All je u.itelju potrebna strokovna izobrazba Iz raznih panog kmetijftva Se ene mišljenie V 38. številki »Učiteljskega tovariša« je dopisnica M. P. napisala naslednje »V eni zadnjih številk »Učiteljskega tovariša« sem čitala, da je središče učiteljevega dela šola in da je vsaka druga izobrazba nepotrebna. Jaz pa mislim drugače, in mislila sem, da se bomo na zborovanju o tem pogovorili. Pa ni bilo nič. Ljudje bi lahko svoje življenje v marsičem izboljšali, če bi bili strokovno bolj fzobraženi (Sadjarstvo» mlekans;tvo. higiena ozir. zdravstvo, vrtnarstvo, živinoreja itd.). S strokovnim znanjem bo zrasla tudi samozavest kmečkega človeka. Če hočemo odgovoriti na zadano vprašanje, se moramo najprej vprašati: Kaj je smoter Ijudske šole?« Na to vprašan.je nam odgovori § 1. zakona o ljudskih šolah, ki pravi, da je naloga ljudske šole, da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodneaa edinstva in verske strpnosti pripravlja učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega, narodnega in društvenega občestva«. Z drugimi besedami bi rekli. da mora ljudska šola posredovati najsplošnejšo izobrazbo, ter pripraviti vse bodočc člane državncga in narodnega občestva za aktivne in tvorne delavce. Zaradi tega načela najsplošnejše naobrazbe mora seznaniti učence z vsemi problemi v najširši in na.jenosiavnejši obliki. To okvirno in splošno naobrazbo bo itak otrok sam izpopokiil v življenju po svoji potrebi. Ljudska šola mu mora dati le osnovo, da se more in zna orientirati v življenju. Čeprav vzgaja ljudska šola v 95 % mladino za kmečki poklic, vendar se ne morem spoprijazniti z mislijo, da naj bo Ijudska neka kmetijska šola, kjer se bodo podrobno in izčrpno obravnavali razni kmetijski predmeti, kakor poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo, gozdarstvo, itd. Namen ljudske šole ni usposobiti učenca za kmetijskega strokovnjaka, t. j. za splošno in v vsem izobraženega strokovnjaka-kmeta. Četudi ostaja 95 % mladine na kmečki grudi, moramo vendar pretehtati sledeče: Kmet ni le v odnosu do svojega poklicnega dela (potem bi bil samo poljedelec, živinorejec, gozdar, čebelar), temveč mora najti prav tako živi odnos do vseh činiteljev njegovega žitja in bitja: do družine, občine, države, društva, družbe, človečanstva. Dojeti in razumeti mora ves odnos do zemlje in občestvenega življenja, slednji gib roke pri delu, in slednji utrip srca.^ Kinet mora biti v tesni zvezi z vsemi življenjskimi činitelji in mnogo jih je, ki stoje izven njegovega poklionega dela, sovaščan, vas, občina, država, razne gospodarske, socialne, verske in prosvetne ustanove. Glede na 'to ne zadostuje kmetu ozka poklicna izobrazba, temveč mora poznati in spoznati vse tvome odnose, ki ga vežejo z zemljo in človekom. Smoter vsake l.judske šole je in ostane: človek. In vzgoja k dobremu in zdravemu človeku je važnejša od strokovne izobrazbe. Najprej mora biti kmet pošten, priden, skrben in zadovoljen, potem se bo itak sam še strokovno izpopolnil. Ljudska šola ima nalogo, da posreduje najsplošnejšo izobrazbo ter oblikuje človeka-kmeta. Nje glavni smoter je vzgoja, seveda tudi izobTazbe ne sme zanemarjati. Za tako delo je potreben cel človek, je poklican — vzgojiteljpcdagog. Tudi učiteljeva izobrazba mora iti v to smer. Biti mora predvsem pedagoško naobražen. V življemju se bo sam izpopolnil, izpopolnjeval bo ono, kar bo potreboval v življenju in v poklicnem delu. Učiteljišče ne sme biti kaka sitrokovna šola. Pravilno je mnenje nekaterih pedagogov, da mora učiteljstvo stremiti po širši izobrazbi, da naj absolvira gimnazijo in nato obisku.je vseučilišče. Za vzgojiteljski poklic je treba širokih pogledov, vedeti mora tako rekoč vse. Ni pa potreibno, da je v vseh vprašanjih strokovnjak. Že dejstvo, da je učenec duševno nerazvit v Ijudski šoli ter še ne kaže nobene poklicne usmerjenosti, zavrača naziranje, da naj mladino sitrokovno pripravljamo za bodoči poklic. Čeprav bi obravnavali vse panoge kmetijstva, bi otrok od tega ne imel mnogo: 1. Ker še ni duševno dovolj razvit, 2. ker ni poklicno usmerjen, 3. ker mora biti najprej splošno naobražen, če sploh hoče slediti »tTokovnemu pauku. Z ozirom na opisana dejstva lahko sedaj odgovorimo na zastavljeno vprašanje: Ali je učitelju potrebna izobrazba iz poedinih kmetskih panog? Odgovoril bom kratko: Ne! Zakaj ne? Ker ni namen ljudskih šol kmetska izobrazba, temveč vzgoja in najsplošnejša usposolbljenost za občestveno življenje. Učitelj mora biti splošno izobražen. ter mora imeti široki razgled. Predvsem mora stremiti po izpopolnjevanju svoje osebnosti. Njegova iarobrazba mora obsegati sposobnost najti in ugotoviti tvome dcmente človeške izobrazbe. Poznati in spoznati mora vse elemente, ki so važni pri oblikovanju mladega bit.ja, predvsem socialne razmere okolja ter dispozicije v otroku. Učitelj mora znati buditi speče do bre lastnosti v obroku. Kos temu delu je lahko le pedagoško naolbražen vztfojitel.j. Če bo učitelj dosegel, da bo priklical iz podzavesti dobre lastnosti učenčeve, je dosegel več kot zahteva od njega poklic. Učni in strokovni nauki niso trajni, toliko manj, ker jih polagamo v duše nerazvite dece. Mnogo ali vse bo mladina pozabila, ostale bodo le osnove, le temelj in na te bo mladenič in mož gradil dobrega človeka. Dober, pošten in vrl človek bo tudi dober kmet. Seveda ne trdim s tem. da nima kmetijska naobrazba mesta v ljudski šoli. Toda pomniti moramo, da mladini ni potrebna podrdbna in izčrpna kmetijska naobrazba. To je namen kmetijskih šol, ki producirajo kmet, strokovnjake ter s sistematičnim poukom posredujejo znanje iz vseh kmetijskih panog. V ljudski šoli prihajajo do izraza le one kmetijske panoge, s katerimi se kmet v dotičnem okolišu ukvarja. Zaradi nizkega intelegenčnega stanja učencev in kmetske mladine, mora biti obravnava poljudna in ne strokovna. Predvajanje mora biti prepresto, čim manj znanstveno in abstraktno. Za tako delo pa ni potrebno, da je učitelj strokovno izčrpno izobražen. K temu moram še pripomniti, da pač ne čutijo vsi učitelji veselja do kmetijskega dela. Zato bi bilo napačno, če bi v učiteljišču od vsakega zahtevali, da se poglobi v kmetijstvo, če ne č_ti do njega veselja. Ko pride učitelj na vas, mu zadostujejo najsplošnejše osnove iz poedinih kmetijskih panog, na katere bo sam gradil potrebno strokovno znanje. Učiteli bodi torej prvenstveno posredovalec splošne izobrazbe, bodi torej pedagogvzgojitelj. Zanemariti pa ne smemo poljudnega obravnavanja napak, ki jih kmetje delajo v svojem poklicu. Za tako preprosto razlago pa ni potrebna izčrpna in sistematična izobrazba iz vseh kmetijskih panog. Učiteljevo mesto je v šoli pri mladini. vse drugo je pa sekundarnega pomena. -a-