivci in zlo-Cl nad slovenskim ljudstvom iščejo kriv-, v drugod, meneč, da je ljudstvo tako sla-8a spomina, da pozabi od ust do nosa j • Nas, ki smo povdarjali, da je treba av-rip0l?'io Slovencev in Hrvatov še razši-s h če hočemo utrditi državo, so zmerjali j^Paratisti in nas črnili v Belgradu. Mi se
Ho ZmpJIi 7a f ;i1čp liKprnlnp rlpnnnri-
!anci;
heiClle< ker nas čisto nič ne briga, kaj kak j, «rajski demokiat sodi o nas. Toda da-Ji s Ee kažejo posledice liberalnega centra-ha v Belgradu. Hrvatsko ljudstvo pre-]jsja v Radičev tabor, demokratski centra-
li	? so brez moči in si ne upajo več med s stvo, le Ljudska stranka na Hrvatskem s?0)0 zahtevo po avtonomiji drži nazaj etečo nevarnost.
(ji... st° je na Slovenskem, Demokrati so lii!) ^)Ub)ezen do države med slovenskim st m. Danes čez en mesec bo to ljud-sodilo nad liberalci in drugimi same-jj ,ninii in nesamostojnimi centralisti. Da-Jbesec bo slovensko ljudstvo povedalo, ob ,°če avtonomijo svojega plemena, da g s°>a centralizem, ker noče nadvlade ene-Pmrnena nad drugim!
Mi gremo v boj za avtonomjio!
fcONEC ŽELEZNIŠKE STAVKE V AVSTRIJI.
p LDu Gradec, 28. oktobra. (DKU) ,j Rajanja, ki so se včeraj pričela med seoe^n° vlado in med izvrševalnim od-0r*i zveze nameščencev južne želez-v ^e> »o uspela. Nocoj ob polnoči se je •Postavil promet
Regent Aleksander — grški kralj?
LDU Belgrad, 27. oktobra fZNL) »Tribuna« piše: Smrt grškega kralja je po vzročila v grškem vprašanju nove težko-če in zdi se ,da se javljajo vprašanja, ki bodo v bližnji bodočnosti za nas velikega pomena. Ta vprašanja so zelo delikatna in zaradi tega še ni mogoče govoriti o njih javno. Toda že sedaj se more reči, da odhod regenta v Atene ni samo čin pietete napram bivšemu kralju, temveč tudi naklonjenost željam političnih krogov v Atenah, ki žele tesnih državnih zvez med Grško in našo kraljevino.
LDU Belgrad, 27. oktobra (ZNUj »Politika« javlja iz Soluna:	Uradni list v
Atenah je takoj po kraljevi smrti objavil dolg proglas na prebivalstvo, ki so ga podpisali vsi ministri. Ministrski svet z največjo žalotjo javlja ‘narodu tužno vest o smrti kralja. Po ustavi pripade prestol po smrti kralja Aleksandra njegovemu mlajšemu bratu, princu Pavlu. Ker pa princa Pavla ni v državi in vsled odnošajev, ki obstoje med narodom in kraljevo rodbino, se je vlada odločila, da takoj skliče razpuščeno skupščino, ki naj izvoli regenta po ustavi. V proglasu narodu veli vlada, da bo vršil ministrski svet toliko časa kraljevske
dolžnosti, dokler bodoči regent ne položi svečane prisege.
LDU Belgrad, 27. oktobra (ZN L) Iz Aten javljajo: Parlament je sklican za četrtek dne 28. t. m. Sodeč po podatkih iz zanesljivih virov, sta admiral Konduriotis in bivši ministrski predsednik Zaimis na]-resnejša kandidata za regenta. Kar se tiče izvolitve princa Pavla, menijo, da bo delal bivši kralj Konstantin zapreke in da ne bo dovolil sinu, da odide na Grško, dokler ne bodo končane volitve v parlament. Kakor hitro bodo vse zapreke odstranjene, bo princ Pavel takoj zasedel prestol, ker je po postavi že polnoleten. Princ je star 18 let,
LDU Belgrad, 27. oktobra (ZNUj »Tribuna« javlja iz Aten: Pogreba kralja Aleksandra se razen kraljeviča Aleksandra ne udeleži noben drug evropski vladar. Ministrski predsednik Venizelos je takoj po smrti kralja posetil našega poslanika v Atenah in ga zaprosil, naj obvesti našo vlado, da bodo v Atenah za toliko časa odložili kraljev pogreb, dokler ne pii-de regent Aleksander v Atene. Venizelos smatra, da je prihod regenta v Atene velike politične važnosti.
Vohvni boj.
b Volivni položaj na Hrvatskem.
».Nar. Politika« poroča: »Volivna mrzlica na Hrvatskem ni niti izdaleka tako huda kakor v drugih pokrajinah. Razen pučke stranke in Radičevcev ma-lokatera stranka resno zahaja med kmete, marveč se vse drže mest in trgov. Na kmetih se bo vodil boj, kakor se vidi, samo med Pučko in Radičevo stranko. Radičevci gredo v svojem hujskanju kmetskega ljudstva proti vsem pozitivnim vrednotam tako daleč, da jih že seljaki sami odbijajo, ker ne verjamejo v njihovo resnost.«
b Volivno gibanje v Hercegovini. »Narodni Politiki« poročajo iz Mostarja o volivnem gibanju v Hercegovini Poročilo pravi med drugim; »Že sedaj se more presoditi, kakšen bo uspeh volitev v Hercegovini. Ljudska in Radikalna stranka bosta vsekakor najjačji in oni bosta dobili oba kvalificirana mandata. Za njima prihaja vpoštev Jugoslovanska muslimanska j organizacija in pa Hrv. težačka stranka, ki utegne dobiti enega poslanca. Nazadnje prihajajo vpoštev demokrati in komunisti. Ti-le razvijajo živahno agitacijo in »revni« sodrugi vzdržavajo več agitatorjev, ki hodijo po vaseh. Za sedaj je njihov uspeh neznaten. Ako se bo vdeležilo volitev vsaj 80 odstotkov kmetskih voliv-mandata. Drugače utegnejo dobiti en cev, komunisti ne bodo dobili niti enega mandat.«
b Vzroki in posledice. »Narodna Politika« dne 27. t. m. se v uvodniku peča z govorom ministra Draškoviča v Zagrebu. List med drugim zavrača ministrovo trditev, češ, da Srbi ne poznajo imperializma. Ljudstvu v celoti — pravi list — bodo imperialistične težnje že tuje, s tem pa še ni rečeno, da med Srbi ni hegemo-nističnih in imperialističnih struj. Nasprotno: vjmperialističnih struj je danes med Srbi več nego kdaj preje. In kaj je posledica njihovega dela? Med Hrvati se pojavljajo in krepe struje, ki stremijo za uničenjem te države. Na eni strani trde neki imperialisti, da so oni zmagovalci, da se je ustanovila velika Srbija in da morajo Hrvati njim služiti ali pa naj se izselijo iz države, na drugi strani se pa javljajo demagogi, ki pravijo: »Proč od Srbije! Nočemo srbskega jarma. Hočemo hrvatsko državo, četudi sestoječo samo iz treh županij!« Na eni strani gotovi ljudje proglašajo dinastijo za reprezentanta plemenske hegemonije, na drugi strani pa neki drugi žele, da bi ta dinastija kot glavna zapreka plemenske enakopravnosti izginila. Na eni strani se proglaša in smatra vojska kot plemenska vojska, na drugi strani se pa v drugih pojavlja proti tej vojski najhujša mržnja. Ena zla akcija poraja še hujšo reakcijo, en ekstrem nujno
izziva drugi ekstrem. Radičijanstva in fiankovstva ni mogoče pojmiti ne pobiti, ako se na drugi strani v enaki meri ne pobijajo plemenski imperialisti.« Zakaj te jasne resnice tisti, ki jih v prvi vrsti tiče, nočejo spoznati?
b V čem ima minister Draško vič prav. Minister Draškovič je v svojem zagrebškem govoru rekel med drugim; »Slabi so tisti Srbi ki hočejo prevlast nad svojimi brati, toda slabi so tudi tisti Hrvati, ki to prevlast tipe.« Na to odgovarja »Na-lodna Politika:	»S	to	trditvijo ministra
Draškoviča se popolnoma strinjamo, Med najslabše Hrvate prištevamo hrvatske člane Demokratske zajednice. Ti ljudje so bili v prvi vrsti poklicani, da pomirjujejo plemenska nasprotja. A oni tega ne le niso storili, marveč so ta nasprotja še povečali. Navajeni na servilnost in kleče-plaslvo nasproti Pešti, so mislili, da morajo biti servilni in pasje pokorni tudi nasproti svojim bratom ter se niso upali poučiti bratov o hrvatskih razmerah in popraviti njihovih predsodkov in pomanjkljivih pojmov o Hrvatih. Ti mameluki so mislili, da morajo v borbi proti Hrvatom tekmovati s čokorilovci in njim sorodnimi strujami.« Kar je tu zapisala »Nar, Politika o hrvatskih pristaših Demokratske zajednice, velja v polni meri tudi za slovenske demokrate, kakor veljajo Draško-vičeve besede o slabih Hrvatih tudi za nas Slovence. Nočemo biti slabi Slovenci in nočemo nobene plemenske hegemonije, ampak popolno ravnopravnost vseh treh plemen.
b Demokratski strah. V malokatero organizacijo se liberalci toliko zaganjajo kakor v organizacijo služkinj. Ta jim je kakor predznak sodnjega dneva za kapitalistični družabni red, kajti z organizirano služkinjo jim je prišel v hišo socializem, in to dvakrat sovraženi krščanski no služkinjo jim je prišel sociali-bližina ženira, razumemo. Ne razumemo pa njihovega naravnost paničnega strahu pred organiziranimi služkinjami ob sedanjih volitvah. »Narod« na uvodnem mestu kaže na to najnevarnejšo bojno četo »klerikalizma«. Zaboga — saj se je skupnemu jugoslovanskemu reakcionarstvu, ki hodi po svetu v demokratičnem kostimu, vendar posrečilo, da je zaenkrat preprečilo žensko volivno pravico v konsti-tuanto! Toda služkinje bodo agitirale, pravi »Narod«. A kje naj pa služkinja agitira, ko prebije ves teden v družini, pri kateri je v službi, nedeljsko popoldne pa v cerkvi in med svojimi družicami? Ker ženske, kakor rečeno, nimajo volilne pravice, bi prišle pri agitaciji vpoštev le družine, in sicer le liberalne ali demokratske družine, kajti v »klerikalnih« bi bila »klerikalna« agitacija odveč. Potemtakem se »Narod« boji, da bi utegnile služkinje v njih lastni sredi polagati volilne mine9
Ako je temu tako — in drugače biti ne more — potem seveda razumemo strah »Slov. Naroda«. On bo že poznal svoje ljudi. Naše čestitke vrlim služkinjam!
b Verski program Samostojne kmetske stranke. Na shodu SLS v Št. Joštu nad Vrhniko je razlagal naš zastopnik katoliško načelnost naše stranke, pri čemur ga je motil samostojni kmet Smodin in izjavil, da je samostojnim kmetom vseeno, kaj kdo veruje, ali v psa ali v mačko. S tem je Smodin pokazal v pravi luči sebe in svojo samostojnost — samostojnim kmetom rade volje prepuščamo vse pse in mačke.
Volivna pravica in dolžnost.
Duh sedanjega časa je demokratičen, čeprav se pojavljajo še mnogi simptomi, ki dokazujejo nasprotno. Najjasnejši dokaz za to je splošna volivna pravica vseh 21 let starih državljanov brez ozira na njegov stan, izobrazbo in premoženje. Ako se ozremo nazaj v polpreteklo dobo, v kateri so imeli volivno pravico samo nekateri privilegirani stanovi, ljudstvo pa same davčne in druge obveznosti do države, potem moramo reči, da se je demokratična misel od 1904. leta, ko je SLS izbojevala v boju proti dr. Tavčarju splošno volivno pravico, zelo razširila in izbistrila. Po polomu je dr. Tavčar v nekem »Narodovem« članku sam priznal, da je storil velik politični greh tedaj, ko se je z vsemi silami in sredstvi boril proti splošni, tajni in enaki volivni pravici. S tem je seveda tudi dokazal, da liberalci niso bili v stanu niti par let pogledati naprej, zato jih je hitri razvoj svetovnih dogodkov zalotil nepripravljene, da se še danes love med absolutizmom in demokracijo. To bo trajalo toliko časa, da bodo izginili, komaj vedoč kedaj.
Ker je javni položaj dandanes tak, da zadeva globoko zasebno družinsko in zakonsko življenje vseh državljanov in državljank, ker je dalje delavska in uradniška žena prisiljenim potom odtrgana od gospodinjstva in materinstva ter vržena v sirovi boj za vsakdanji kruh, ker je ženska prav tako kot moški vezana na državne zakone in postave, je jasno, da bo demokracija lohko časa nepopolna, dokler bo ženska izključena od volivne pravice, dokler bo ženski vzeta možnost političnega udejstvovanja v javnosti. Ako premislimo, da je bila v narodnem predstavništvu v Belgradu izmed toliko močnih strank samo mala SLS za žensko volivno pravico, potem si lahko predstavljamo, kako smo v Jugoslaviji še daleč od popolne demokracije, koliko boja bo treba še za dosego ženske volivne pravice, koliko truda in duševnih naporov bedo morali še prestati borci za demokracijo. Sedaj; ko stojimo v najJjutejši prvi volivni borbi naše nove države, že sedaj naglašamo znova, da je ženska volivna pravica zapisana na našem bojnem praporu.
Z volivno pravico pa je seveda združena tudi volivna dolžnost. Ako si prej godrnjal, ko nisi imel pravice glasovanja, sedaj se pa istega iz malomarnosti vzdržiš, si napravil napako: Ti nimaš potem več pravice, grajati slabe razmere v državi, ker svojega glasu nisi oddal oni stranki, o kateri si bil prepričan, da ie izmed vseh najboljša, o kateri si bil prepričan, da bo najbolj ustrezala tvoji volji, čtprav se morda ne strinjaš povsem z njo. Kakor na posameznika pade z volivno pravico volivna dolžnost na cel narod, z dolžnostjo pa tudi odgovornost za vse mogoče posledice. Volitve so oni dej, kjer izreka narod zaupnico tej ali oni stranki, kjer se odloči narod za ta ali oni program, kjer si piše narod sam sodbo ali obsodbo. Že radi tega je vsakdo dolžan, udeležiti se volitev. Narod, ki se je odločil na napačno stran, je sam odgovoren za zle posledice. Kakor si postelješ, tako boš spal.
Slovenske stranke so že izdale svoje volivne programe. V njih je bistvo stran-
Stran 2
»Večerni list«, dne 28. oktobra 1920.
Štev. 246,
kinih delovanj, poleg tega pa se je treba ozreti radi sigurnejše presoje še na dela, ki so jih posamezne stranke dovršile. Ta najjasnejše govore. SLS, JDS, SKS, NSS, JSDS, KSJ, — te stranke, 6 po številu, bodo nastopile s svojimi kandidatnimi listami. Ljudstvo1 Katero boš volilo? Besedo imaš ti, izbiraj ti, odločaj ti, ker boš tudi odgovornost pred Bogom nosilo ti!
Mi povdarimo eno samo dejstvo: Izmed šestih strank na Slovenskem je SLS edina, ki zagovarja in brani krščanstvo, ki povdarja vero v Boga tako v privatnem kot v javnem življenju. Vse druge'so svobodomiselne in odkrite sovražnice katoliške Cerkve. Slovensko ljudstvo pa je 95 odstotkov globoko verno. Ali bo volilo stranke brezverskih programov? Ako je le trohice božje ljubezni v duši naroda, potem bo obračunalo z volkovi v ovčji obleki. Sicer pa naj se odloči po lastnem preudarku! Volivno pravico ima, z njo je združena dolžnost! Ljudje, ali zapopadete veliki dan? Sami si boste pisali usodo. — Izbirajte!	Fr.	Ž.
Politične novice.
+ Boj dr. Korošca s finančnim ministrom. Kakor poročajo iz Belgracla, se je v zadnjem času vršil med dr. Korošcem in finančnim ministrom ^ dr. Stojanovičem oster boj za proračun. Dr. Korošec je zahteval temeljitih iz-prememb, na katere Stojanovič ni hotel pristati in je podal ostavko. Končno se je med obema ministroma dosegel sporazum ter je dr. Stojanovič privolil v znatne izpremembe finančnega zakona. Tako se zakon o posebnih davčnih povišanjih v Sloveniji ukine, eksistenčni minimum se določi iia letnih 4800 kron, od električnih žarnic izpod 10 sveč se davek ne plača, ukine se davek na kvas, odpravi trošarina na olje itd.
-f- Na j višje finančno sodišče za Hrvatsko, Dalmacijo in Slovenijo bo v Zagrebu, kakor poročajo iz Belgrada.
-f- Dobro plačan komunist. Glasilo središčnih komunistov »Slobodna Ri-ječ« v Zagrebu objavlja dohodke levičarskega komunista Slavka Kauriča. Le-ta dobiva mesečno: Kot uradnik okrajne bolniške blagajne 3200 K, kot podtajnik železničarjev -4000 K, kot ravnatelj železničarske tiskarne 1500 kron in kot član ravnateljstva želez-ničai'skega konzuma 1000 K ali 9700 K na mesec t. j. 116.000 kron letno. Na ta način se že izhaja.
Tudi srbski komunisti se cepijo. Zadnji čas se tudi med srbskimi komunisti izvršuje proces cepljenja in razpadanja. Dragiša Lapčevič in dr. Živko Topalovič sta izdala oklic na delavstvo, v katerem se obračata proti delu skrajnih levičarjev in se izjavljata za zmernejšo strujo. Na splošno v Srbiji po vseh krajevnih skupinah prevladuje med komunisti zmernejša struja in je skoro gotovo, da bodo topot levičarji igro izgubili, V ostalem pa pomenja razcep toliko ko razpad in je komunizem tudi v Srbiji toliko kot premagan.
-j- Načrt za ustavo. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet naročil ministru za konslituanto dr. Laza Markoviču, naj izdela ustavni načrt, ki se predloži konštituanti kot en predlog .Dr. Markovič bo menda z načrtom gotov že prihodnji teden, nakar pride njegov načrt v razpravo v ministrskem svetu.
Gospodarstvo socialnih demokratov na Dunaju. Dunajski župan socialist Reuman si je nakazal visoko letno plačo v znesku 144.000 K, dočim se je krščanskosocialni župan dr, Weisskirchner zadovoljil s 60.000 K. Poleg tega si je nakazal socialistični župan še letnih 100.000 K za re-prezentacijske stroške. — Krščansko-soci-alni podžupan je imel letno 27.000, socialni demokrat jih ima 128.000. Mestni sve tovalec Griinwald, zet župana Reumana ima letno 108.000 K, prejšnji krščansko-so-cialni svetniki so imeli po 9000 K letno. Tako znajo gospodariti socialisti tam, kjer imajo moč in večino. Ni čuda, da so socialni demokratje spravili mogočno dunajsko občino na rob propada in zato dunai-sko prebivalstvo željno pričakuje novih občinskih volitev, da bo za vedno strmoglavilo rdečo gospodo.
+ Kmetska vstaja v Novgorodu. Preko Londona prihajajo iz Moskve poročila o kmetski vstaji v okolici Novgoroda. Do 70.000 dobroorganiziranih kmetov je navalilo na mesto, pobilo komisarje in odpravilo sovjete. Mesto je v rokah kmetov, ki se pripravljajo na brambo proti sovjetskim četam, ki hite proti Novgorodu. Kmetje se krva-
vo maščujejo za boljševiška nasilja in so en sam dan izvršili 700 smrtnih obsodb.
Dnevne novice.
— Dr. Šušteršič v Celovcu, Liberalni listi pišejo, da s eje dr. Šušteršič z Dunaja preselil v Celovec, kjer namerava otvoriti svojo odvetniško pisarno. Po Ljubljani se govori v zvezi s temi vestmi, da bo dr. Šušteršič iz Celovca vodil politično življenje koroških Slovencev. — Koliko je na teh vesteh resnice, nam ni znano,
— Nov hrvatski dnevnik. Zagrebški »Jutarnji List« bo izhajal poslej v dveh dnevnih izdajah; popoldanska izdaja bo izhajala pod naslovom »Večer«. »Večer« izide prvič dne 10. novembra.
— Nov drobiž. LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU.) Finančno ministrstvo bo v kratkem končalo dela za odtegnitev 2 in 10 kronskih bankovcev iz prometa. Mesto njih bodo izdane v promet novčanice po pol in 1 dinar, kakor tudi nikelnasti drobiž.
— Aretirani Rusi. Orožniki v Št. Vidu pri Ljubljani so aretirali Dimitrija Be-lc-va iz Udalove, gubernija Tobolsk, Štefana Pavlova iz Solovodna, gubernija Jeka-terinoslav in Tita Ponamerenka iz Često-bola, gubernija Jekaterinoslav, ker sla Belov in Pavlov ukradla 3 koce in 6 rjuh v vrednosti 2400 kron; ukradene reči sta spravila pri Rusu Ponamerenku, ki je iste razpečaval.
— Podstrešna tatvina. Finančni blagajnik g Rudolf Bregant je imel spravljen v podstrešju kovček g. Rudolfa Čapka, v katerega so vlomili neznani rokovnjači in odnesli iz njega več stvari v vrednosti 2000 kron.
— Aretirani tat kolesa. Dijak I. razr. obrtne šole v Ljubljani Ljubiša Smiljanič, stanujoč v artiljerijskem arsenalu, je zasačil rudarja Antona Tičarja, ko je ukradel pred arsenaiom z avtomobila moško kolo znamke Puch. Tičarja je vojaška straža aretirala in izročila policiji.
— Vlom v pastirsko kočo. Na planini Bevšica je bilo vlomljeno v pastirsko kočo in je bilo ukradeno pastirju Jožetu Osel s Koroške Bele št. 25 več moke in drugih reči v vrednosti 551 K. Dalje je bilo vlomljeno tudi v kočo pastirja Jožeta Svetina na planini Za-jezercem in ukradeno iz nje razno 70 kron vredno blago. Orožniki so poizvedovali po tatovih in dognali, da sta osumljena tatvine Jakob Noč in Tine Noč iz Javorškega rovta, ki sta priznala vlom v kočo Zajezercem.
— Raj na zemlji nam ponujajo novodobni preroki. Kakšen bo ta raj v resnici, nam pove drobna knjižica »Obljubljena dežela Socialija« ki v pestrih barvah naslika socialistično državo. Knjižica se dobiva pri »Katoliški Ligi« v Ljubljani in stane posamezno 2 K, več izvodov skupaj pa po 1 K 50 vin.
— »Ajmo mi Sokoli«, sokolska pesem, pravilno pojasnjena in razložena, je izšla v drugi izdaji 10—12 tisoč. Da je kniižico vredno čitati, najbolje dokazuje to, da se je je prodalo 10.000 izvodov brez vsake reklame. Segajte pridno po njej in skrbite, da jo bo dobiti povsod. Naroča se pri »Katoliški Ligi«, Ljubljana, Poljanski r.a-sip 10. Cena izvodu 5 K 50 vin., v večjih množinah 5 K.
KONEC STAVKE ANGLEŠKIH RUDARJEV.
LDU London, 27. oktobra. Volfi] Manchester Guardian« javlja: Stavka rudarjev je končana. Vlada je dovolila takojšnje povišanje plače za dva šilinga. Izvrše-valni odsek rudarske zveze je izjavil, da ie delavstvo pripravljeno vzeti odgovornost za napredovanje premogovnega vprašanja nase,
ŽELEZNIŠKI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO.
LDU Belgrad, 27. .okt. (ZNU.) V ministrstvu za promet je izdelan nov pravilnik s pogoji za prevoz železniških vlakov med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
ZEMLJA ZA DOBROVOLJCE.
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU.] V ministrstvu za agrarno reformo je podpisan sklep, das se dobrovoljcem izdajajo brezobrestna denarna posojila. Dobrovoljci morejo zaprositi za ta posojila preko svojih udruženj.
ZA INVALIDE.
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU.] Finančni minister je stavil v predlogo novega državnega proračuna naknadni kredit 30 milijonov dinarjev za izplačilo invalidskih podpor iz prejšnjih let.
Ljubljanske novice.
lj Mlinar in njegova hči. žaloigro v petih dejanjih vprizori Ljudski oder v nedeljo in v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji že jutri zjutraj v trgovini »Nove založbe« na Kongresnem trgu in v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici.
lj Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo razprodajalo v sredo, dne 3. novembra med 8. in 11. uro v Mahrovi hiši večjo množino zaplenjene pokvarjene krušne moke. Vsaka stranka dobi samo 1 do 2 vreči.
lj Služba stalnega šolskega sluge je razpisana na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Natančneje je razvidno iz Uradnega lista št. 123,
lj Iz gledališke pisarne, V petek dne 29. oktobra se vprizori kot	slavnostna
predstava ob drugi obletnici	narodnega
osvobojenja Shakespearejev »Sen kresne noči« v Župančičevem prevodu in z Men-delssohnovo glasbo. (Dramska predstava opernem gledališču, red D. Za abonente so veljavne operne vstopnice.)
lj Ukradeni pisalni stroj. Iz pisarne delegacije ministrstva financ v Ljubljani je bil ukraden v II. nadstropju III. oddelek pisalni stroj znamke »Admont« št. 7.
V pisarni sta bila dva enaka	stroja. Kdo
je stroj ukradel, se ne ve.
lj Tatvina pri gostilničarju Štoru v Vodmatu, Gostilničarju in trgovcu Ivanu Štoru v Vodmatu št, 16 je bila ukradena temna, sivkasta pelerina, na kateri se pozna oljnat madež, vredna 2000 kron in z dvorišča naprsna konjska oprema vredna 500 kron.
lj Okradeni knjigovez. Ko je šel knjigovez Franc Presetnik, stanujoč na Gosposvetski cesti 13, vrata 18, na delo, je pozabil na nočni omarici uro. Ko se je vrnil domov, je ni več našel, ker jo je nekdo ukradel. Ukradena ura je nikelna-sta na zapestnici in ima arabske številke, od katerih je številka 12 rdeča.
lj Drag in nevaren špas, Antonijo Urbančič je nekoč ustavil policaj, ker je drago prodajala mleko. Ko jo je vprašal, kako se piše, je rekla: »Frančiška Tomažič iz Brezovce sem.« In s Frančiško Tomažičevo so pisali v verižniškem uradu gospodje zapisnike s Tončko in jo tudi pod tem imenom obsodili. Vso to reč je dobil končno v roke še g. dr. Oblak, kateremu je plačala Tončka 572 kron. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo Tončko zaradi prestopka goljufije, ker je napovedala takrat napačno ime, na 14 dni zapora. Proti tej sodbi se je Tončka pritožila na deželna kol vzklicno sodišče. Pod predsedstvom g. dvornega svetnika Regallyja je rekla Tončka, da je kar tako za en špas povedala takrat policaju napačno ime. »Drag in nevaren špas je to bil!« je pripomnil g. dvorni svetnik Regally. Po končani razpravi je g. dvorni svetovalec Regally razglasil sodbo, s katero je potrdil krivdorek okrajnega sodišča v Ljubljani, toda sodba se je spremenila v toliko, ker Tončka ni zagrešila prestopka goljufije, marveč le delikt napačne zglasitve. Ker je- šlo za zaslišanje pri političnem oblastvu„ se ji ni mogla pripoznati tista pravica zagovora, ki bi ga imela pri sodni zaslišbi. Kazen se ji je z ozirom rta to določila s sedemdnevnim zaporom.
lj Lep uspeb ljubljanske policije* Samskega krojaškega pomočnika Maksimilijana Srečnika je aretirala 21. oktobra v Trnovem ljubljanska policija in ga izročila v zapore deželnega sodišča, ker je meseca avgusta letos izmaknil Heufielu Alojz Koželjevo ko-io vredno 1200 kron. Dalje je na progi Zidani most—Ljubljana izmaknil neznanemu lastniku kovček in poneveril g. Adolfu Pračeku v Ljubljani kolo vredno 2000 kron.
DOBROVOLJCI IN VOLITVE.
LDU Belgrad, 27. okt. (ZNU.) V Bel-gradu se j,e vršil kongres dobrovoljcev, na katerem je bilo sklenjeno, da dobrovolj-ci ne bodo nastopili pri volitvah kot posebna politična skupina, temveč bodo zahtevali od demokratov in radikalcev, da jim na svojih listah odstopijo gotovo število mandatov za njihove kandidate. Za pogajanja s političnimi klubi je bil izvoljen tričlanski odbor.
PRED PREVRATOM NA SAKSONSKEM.
LDU Berlin, 28. oktobra. (DKU) »Freiheit« javlja o prevratnem načrtu desničarskih strank na Saksonskem. »Chemnitzer Zeitung« potrjuje to vest z nepobitnimi dokazi.
DOBAVA SUROVIN.
LDU Pariz, 27. oktobra..(dK\;L. poročilih iz Bruslja je naročil sve_ ze narodov komisiji za reševanj • spodarskili in finančnih vprašanji -proučuje vzroke težkoč za dohav) surovin. Komisija mora zvezi naI\ali v kolikor mogoče kratkem času P . svoje poročilo, ki bo morda PozneL jj naslednji mednarodni g0sjJ0dars,. ^ finančni konferenci služilo za P° nadaljnjih posvetovanj.
ZA POLITIČNE PRAVICE ŽENSKE 1* MAŽARSKEM,	g
LDU Budimpešta, 28. oktobra,
Krščansko ženstvo glavnega mesta
nes priredilo veliko zborovanje, na
rem se je demonstriralo proti nakan* i so v zadnjem času naperjene proti i ^ dobljenim političnim pravicam žeDS '
nistrski predsednik grof Teleky K ^prijal potrebo, da se ženske ravno tak° ^ vičeno udeleže oblikovanja bodoče ^ žarske. Madžarska se more vzpos samo na krščanski podlagi. To pa )e sodelovanja žensk nemogoče.
Razne novice-
, m i«
r Angleški Židi. Na Angleske^ ^ izšla knjiga v spomin na Žide, ujj borili v svetovni vojni. Teh je bilo ^ 50.000. Njihova imena in mnogot^^j. tografije bodo objavljene. Knjiga bo ^ gala 700 strani. Med sotrudniki se jajo odlični Židi.	, 0
r Deficit francoskih železnic b znašal 2 milijardi frankov.	;
r Število brezposelnih na Anž* jj narašča. V Londonu se opaža dnem, kako narašča število brezpo ^ delavcev. V zadnjem tednu zadnje^ seca je bilo tam po izkazu 358.115 jj cev brez dela. Toda v zadnjem tednn to število pomnožilo za 11.473 Ta pojav zelo skrbi Angleže, prica pa še vedno večje brezposelnosti. ^ donski listi mnogo pišejo o tem 10. ^ da se tem množicam kmalu preskr trebnega dela.
r Prava slika ruskega boljšeV*Lje V nekem švedskem listu se
.	 v.**.	~	      -	-	.fflL
današnja sovjetovska Ruska s P*i£i)
|
US
to je ljudski komisar. 2. Kaj dva **' j,
vprašanji in odgovorili. Kaj
. J
Kaj značijo trije Židje? Trije Židj®.^ r»i iA. Rfl I Dfl. 99	.	0*3
Žid na Ruskem? En Žid na Ru*i(}ii! ; to je ljudski komisar. 2. Kaj dva » j ; Dva Zida, to je ljudski komisaj^ ;
rijo občinski zastop. 4. Kaj pa 99_ in en Rus? To je sovjet. 5. A Rusov in pa en Zid? To je pa
armada.	0#
r Strašne posledice svetovne »	|
»Societa di studi sulle conseguence ^ j
guerra« je prinesla v svojem v®9. pregled izgub ljudi v svetovni vojsK*^ posledice tvorijo tudi v bodoče najJf
nej.šo perspektivo. Številke so večj1 ^
'/ntjno in kfl7.Airi /fllftstnO bilrlTlCO- * „ili'
15
znane in kažejo žalostno bilanco: & ^ je izgubila 35 milijonov ljudi —
i
jonov jih je padlo na bojiščih in za raznimi boleznimi, za 20 milijo11 je padlo število porodov. Prebitek	v
tvori 20 milijonov proti 5 milijo11	p>-
letu 1914. Nemška je izgubila vsle v9|eli danja porodov 3,600.000 prebivalcev, j; večje umrljivosti pa 2,700.000 (od n(,g# padlo v vojski 2,000.000, skupaj M '0(ir Bivša Avstro-Ogrska:	Zmanjšanje	*;	j t
dov 3,800.000, umrlo 2,000.000 (pad'1 p-1,500.000), skupaj 5,800.000, — VeliK* ^ tanska je izgubila vsled zmanjšani .gj); rodov 850.000; umrlo 1,0.00.000 (8“ j skupaj 1,850.000, — Francoska jh 1%$ i bila vseld zmanjšane populacije 'p*j i umrlo jih je 1,840.000 (1,400.000), ~ p(r 3,340.00tL — Italijanska: Zmanjšaj q(|0!' rodov 1,400.000; umrlo 800.000 (^ skupaj 2,280.000. — Belgija: zma^|i11 populacije 175.000, umrlo 200.000 (P v vojski 115.000), skupaj 375.000 garska: zmanjšanje porodov 155.000,	/
jih je 120.000 (65.000); skupaj 275.^'^,
Rumunska: zmanjšana populacija ^ / umrlo 360.000 (65.000); skupaj Srbska:	zmanjšanje	porodov
| umrlo 1,330,000 (690.000); skupaj L1“ ljudi. — Evropska Ruska: padec cije 8,900.000, umrlo 4,370.000 (^-5 ,0j9Ke; v tem pa niso všete žrtve občanske 'pjl? skupaj 13,000.000. — Evropa je
vsega skupaj z zmanjšano P°P -v0stj®
20.250.000 prebivalcev, z večjo urnfb1
15.130.000 (od tega padlih in *a r0 t0 boleznimi umrlih 11,529,000; skupaj
35.380.000 ljudi.
‘•'Vrti1”’
Odgovorni urednik Jože Rutar-Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v
icn
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubija^ Mestni trg št. 25*