Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani UVODNIK V uvodu leto{nje junijske {tevilke smo zapisali: »Ko bomo sneli maske, bomo za~eli svet na novo spoznavati.« Mask si o~itno {e ne bomo tako kmalu sneli, toda svet bomo za~eli odkrivati tudi z druge perspektive. Satelit NEMO HD je namre~ kon~no v orbiti in za~enja na~rtovano raziskovalno poslanstvo. Med ~akanjem na polet rakete Vega s 53 sateliti smo lahko spoznali prevlado narave nad tehniko. To je bil tudi vzrok za ve~kratno odlaganje tega poleta. ^asopis, ki je pred vami, je nastajal z medgeneracijskim sodelovanjem, v katerem so veliko pripevali tudi diplomanti in {tudenti OMM NTF UL. Kar tri prispevke za to {tevilko sta pripravila {tudentka Jerneja in {tudent Bla`. Naj bo to vzpodbuda {e ostalim, da primejo za pero (sedejo za ra~unalnik) in napi{ejo kaj o {tudentskem `ivljenju. Danes ste {e {tudentje, toda `e jutri boste odgovorno odlo~ali, kak{en bo svet po tej epidemiji in posledi~ni krizi. ^lanke za ~asopis so prispevali tudi diplomanti, zaposleni na razli~nih razvojno-odgovornih delovnih mestih. V njih je govora o: nacionalnem energetskem in podnebnem na~rtu za podro~je aluminija, sklepih seje strate{kega sveta za metalurgijo, okolju kot osrednji politiki EU in t.i. Evropskem zelenem dogovoru. Objavljamo {e nadaljevanje ~lanka o `ivem srebru in amalgamih, poklicni poti kolega metalurga in nekaterih pomembnih obletnicah, mejnikih za slovensko jeklarstvo. Vredno je prebrati ~lanek iz rubrike V prostem ~asu, ki govori o telesni in intelektualni rekreaciji. [tudentom OMM bomo ~asopis poslali preko pisarne [tudentskega referata, da `e ob za~etku {tudija oziroma novega {tudijskega leta 2020/2021 iz glasila spoznajo delovanje Dru{tva alumnov OMM NTF UL in se s svojimi predlogi in prispevki vklju~ijo v sooblikovanje zanimivih vsebin, ki bodo pritegnile bralce. Starej{e {tevilke so shranjene v arhivu, spletna stran, kjer je arhiv dostopen, je objavljena na zadnji strani ~asopisa. ^lane in prijatelje dru{tva vabimo, da s svojimi prispevki obogatijo vsebino dru{tvenega glasila. Vsem avtorjem prispevkov – iskrena hvala. Sre~no! Jakob Lamut Vsebina: 01 Uvodnik 02 Nagovor predstojnika 03 Zgodovina 07 Generacije metalurgov 14 Dogodki 15 Novice Nagovor ob za~etku novega {tudijskega leta Drage brucke, bruci, {tudentke in {tu­denti! Dobrodo{lico izrekam novinkam in novincem NTF – Oddelka za materiale in metalurgijo, hkrati pa ob za~etku novega {tudijskega leta v novi {tevilki glasila na{ih diplomantov ALUMNI OMM lepo pozdravljam tudi vse {tu­dentke in {tudente vi{jih letnikov. Kljub temu, da se je pomlad leto{njega {tudij­skega leta bistveno razlikovala od preteklih, in da bo druga~no tudi novo {tudijsko leto 2020/2021, vam iskreno `elim uspe{en za~etek in kasneje {tudij, poln pozitivnih izku{enj. Skupaj z vsemi sodelavci oddelka vas vabim, da ga dobro na~rtujemo in kar v najve~ji meri tudi uspe{no izvedemo. Nedvomno si vsi `elimo, da se negotovosti zaradi Covid-19 kmalu umirijo in verjamem, da nam bo to s skupnimi mo~mi uspelo. Naj se ne zdi kot ponavljanje, ~e ob tej prilo`nosti ponovno poudarim, da {tudi­rati pomeni trkati na vrata, iskati znanje ter postavljati vpra{anja, in razmi{ljati, razmi{ljati in {e enkrat razmi{ljati ter povezovati stvari med seboj. Zanimajte se za stroko, ki ste jo izbrali in bodite ob tem radovedni in vedo`eljni. SRE^NO! prof. dr. Goran Kugler, Predstojnik OMM 80. obletnica EOP na Jesenicah Tehni{ki in kulturni spomenik Zgodovina Osemdeset let EOP v Sloveniji Ob upravni zgradbi Acroni Jesenice je postavljena elektri~na oblo~na pe~ (EOP). Tehni{ki in kulturni spomenik nas spominja na razvoj jeklarskih tehno­logij. V takratni Siemens Martinovi (SM) jeklarni – martinarni – Kranjske indu­strijske dru`be (KID), po letu 1945 @elezarna Jesenice, sedaj SIJ-Acroni, so za proizvodnjo specialnih jekel leta 1940 postavili 7,5 tonsko EOP Brown Boveri & Co. (BBC, [vica). Delovala je med letoma 1940 in 1989. O razlogih za postavitev EOP mi je povedal prof. Ciril Rekar, ki je bil takrat tam vodja jeklarne. V drugi polovici tridesetih let 19. stoletja je bil zaradi geopoliti~nih razmer v Evropi vedno bolj ote`en uvoz spe­cialnih jekel. Takrat je na zahodu Slovenije potekala gradnja obrambnih utrdb, imenovana Rupnikova linija. Poleg betonskega `eleza so rabili tudi jeklo primerno za izdelavo oklepnih plo{~. Gradnja obrambne linije je predstav­ljala potreben pogoj za odlo~itev postavitve EOP na obmejnem podro~ju, zadosten pa prehod na proizvodnjo legiranih in plemenitih vrst jekla. Tako lahko sklepam na osnovi mednarodnih strokovnih in znanstvenih referenc tehni~nega ravnatelja dr. ing. Hermana Klinarja (rojen 1896 v Ljubljani, umrl 1988 v Linzu). [tudij metalurgije je dokon~al v Leobnu, Avstrija, doktoriral je v Aachnu (Nem~ija). Delovne izku{nje je pred prihodom v KID pridobival v `elezarnah na Poljskem, Nem~iji, Italiji in Indiji (vir: Ivan Moho­ri~, Dva tiso~ let `elezarstva na Gorenjskem 2, Ljubljana, 1970). Prestrukturiranje proizvodnje jekla se je v Sloveniji nadaljevalo po drugi svetovni vojni z ukinitvijo SM pe~i v vseh treh slovenskih `elezarnah, s prenehanjem proizvodnje grodlja na Jesenicah in [torah ter prehodom na izdelavo jekla samo v EOP in po postopkih sekundarne rafinacije. Ob EOP so zgrajene odpra{evalne naprave ter drugi tehnolo{ki postopki za izbolj{anje humanizacije dela in za{~ite okolja. [e vedno dr`i program o okolju zapisan v knji`ici »Slovenski `elezarji za lep{e okolje, naj bo zelena moja domovina« izdane leta 1988 v nakladi 10000 izvodov. S prehodom na nove tehnologije smo lahko za~eli u~inkoviteje izvajati traj­nostni razvoj metalurgije. Sre~no! Jakob Lamut Zgodovina Amalgami `ivega srebra @ivo srebro z ve~ino kovin tvori zlitine, ki jih imenujemo amalgami. Po odkritju Amerike so [panci vklju~ili v svoje kraljestvo obse`na obmo~ja, bogata z nahajali{~i zlata in srebra. V sredini 16. stoletja so za pridobivanje zlata in srebra iz rud uvedli postopek amal­gamacije. Obdelava rud z `ivim srebrom je omogo~ila pridobivanje velikih ko­li~in srebra in zlata na enostaven in poceni na~in. V naslednjih stoletjih so na evropski trg pri~ele prihajati velike koli~ine srebra, iz katerega so kovali denar. To je vzpodbudilo trgovsko me­njavo in industrijsko revolucijo ter s tem razcvet gospodarstva, kulture in zna­nosti. K temu vsestranskemu napredku je znatno prispevalo tudi idrijsko `ivo srebro. Za pridobivanje zlata in srebra z amalgamacijo so v svetu porabili skoraj polovico vsega proizvedenga `ivega srebra. Pozlatitve srebrnih, bakrenih in brona­stih predmetov z amalgamom zlata so poznali `e stari narodi. Postopek se je obdr`al vse do 19. stoletja. Imenovali so ga ‘pozlatitve v ognju’. Kip so ve~krat premazali z amalgamsko pasto, 1 del zlata na 7 delov `ivega srebra. Ko se je prevleka posu{ila so s segrevanjem odstranili `ivo srebro. Ostala je zlata prevleka, ki jo je bilo treba le {e zgladiti. V zobozdravstvu so amalgame s sre­brom, svincem in kositrom uporabljali za zobne zalivke. Amalgame so sproti pripravljali z gnetenjem 50 % `ivega srebra in 50 % finega prahu kovin (me{anice srebra, kositra, svinca ali bakra). Zaradi hitrega strjevanja (od 0,5 do 2 uri) in obstojnosti (v povpre~ju 15 let) so bile te zalivke vrsto let zelo priljubljene. V Evropi so za~eli uporab­ljati polnjenje zobnih votlin pri zdrav­ljenju kariesa leta 1820, na Kitajskem pa `e tiso~letje prej. Danes se `ivo srebro za zobne amalgame le {e redko upo­rablja. V 16.stoletju je `ivo srebro omogo~ilo razvoj prave industrije velikih ogledal. V ta namen so zadnjo stran steklenih ploskev premazali s kositrovim amalga­mom. Z velikimi ogledali so opremljali dvorce in v `ivljenje plemenita{ev vna­{ali razko{je. V 19. stoletju so namesto `ivega srebra za~eli uporabljati srebrov nitrat, danes pa zrcala izdelujejo z nana{anjem aluminijevega prahu Velike koli~ine `ivega srebra so v drugi polovici 20 st. porabili za katodo v elek­trolitskih celicah za proizvodnjo klora in natrijevega hidroksida, osnovnih suro­vin v proizvodnji plasti~nih mas. Zaradi strupenosti `ivega srebra danes tega postopka ne uporabljajo ve~. @ivo srebro ne tvori amalgama z `ele­zom, zato ga lahko hranimo v `eleznih posodah – jeklenkah. Tvori pa amalgam z aluminijem. Ta ob prisotnosti vode zelo burno reagira in razpade na alu-minijev oksid in `ivo srebro. Da ob nenadnem, nepredvidenem, izlitju `ive­ga srebra ne bi pri{lo do po{kodb na aluminijastih delih, ni dovoljeno preva­`ati ve~jih koli~in `ivega srebra z letali. @ivosrebrove spojine @ivosrebrove spojine so spreminjale podobo sveta ter tako soustvarjale tehnolo{ki napredek, vendar zaradi svoje strupenosti, trajnosti, eksploziv­nosti in drugih lastnosti tudi opominjale na nevarnosti pri njihovi nekontrolirani uporabi. [e danes so kljub tvegani uporabi marsikje nezamenljive. Med spojinami z `ivim srebrom je {e najbolj raz{irjena in {e posebno po­membna obstojna rde~a barva cinober HgS. Kot mineral cinabarit predstavlja prevladujo~o obliko `ivega srebra v zemeljski skorji. Poznali so ga prej kot `ivo srebro. To je sijajen rde~ prah in je `e od pradavnine zelo cenjeno barvilo. Najstarej{a dokazana uporaba cinobra sega v 8. tiso~letje pred na{im {tetjem. Odkrili so ga v jamskih poslikavah in v poslikavah zgradb v naselju Catalhoyuk v ju`ni Anatoliji v dana{nji Tur~iji. Naravni cinober so pridobivali z mle­tjem bogate cinabaritne rude. Umetni cinober so izdelovali iz `ivega srebra in `vepla. Cinober so v Idriji izdelovali od za~etkov rudarjenja. Leta 1782 so postavili moderno opremljeno tovarno cinobra na desnem bregu Idrijce, ki je z vmesnimi prekinitvami delovala do leta 1918. V njej so cinober izdelovali po suhem in mokrem postopku. Izdelava cinobra predstavlja za~etek kemi~ne industrije na Slovenskem. • • Cinober, izdelan po mokrem postopku. Foto: Jani Peternelj, hrani CUDHg @ivo srebro je bilo povezano tudi z izdelavo klobu~evine. Od konca 15. sto­letja naprej so klobu~evino izdelovali na poseben na~in tako, da so dlako `ivali namakali v raztopini `ivosrebrovega nitrata, pri ~emer so se dlake zmeh~ale in sprijele med seboj. Izdelovalci klobu­~evine so se pri delu po~asi, a vztrajno zastrupljali. Simptome tega so imeno­vali »klobu~arska tresavica«. Bolezen se je kazala z izgubo spomina, z ne­spe~nostjo, nemirom, tesnobo in v najhuj{ih primerih z delirijem. Zato so uporabljali izraz »nor kot klobu~ar«. Izjemno velika uporaba `ivega srebra v preteklem stoletju je bila povezana s hitrim tehni~nim razvojem. @ivo srebro so uporabljali v vojni industriji, v kme-tijstvu, pri izdelavi plasti~nih mas ter na hitro razvijajo~ih se tehnolo{kih pod­ro~jih, od elektrotehnike do kemije. Eksplozivni spojino, `ivosrebrov fulmi­nat, ki je zelo ob~utljiva na trenje in udarce so uporabljali kot inicialno razstrelivo, z njo so spro`ili eksplozijo glavnega naboja v oro`ju. @ivo srebro je bilo med prvo svetovno vojno izjemno pomembna strate{ka surovina. Med svetovnima vojnama so izdelali skoraj deset milijard kosov nabojev. Po drugi svetovni vojni so `ivosrebrov fulminat v netilkah in v`igalnikih postopno nado­mestili. Italijanski fizik, Alessandro Volta, je v za~etku 19. stoletja razvil na~in shra­njevanja elektri~ne energije v baterijah. Baterijo z rde~im `ivosrebrovim oksi­dom pa so pri~eli uporabljati {ele v sredini 20. stoletja. Te baterije z dolgo `ivljensko dobo so bile zelo uporabne za sr~ne vzpodbujevalnike, v slu{nih apa­ratih, v fotoaparatih in za voja{ke namene. @e od anti~nih ~asov naprej so z `ivim srebrom in njegovimi spojinami zdravili in prepre~evali {tevilne bolezni. @ivo­srebrove spojine so uporabljali kot antiseptike, odvajala, antidepresive in antisifilitike. Kljub pomislekom, da je strupeno, se je `ivo srebro obdr`alo v mazilih za zdravljenje ko`nih in spolnih bolezni kar 1000 let! To je osupljiv rekord. Prav tako znani sta `ivosrebrovi spojini, ki so ju uporabljali pri razvoju fotografije ter za za{~ito lesa in strupe v kmetijstvu, kjer so `ivosrebrove spojine prepre- Stalna razstava v Idriji Zgodovina ~evale rast bakterij, plesni in drugih mikroorganizmov. Uporabljali so jih za za{~ito ladij, semen v kmetijstvu, v pa­pirni industriji in {e marsikje drugje. Zaradi strupenosti in {iroke potro{nje je `ivo srebro postalo nevarno za okolje in zdravje ljudi. Spoznanja o preveliki obremenitvi okolja z `ivim srebrom in o {kodljivih posledicah so privedla do opu{~anja njegove uporabe. Njegova cena je v sedemdesetih letih prej{njega stoletja na svetovnih trgih izjemno padla. Ve~ino rudnikov so zaprli, med njimi tudi dva najve~ja rudnika `ivega srebra: Idrijo po skoraj 500 letih rudar­jenja, {panski Almaden pa po 2000 letih. Danes je njegova cena ponovno visoka, `ivo srebro pa {e vedno iskano. Mar­sikje je namre~ zaradi svojih izjemnih lastnosti nenadomestljivo. Zaklju~ek V obnovljeni Topilnici Hg je od leta 2017 na ogled stalna razstava »Od rude do kapljic `ivega srebra«. Na razstavi obiskovalci s pomo~jo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi `ivega srebra, spoznajo in do`ivijo pomen edinstvene teko~e kovine, ki je spreminjala svet. Po ogledu razstave o razvoju `galni{tva se obiskovalci z dvigalom povzpnejo 31 metrov visoko, na kon~no postajo tovorne `i~nice, kjer podo`ivijo pot rude od izkopa do topilnice, ob sejalnih in transportnih napravah do rotacijske pe~i. Martina Peljhan Zgodovina Skok ~ez ko`o – tradicija, ki jo moramo ohraniti Redkokateri poklic je tako vezan na tradicijo kot poklic rudarja. Skok ne naredi rudarja, je pa pomemben korak na poti zaupanja v novega ~lana montanisti~nega stanu. Obi~aj sprejema v rudarski stan je `e zelo star in se je najverjetneje pri~el v sa{kih in slova{kih rudnikih. Od tam se je prenesel na izobra`evalne ustanove s podro~ja rudarstva, metalurgije in geologije, ki so jih ob ustanovitvah imenovali Rudarske aka­demije (»Bergakademie«) ali tudi Monta­nisti~ne akademije ali visoke {ole, pozneje pa univerze. Za~etki skoka ~ez ko`o so se pri~eli s sprejemanjem novincev med rudarske vrste. Poklic rudarja, in`enirja oziroma nasploh delavca v rudniku je bil neko~ ~asti vreden, poleg tega je prina{al posebne privilegije. @e v srednjem veku so imeli osebno svobodo, lahko so nosili oro`je, imeli so svobodo pri naseljevanju z rudo bogatih obmo~jih. Prav tako so imeli lo~eno sodstvo in pravo. Opravljeni so bili v posebne no{e, ki so se lo~ile na delovne in sve~ane, ki jih {e danes poznamo kot rudarske uniforme. Rudarski kraji so bili zaradi narave dela po navadi bolj oddaljeni in so bili rudarji zaradi tega {e bolj odvisni drug od drugega oziroma od rudarske skupnosti. Zaradi tega so se tako med rudarji kot tudi med njihovimi dru`inami razvile mo~ne vezi. Rudarjenje je bilo, in {e vedno je, naporno in te`a{ko delo, ki terja veliko mero poguma in tovari{tva. To se je kazalo s pomo~jo v nesre~ah, ki so prizadele mnoge rudarje in njihove dru`ine. Zaradi tega so se kaj kmalu ustanovile socialne ustanove za podporo rudarjem in njihovim dru`inam. Imeli so neomajno vero v medsebojno pomo~, ki je bila vir mo~i za premagovanje strahov pred neznanimi silami podzemlja. Rudarji so verjeli, da v rovih prebivajo magi~na bitja oziroma duhovi, ki se prikazujejo kot pravlji~ni {krati, imenovani »bergman­deljci« oziroma »perkmandeljci«. Dobri {kratje naj bi bili rudarjem v pomo~, jim kazali, kje se nahaja ruda in prepre~evali nesre~e. Obstajali pa naj bi tudi zli {kratje, ki so rudarjem nagajali, jih zavajali in ob­~asno zahtevali tudi kak{no `rtev. Zaradi te`kega dela in soodvisnosti so pri~eli bodo~e rudarje preizku{ati. V samih za~etkih so bili preizkusi kar te`ki, morali so se izkazati tako pri delu kot tudi v dru`bi, in na koncu so stare{ine presodile, ali je novinec primeren kandidat ali ne. Mlade rudarje so sprejemali v bratov{~ino tako, da so morali presko~iti odprtino {ahta (od tod tudi izvor imena [ahtag) in tako dokazati, da so voljni in sposobni ter se bodo z veseljem posvetili izbranemu, takrat ~astnemu poklicu. Ko`a je `e v 15. in 16. stoletju veljala za obi~ajen del opreme rudarjev, nad­zornikov in in`enirjev in je bila v rudnikih premoga v Porurju v uporabi {e po drugi svetovni vojni. Ko`o je rudar pridobil po vstopu v rudarski stan. Slu`ila je kot za{~ita proti vlagi in mrazu, ko so rudarji sedli k po~itku ali k malici, uporabna je bila tudi za spu{~anje po dr~ah. Ko`a je bila specifi~en del rudarske oprave in je kaj hitro postala simbol. Bila je tudi znamenje ~asti. Kdor se je ravnal proti pravilom stanu, je bil izgnan, vzeta mu je bila ko`a in s tem je izgubil svoje dostojanstvo. Postala je dokaj pomemben simbol in kmalu so jo za sprejemne rituale prevzele tudi monta­nisti~ne {ole. Skok ~ez ko`o, kot ga poznamo mi, ima korenine v tradicijah iz Banske [tiavnice, Slova{ka (l. 1762/1764), iz Leobna, Avstrija (l. 1840, Vordemberg, prenos v Leoben l. 1849), iz Nem~ije Freiberg l. 1765 in Clausthal l.1775, s ^e{ke, Pribrama l. 1865/1894/1945, …, saj so pred usta­novitvijo Univerze v Ljubljani tam {tudirali {tevilni na{i {tudentje. Pri nas s Skokom ~ez ko`o postanejo ~lani bratov{~ine {tudentje zadnjih letnikov in absolventi, saj poteka vsaki dve leti. Ob Skoku ~ez ko`o potekajo tudi strokovna predavanja. V Ljubljani se je visoko{olski {tudij rudarstva pri~el leta 1919, ko je bila ustanovljena Univerza. [tudij se je poleg rudarstva raz{iril {e na metalurgijo in geologijo in s tem se je raz{iril tudi krog kandidatov za Skok ~ez ko`o. Skok ~ez ko`o pa ima na nek na~in dve plati, prva je tista strogo stanovska, druga pa, glede na to, da je skok danes {tudentski dogodek, je povezana z zdru­`evanjem {tudentov v skupnosti, ki so razvijale {tudentske dru`abne obi~aje (tudi pri nas dogodek organizira skupnost {tudentov, povezanih v organizacijski odbor skoka). To dandanes Skok ~ez ko`o je – {tudentski in stanovski dru`abni obi~aj, ki temelji na starih montanisti~nih tradicijah. Skok poteka po ustaljenem redu in sicer, stanovski kolegi, razporejeni po starosti se zberejo pri omizjih (tablicah). Tablicam poveljujejo stare{ine. Imamo tudi ~astno tablico, na ~elu katere je ~astni, slavni, visoki, nezmotljivi prezidij. Starej{i izku{eni ~lani zasedbe ti. Stare bajte sedijo v desni tablici (omizje desno), mlaj{i pa v levi tablici (levo omizje). Na ~elu tablic sta kontrapika, novince pa vodi brucmajor. Na skoku so prisotni {e kantor (skrbi za petje), fiskus (skrbi, da kozarci nikoli niso prazni) in vunbacitelj (skrbi za red in izpolnjevanje ukazov). Prezidij ima mo~ in zato ukazuje, nagrajuje ter kaznuje. Nagrada je po navadi pitje »{templja« na zdravje, kazen . pa pitje slanice ali pa odstranitev s strani Dr. Matja` Torkar »Metalurgija je prevladala zaradi dru`inske tradicije« Generacije metalurgov vunbacitlja. Kontrapika in brucmajor imajo • po navadi govore v katerih se s humorjem dobronamerno kritiko dotaknejo aktualnih zadev iz dru`be, {ole, stroke in podobnega. Osrednji del dogajanja predstavlja spre­jem novincev, ki v dvorano prikorakajo oble~eni v sve~ane rudarske uniforme, v rokah pa nosijo rudarske svetilke. Skok je opravljen tako, da bruc stopi na sod, pove generalije (se predstavi) in geslo, odgo­vori na morebitna zbadljiva vpra{anja prezidija, izpije vr~ek piva ali dva ter sko~i ~ez ko`o, ki jo dr`ita dva starej{a ~lana, ~astna prezidija. Novinec sko~i ~ez ko`o k svojemu botru. To je za{~itnik, ki si ga bruc izbere in ga bo vodil pri delu ter na katerega se lahko vedno zanese in obrne po nasvet. Skoku vseh kandidatov sledi njihova slavnostna zaobljuba, da bodo delo opravljali vestno in po{teno, temu pa sledi razglasitev o sprejemu v monta­nisti~ni stan in prezidijev govor. Sledi skupno slavje, ki se po navadi zavle~e pozno v no~. Dandanes ima skok ~ez ko`o bolj kot ne obredno oziroma simboli~no vlogo. Slu`i za ohranjanje tradicije, starej{im kole­gom daje izgovor za sre~anje, mlaj{im pa mo`nost spoznavanja sebi podobnih in spoznavanja stanovskega tovari{tva, ki je danes bolj kot ne redkost med mladimi. S skokom v dana{nji obliki izkazujemo nekak{no pripadnost in izka`emo ~ast na{im prednikom, ki so opravljali zelo te`ak poklic. Ponudi pa nam tudi dru`enje, zabavo in obliko sprostitve. Sploh v dana{njem nenehno spreminjajo~em svetu, nam nudi to~ko opore, postanek, da se lahko ozremo nazaj v preprostej{e ~ase, v izvor poklica, ki ga opravljamo in vidimo kako dale~ smo pri{li. Je zelo posebna tradicija, ki se jo spla~a ohranjati, zato moramo {e naprej {iriti to posebno izro~ilo in v mlaj{ih kolegih buditi zanimanje saj kot pravim, je tak{na povezanost med kolegi redka in zlata vredna. Vsaka generacija sko~i v bolj negotovo prihodnost, zato rudarski »Sre~no!« za prihodnje generacije tako {e bolj velja. Jerneja [u{el Moja poklicna pot Rodil sem se na Jesenicah leta 1950 in tam obiskoval osnovno {olo in zaklju~il gimnazijo. Potem pa se je bilo potrebno odlo~iti za {tudij. Odlo~al sem se med elektrotehniko in metalurgijo. Slednja je prevladala zaradi dolgoletne dru`inske tradicije na tem podro~ju. Dedek Franc Torkar je bil namre~ prvi livarski mojster v Jugoslaviji in je z ulivanjem jeklenih zvonov tudi re{il tedanjo @elezarno Jesenice, ki je bila v ekonomski krizi [1]. Njegovo delo je nadaljeval moj o~e Radoslav Torkar, ki je bil dolga leta vodja jeklolivarne, sive livarne in livarne barvnih kovin v @elezarni Jesenice. Oba sta bila vzor, da sem se odlo~il za {tudij metalurgije v {tudijskem letu 1968/69. Predavanja sem redno obiskoval in s pomo~jo mojih zapiskov je zaklju~ilo {tudij {e nekaj kolegov in celo kolegica. Med po~itnicami sem opravljal tudi {tudentsko delo, dvakrat v `elezarni Henrichshütte v Hattingenu, Nem~ija in enkrat v `elezarni Uddeholm, v Deger­forsu na [vedskem. Na to obdobje imam lepe spomine, ~eprav je bilo delo te`ko in nevarno: npr. V Nem~iji zapenjanje banje z `lindro v jami pod elektrooblo~no pe~jo s 100 t jeklene taline nad glavo in na [vedskem pomo~ industrijskim zidarjem pri prezidavanju Tri generacije metalurgov iz dru`ine Torkar Siemens-Martinove pe~i (SM). Tu je bilo najbolj presenetljivo, da so v petek prenehali kuriti in zalo`ili SM pe~. Nato je v nedeljo pri{el kurja~, ki je pe~ zakuril, v ponedeljek pa so normalno nadaljevali s taljenjem in izdelavo talin. Poleg tega sem pomagal pri delu na prvem konvertorju za izdelavo nerjav­nega jekla v `elezarni Uddeholm. Seve­da nas pri {tudentskem delu tehnologije niso kaj dosti zanimale, ker so se okrog nas dogajale druge, bolj zanimive re~i. Diplomo sem pripravljal pri prof. dr. Cirilu Pelhanu. Najprej sem se zagnal v izdelavo obruskov, a ti nikakor niso za­dovoljili profesorja. Kolegi so mi pove­dali, da mora od za~etka do zagovora diplome miniti vsaj 6 mesecev. Zato sem delo odlo`il in ~ez 3 mesece nesel iste obruske v pregled, in bili so v redu. Po diplomi leta 1975 sem od{el na slu­`enje voja{kega roka. Tam sem `e drugi~ pre`ivljal te`ke trenutke, ko se mi je pri streljanju s pu{komitraljezom z bojno municijo krogla ustavila v cevi, naboj za njim pa se k sre~i ni spro`il, tako da cevi ni razneslo in sem odnesel celo glavo. Po vrnitvi s slu`enja voja{kega roka sem se pri~el dogovarjati za zaposlitev na tedanjem Metalur{kem in{titutu. Direktor Alojz Pre{ern je povabil kolega Vitomirja Ur{i~a in ga vpra{al: »Ti Franc Torkar Radoslav Torkar Matja` Torkar 1880 – 1957 1921 – 2020 1950 Livarski mojster Obratovodja livarn Raziskovalec (Foto: Gornjesavski muzej, Jesenice) (Foto: Matja` Torkar) (Foto: Matja` Torkar, osebni arhiv) • Generacije metalurgov .dru`e, kak{en pa je tale Torkar, meni je sumljiv, ker se ves ~as smeji?« Kolega Ur{i~ pa je odgovoril: »Veste direktor, Torkar je v redu fant, da se ne bo ve~ smejal, pa boste `e vi poskrbeli.« In tako se je za~ela moja poklicna pot, julija 1976, na tedanjem Metalur{kem in{ti­tutu v Ljubljani. Bil sem dodeljen v skupino prof. dr. Franca Vodopivca in takoj sem dobil projekt za @elezarno Jesenice, s pod­ro~ja razpok na blokih ulitega feritnega nerjavnega jekla. Kot mlad, naiven raziskovalec sem ugotovil, da gredo razpoke preko pre{tevilnih vklju~kov titanovega nitrida in da v @elezarni Jesenice niso znali pravilno dolo~iti vsebnosti Ti v jeklu. To sem jim tudi povedal, nato pa sem napravil {e drugo napako, ko sem na platnice poro~ila navedel samo sodelujo~e, ne pa tudi vodilnih. Tako sem na Raziskovalnem oddelku @elezarne Jesenice padel v nemilost in kasneje nisem dobil nobe­nega projekta ve~. Nato sem nekaj let raziskoval vpliv oligoelementov na lastnosti jekel in na obna{anje povr{ine med {kajanjem. Ugotovili smo, da je mogo~e {kodljivi vpliv bakra in kositra nevtralizirati z do­datkom niklja. To so uspe{no preizkusili v @elezarni [tore, vendar se postopek ni pri~el uporabljati zaradi tedaj previsoke cene niklja. Nekaj let smo se ukvarjali tudi z raz­vojem za{~itnega premaza na ulitih blokih, za zmanj{anje {kajanja in razog­lji~enja povr{ine jekla med ogrevanjem pred valjanjem ali kovanjem. Premaz smo preizku{ali v @elezarni Jesenice, Metalu Ravne in samo v @elezarni [tore so se odlo~ili postaviti industrijsko na­pravo za nana{anje premaza, vendar aplikacija `al stro{kovno ni bila uspe{na. Naslednje podro~je, s katerim sem se ubadal nekaj let, so bile nikljeve super­zlitine vrste Nimonic 80. Ugotavljali smo temperaturno okno za njihovo pre­delavo v vro~em. Med drugim smo te zlitine ulivali in valjali tudi za potrebe remontnih del pri vzdr`evanju letal jugoslovanske vojske. Poleg doma~ih projektov smo izvajali tudi mednarodne projekte v okviru programov COST, EUREKA in BRITE­EURAM, in v bilateralnih projektih. Na mednarodnem podro~ju sem sodeloval kot ~lan upravnega odbora COST 503, ter v projektih Brite-Euram CEASI na podro~ju intermetalnih zlitin, SMART­WELD na podro~ju varjenja, HEMBOT na podro~ju uporabe Al-zlitin za pod­vozja lokomotiv, SAFSS na podro~ju feritnih nerjavnih jekel, kot zamenjavo za pocinkano plo~evino in profile, v projektih EUREKA in v vrsti bilateralnih projektov Slovenija – Izrael, Slovenija – Romunija, Slovenija – ^e{ka. Med bolj zanimivimi raziskavami bi omenil pro­jekt Rheo-Light s podro~ja predelave Al-zlitin v testastem stanju. Namen te tehnike je izdelava cenej{ih Al-delov za avtomobilsko industrijo. Veliko sem tudi potoval, predvsem za­radi udele`be na skupnih sestankih pri partnerjih v projektih. Spomnim se poleta iz Londona v Zürich, ker je med poletom v letalo udarila strela. Mo~no je zagrmelo in se zabliskalo, in kot metalurg sem bil najpraj osredoto~en na zvok motorjev, ki je ostal normalen, zato strah ni bil pretiran, v letalu pa je bila velika panika. Poleg vsega hudega nam je pri pristanku na letali{~u Zürich po~ila {e guma. Vsi potniki smo dobili pla~ano preno~i{~e v hotelu, naslednji dan pa smo poleteli v Ljubljano. Zanimiva je bila tudi izku{nja s Poletno {olo o strjevanju, v Stockholmu na [vedskem. Tam nas je bilo 20 udele­`encev iz vse Evrope, poslu{ali pa smo predavanja izku{enih strokovnjakov s podro~ja jeklarstva in teorije strjevanja jekel. Tam sem pridobil mnogo novega znanja, predvsem pa mi je ostala v spominu okolica, kjer smo bivali. Bilo je v izobilju borovnic in brusnic, tako da sem v prostem ~asu pripravil nekaj kozarcev marmelade iz brusnic in jih odnesel domov. Ve~ina udele`encev {ole tega sadja ni poznala in so ga skupaj z mano tudi z veseljem zobali. Med drugim sem dobil tudi {tipendijo za {tirinajstdnevno kulturno izmenjavo z dr`avo Finsko. Bival sem v {tudentskem naselju in obiskoval razli~ne labora­torije v Espoo – Helsinki. Nekateri laboratoriji so bili vkopani v granit, ve~ deset metrov pod zemljo. Moj mentor je bil profesor Veiko Lindros, sre~al pa sem tudi takrat vodilne raziskovalce finskega jeklarstva. V spominu mi je ostala tudi osrednja tehni~na knji`nica. Za na{e razmere izredno obse`na in opremljena z najmodernej{o ra~unal­ni{ko opremo, o kateri v Sloveniji tedaj nismo vedeli {e ni~. V knji`nici sem dobil {tevilne podatke, ki sem jih upo­rabil pri svojem kasnej{em razisko­valnem delu. V 40-letni delovni dobi sem prijavil 9 pa­ tentov. Aktivnosti smo izvajali tudi na podro~ju storitev za industrijo. Prevladovalo je ugotavljanja vzrokov napak in po{kodb na industrijskih izdelkih ter svetovanje pri uporabi ustreznih materialov in tehnologij izdelave in predelave. Ves ~as obstoja Slovenskega dru{tva za materiale sem bil tajnik dru{tva. Organizirali smo ve~ let zapored predavanja na temo promocije {tudija in raziskav materialov. Predavatelji so bili ve~inoma mladi raziskovalci. Po­slu{alci pa so bili dijaki srednje teh­ni{ke {ole. Namen je bil zainteresirati ~imve~ dijakov za {tudij materialov in metalurgije. Z veseljem se spominjam tudi pou~e­vanja predmeta Preiskava materialov na Srednji tehni{ki {oli v Ljubljani. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili predstav­ljenim primerom raziskav po{kodb materialov in vzrokov napak na mate­rialih. Moram priznati, da mi nikoli ni bilo `al, da sem se odlo~il za {tudij metalurgije. • Dr. Matja` Torkar »Delo je bilo ves ~as pestro in uspe{no« Generacije metalurgov • IZPOSTAVLJAMO Uredni{tvo ALUMNI OMM bi `elelo izpostaviti ~lanek z naslovom Jekleni zvonovi jeseni{ke `elezarne Kranjske industrijske dru`be, avtorja Matja`a Ambro`i~a,ki je iz{el leta 2016 v reviji Kronika (v tretji {tevilki tega leta, na straneh 527–546). ^lanek je prosto dostopen na internetu. Revija Kronika objavlja ~lanke o slo­venski krajevni zgodovini, z izborom ~lankov pa posku{a popularizirati zgodovino in jo pribli`ati {ir{emu krogu bralcev. *********************************************************************** V ~asu prve svetovne vojne je Kranjska industrijska dru`ba (KID) na Jesenicah za~ela izdelovati jeklene zvonove, saj so cerkve zaradi odvzema bronastih, ki so jih pretopili v material za topovsko in drugo oboro`itev, ostale brez zvonov. Za uspe{no proizvodnjo jeklenih zvonov v letih od 1916 do 1928/29 sta bila pri KID predvsem zaslu`na vodja livarne ing. Karl Bachmann in livarski mojster Franc Torkar. V omenjenem ~lanku poleg zgodovinskega orisa okoli{~in v vojnem letu 1916 in odvzemu bronastih zvonov na Slovenskem najdemo tudi kronolo{ki pregled po­datkov o na~rtih, razvoju in izdelavi razli~nih prototipov jeklenih zvonov, spremljajo~ih ovirah in te`avah, pa tudi o izjemnih tehni~nih re{itvah. Poskusno so v KID prvi jekleni zvon ulili 6. junija 1916, naslednje leto pa so za~eli z redno proizvodnjo. Novi modeli jeseni{kih jeklenih zvonov so temeljili na `e uveljav­ljenem modelu livarne Bochumer Verein für Bergbau und Gußstahlfabrikation iz mesta Bochum v Nem~iji. Tehni~ne izbolj{ave jeseni{kih jeklenih zvonov so trajale vse do leta 1922. Med tem ~asom je mojstru Torkarju uspelo re{iti {tevilne te`ave, zlasti tiste, ki se nana{ajo na `eleno intonacijo. V ~lanku avtor posebno pozornost namenja uglasitvi tedaj izdelanih zvonov, ne pozabi niti na njihovo opremo niti na zunanje okrasje, podaja pa tudi naro~nike. Zelo dragocen je zbir podatkov o resonatorskih telesih in tolka~ih. Jekleni zvonovi so bili zaradi svojih omejenih glasovnih lastnosti sprva mi{ljeni le kot za~asni nadomestki bronastih, vendar so »pre`iveli« bistveno dlje. V prenekateri slovenski cerkvi vse do danes, vendar jim, `al, zob ~asa ne prizana{a. Priporo~amo v branje! Darja Steiner Petrovi~ ^e bi se moral {e enkrat odlo~iti, bi storil enako. Delo je bilo ves ~as pestro in s sodelovanjem raziskovalcev raz­li~nih strok tudi uspe{no tako razisko­valno kot tudi na podro~ju sodelovanja z industrijo. Matja` Torkar Literatura: [1] Matja` Ambro`i~, Jekleni zvonovi jeseni{ke `elezarne Kranjske industrijske dru`be, Kronika, 64, 3 (2016), 527-546. Generacije metalurgov Moje dejavnosti v prostem ~asu Ko me je urednik ~asopisa Alumni OMM prosil za poklicni `ivljenjepis, sem bil pravzaprav v manj{i zadregi kot zdaj, ko me je zaprosil za opis dejavnosti v prostem ~asu. Potem sem si v mislih za~el na{tevati svoje prosto~asne de­javnosti in ugotovil dvoje: da jih ni tako malo in da jih je kar nekaj vsaj posredno povezanih s poklicem. Razdelim jih lahko tudi na dve kategoriji, namre~ tiste, ki slu`ijo telesni rekreaciji in druge, ki slu`ijo intelektualni rekreaciji. Slednje so namre~ delno res (posred­no) povezane s poklicno dejavnostjo. Naj za~nem s fizi~no rekreacijo. Tu je igrala veliko vlogo moja najstni{ka pripadnost taborni{ki organizaciji. [e danes se z nostalgijo in hvale`nostjo spominjam izletov in taborjenj, v glavnem vodenih s strani zdaj `e dolgo pokojnega Pavla Kunaverja, profesorja geografije na tedanji Klasi~ni gimnaziji v Ljubljani. Poleg spoznavanja lepot domovine in fizi~ne rekreacije je ta dejavnost tudi ustvarila spo{tljiv odnos do narave in okolja. Izletni{tvo gojim v manj{em obsegu {e danes, delno v okviru Dru{tva klasikov, t. j. nekdanjih dijakov Klasi~ne gimnazije, kjer tradi­ (Foto: B. P. osebni arhiv) (Foto: B. P. osebni arhiv) raznih plesnih {olah, med drugim pred­ vsem v novome{kem Plesnem centru Dolenjske ter pozneje v ljubljanskih {olah, npr. v Boleru in Ur{ki. V zadnjih letih s svojo prijateljico in `ivljenjsko sopotnico tedensko obiskujeva plesno {olo »Plesna Zvezda«, ki jo vodi pri­ ti~nih vidikih jezikoslovja. S tem se torej navezujem na svoje naslednje inte­ resno podro~je, namre~ matematiko. Z matematiko sem se seveda sre~al `e v srednji {oli kot obveznim predmetom. Za~ela pa me je privla~iti pri mojih • Rojstnodnevni vzpon na Okre{elj U~enje meditativnih kitajskih gibov cijo prof. Kunaverja nadaljuje vodnica Marinka Ko`elj Stepic. Pohodni{tvo pa je pravzaprav mo`no uganjati tudi individualno na meni bli`njem Ro`niku in [i{enskem hribu. Uspelo mi je tudi vcepiti ljubezen do narave in izletni{tva v krogu svoje mlaj{e generacije. Druga vrsta fizi~ne rekreacije je dru­`abni ples. Za~el se je pri mojih sedem­najstih letih z udele`bo na plesnih te~ajih pri legendarnem plesnem u~i­telju Adolfu Jenku v njegovi {oli na obre`ju Ljubljanice. Ti te~aji so imeli omejen u~ni u~inek, saj je bilo veliko ve~ fantovskih udele`encev kot de­kli{kih udele`enk. Kdor je hotel plesati v paru, se je moral ali podvizati ali imeti sre~o, sicer se je »u~il« samo z opa­zovanjem parov. Ta omejeni u~ni uspeh me je spodbudil k nadaljnjemu u~enju, ker sem pa~ ne samo `elel znati plesati, ampak tudi ugotovil, da mi je ples neznansko v{e~. Gibanje, ki je po eni strani usklajeno z ritmom, po drugi stra­ni pa tudi sinhronizirano v stiku dveh oseb, namre~ nudi resni~ne plesne u`itke. Vpisoval sem se torej v celo vrsto zaporednih te~ajev pri raznih u~i­teljih in s tem nadaljeval tudi v inozem­stvu. V teku desetletij sem se u~il v Poletni ples v Ljubljani znana u~iteljica in nekdanja plesna prvakinja Katarina Venturini. Od dejavnosti fizi~ne rekreacije naj na kratko omenim {e meditativne kitajske gibalne vaje znane pod imenoma Qi Gong in Tai Chi, s katerimi se ob~asno ukvarjam. Te vaje u~inkujejo na dobro po~utje, zdravje in dolgo`ivost. Od intelektualnih prosto~asovnih de­javnosti je najdlje (od otro{tva) prisoten interes za jezikoslovje, ki sicer z mojim poklicem ni v prav nikakr{ni zvezi. Ta interes pa je bistveno okrepilo u~enje predvsem latin{~ine in seveda drugih jezikov v osmih razredih klasi~ne gim­nazije. Sporadi~no sem za~el brati stro­kovno lingvisti~no literaturo pravzaprav {ele v svojih tridesetih letih po oprav­ljenem doktoratu. Intenzivno pa sem se s tem za~el ukvarjati po letu 2006, ko sem se `e kot upokojenec preselil iz Novega mesta v Ljubljano. V Ljubljani namre~ na Filozofski fakulteti deluje pod pokroviteljstvom akademika prof. Janeza Ore{nika Lingvisti~ni kro`ek, ki je odprt tudi za zunanje poslu{alce in predavatelje. Tu se tedensko vrstijo predavanja o najrazli~nej{ih jeziko­slovnih vidikih. Sam sem v okviru tega kro`ka nekajkrat predaval o matema­ V prostem ~asu [tudijska izmenjava – intervju Generacije metalurgov .petnajstih letih v petem razredu Klasi~ne gimnazije po zaslugi prof. Zieglerja. Znanje sem potem nadgradil v prvem letu univerzitetnega {tudija pri prof. @abkarju ter pozneje {e bolj temeljito pri prof. Garbajsu v okviru magistrskega {tudija. Pri vsem tem je v gimnaziji {lo za standardno znanje aritmetike, analiti~ne geometrije in trigonometrije, na univerzi pa za dife­rencialni in integralni ra~un dopolnjen s poglavji o diferencialnih ena~bah. Toda v poklicu sem kmalu spoznal, da je to znanje pomanjkljivo in v veliki meri neprilagojeno poklicnim potrebam. Aktiviral sem torej svojo prosto~asovno dejavnost in za~el {tudirati dodatna podro~ja. Najprej omenjam matemati~no stati­stiko, predvsem metode, ki sem jih rabil za tehnolo{ke {tudije, npr. regresijo in analizo variance, oboje prete`no na preprosti elementarni stopnji. To se je izkazalo kot zelo koristno za nekatere objavljene ~lanke tehnolo{ke narave. Pozneje sem to dopolnil s testiranjem hipotez ter s statisti~nim obvlado­vanjem procesov, kjer gre predvsem za uporabo t. im. kontrolnih kart. To se je ujemalo z mojo tedanjo zaposlitvijo na podro~ju mened`menta kakovosti. Ob­~asno sem o tem predaval kot sveto­valec v industrijskem proizvodnem okolju. Predaval sem tudi v okviru Sta­tisti~nega dru{tva Slovenije, katerega ~lan sem. Vendar statistika ni bilo edino zanimivo matemati~no podro~je. V zvezi z `e omenjenim jezikoslovjem sem se lotil drugih, prete`no algebrskih podro~ij, med njimi linearne algebre, teorije mno`ic, Boolove algebre, algebrskih struktur in aksiomatskega pristopa. To je {e vedno aktualen predmet mojega zanimanja. Aktualno pa je tudi podro~je, ki je iz{lo iz moje poklicne dejavnosti pred upoko­jitvijo, namre~ mened`menta kakovosti v industrijski proizvodnji. Kot ~lan Slovenskega zdru`enja za kakovost in odli~nost (SZKO) in Slovenskega zdru­`enja za zdravstvo (SZZZ) se {e vedno ukvarjam z mened`mentom kakovosti, vendar tokrat v zdravstvu. Borut Pretnar [tudijska izmenjava na Tehni{ki Univerzi v Clausthalu Intervju z Janom Brencetom in Jako­bom Mrvarjem Pred letom dni, torej v za~etku 3. letnika dodiplomskega {tudijskega programa In`enirstvo materialov, sta se so{olca in nadobudna {tudenta Jan Brence in Jakob Mrvar odlo~ila pre`iveti se­mester na tujem in sicer v Nem~iji, na Tehni{ki Univerzi v Clausthalu. Po prihodu domov sta bila polna vtisov in zgodbic, ki sta jih delila med nami kolegi. Ker pa se v na{ih dokaj skromnih generacijah metalurgov le pe{~ica odlo~i za {tudij v tujini, seveda marsikoga zanima, kako sta se imela, kaj sta po~ela in kako sta {tudirala tam v nepoznanem. V zameno za kak{en kozar~ek rujnega na naslednjem {tudentskem `uru sta se potrudila in odgovorila na nekaj zahtevnih vpra{anj, ki sem jima jih postavila v na{em pogovoru. Po pripovedovanjih sode~ sta fanta kar u`ivala. Z odgovori bosta morda pomagala tistim v dvomih, ki se Jakob Mrvar in Jan Brence (Foto: osebni arhiv intervjuvancev) za tak{en podvig {e odlo~ajo, starej{im kolegom pa obudila spomine na {tu­dijske dni. • Zakaj odlo~itev za izmenjavo? Je bila to dolgoletna `elja ali zgolj spontana odlo~itev? Da bi {tudirala nekaj mesecev v neki drugi dr`avi se nama je vedno zdela zanimiva ideja. Seveda je bilo na za­~etku veliko dvomov (… je to prava izbira za naju? … kako bo z jezikom? … kaj ~e ne opraviva dolo~enih pred­metov? … ali se bova zna{la v drugi dr`avi?), vendar je bila `elja po novih spoznanjih mo~nej{a, in tako sva se v 3. letniku le odlo~ila, da odideva zdaj ali nikoli. • Kako, da sta oba izbrala ravno TU Clausthal? Vama je glede izbire dr`ave, kraja, univerze oz. fakultete kdo svetoval? Katere univerze so vaju {e zanimale? Tehni~na univerza v Clausthalu spada med najbolj{e nem{ke tehni{ke uni­verze, kjer ve~ kot 30 % {tudentov in 20 % akademskega osebja prihaja iz tujine, zaradi ~esar je to ena izmed najbolj mednarodnih univerz v Nem~iji. Poleg tega TU Clausthal `e desetletja tesno sodeluje z Naravoslovnotehni{ko fakulteto v Ljubljani in tako sva imela na razpolago veliko informacij iz prve roke. Vse to so bili razlogi, da sva se odlo~ila prav za TU Clausthal, glede ostalih mo`nih izbir bi izpostavila {e Monta­nuniversität Leoben v Avstriji. • Kako sta se prilagodila na `ivljenje v tujini? Sta `ivela v {tudentskem na­selju, v privatnem stanovanju? Se `ivljenje tam zelo razlikuje od `ivljenja pri nas? Prilagodila sva se zelo hitro. Na za~etku smo imeli organizirane t.i. spoznavne tedne (Welcome weeks), kjer so bile organizirane razli~ne delavnice za bruce, katerih namen je bil, da se novi, predvsem tuji {tudentje spoznamo med seboj. Tako sva se vpeljala v univer­zitetni sistem, si ustvarila {tudentsko kartico, izbrala predmete, uredila urnik, • Generacije metalurgov .spoznala pomembne ustanove in uredila potrebne stvari za tamkaj{nje `ivljenje (ni jih bilo malo). @ivela sva v {tudentskem domu, ki je v okviru univerze kar pomeni, da je vse kar potrebuje{ med {tudijem zelo blizu. • ^e se prav spomnim, sta se na pot do Clausthala odpravila kar sama, z avtom. To je kar dolga pot, okoli 1000 km, ~e se ne motim. Kaj je botrovalo tej odlo~itvi? Sta se na pot kako pripravila? Nedvomno je bila polna do`ivetij, vama je kaj posebej ostalo v spominu? Da, potovala sva z avtomobilom. Za to sva se odlo~ila zaradi vseh prednosti osebnega prevoza (prtljaga, mobilnost, neodvisnost,…). @elela sva tudi malo raziskovati narodni park Harz, ki obdaja Clausthal. Pot in predvsem vo`nja nama prav tako ni bila muka, saj sva oba dosledna in ve{~a voznika. Obenem pa sva se {e kje ustavila in si kaj ogledala. Na `e tako slikoviti poti sva del poti potovala skozi ^e{ko, kjer sva si ogledala Prago in Brno, obiskala pa sva tudi Frankfurt. Najbolj sva si zapolnila pot nazaj v Slovenijo, ko sva zadnji dan »izropala« lokalno trgovino pija~ in imela v avtu ve~ nem{kega piva kot pa osebnih stvari (smeh). • Kako se {tudentsko `ivljenje tam razlikuje od tega v Ljubljani? Kako je s {tudentsko prehrano (kot vemo je pri nas zelo dobro poskrbljeno s sub­vencionirano prehrano in raznimi drugimi subvencijami)? Sta bolj obiskovala restavracije in bare ali pilila svoje kuharske sposobnosti? Clausthal je poseben in seveda dru­ga~en od Ljubljane, saj je bistveno manj{i in je zna~ilno univerzitetno mestece. Skozi celotno mesto se razprostirajo fakultete in in{tituti. Vsi so naravoslovni, saj je to tehni{ka uni­verza. Ker je Clausthal dokaj odrezan od ostalega sveta, je za ob{tudijske dejav­nosti zelo dobro poskrbljeno. Na voljo ima{ veliko najrazli~nej{ih {portov, tudi na prostem (od smu~anja pa celo do jadranja po jezerih). Znotraj povezave med {tudentskimi domovi in univerzo je bila ena velika menza, odprta je bila nekaj ur na dan in vanjo je zahajalo celotno mestece, od profesorjev do {tudentov ter tudi kak­{en upokojenec si je privo{~il kak{no sladico ali kavo. Cene so bile za {tu­dente in zaposlene na TU Clausthal s {tudentsko kartico ni`je, kot za vse ostale, variirale pa so od menija do menija, ter dodatkov. Lahko si se naje­del za zelo malo denarja, lahko pa si se mastil s svinjsko kra~o za malo ve~ (:P). Vsekakor je bila menza med tednom dobrodo{la in obvezna postojanka. Drugi obrok ali ve~erjo smo si pripravili v {tudentski kuhinji. Med vikendom sva si kuhala sama ali pa obiskala kak{no izmed odli~nih lokalnih restavracij v mestu. • Zdaj pa {e o drugi vrsti {tudentskega `ivljenja in sicer kako poteka no~no `ivljenje v Clausthalu? Sta poleg {tu­dija uspela {e malo »`urati«? Glede na to, da sta si za izmenjavo izbrala zimski semester v katerem v Nem~iji na veliko in {iroko obele`ujejo Okto­berfest, sta se udele`ila tudi kak{ne tradicionalne veselice in kot prava metalurga zvrnila tudi kak{en vr~ek piva? V Clausthalu je zelo veliko {tudentskih bratov{~in (Studentenverbindungen), ki predvsem na za~etku leta organizirajo veliko `urov. Namenjeni so medseboj­nemu spoznavanju in so na za~etku prakti~no vsak dan. Lahko so tudi v obliki dnevnega dru`enja z dru`abnimi igrami, kot je npr. Beerpong… Ker {tudijskih obveznosti na za~etku znotraj ti. Welcome weeks-ov ni bilo veliko, sva se lahko udele`ila kar nekaj teh zabav oz. dru`enj in spoznavala ljudi. Sicer pa se skozi leto ne dogaja veliko, sem in tja kak{na zabava v {tudentskem klubu Querschlag, ki je eden izmed treh barov v mestu, ki so v~asih odprti dlje v no~. Ta klub v celoti vodijo {tudentje, zato so tudi cene noro nizke. • Zna~ilnosti pokrajine in kraja (Foto: osebni arhiv intervjuvancev) »Spokajte od doma, res vam ne bo `al!« Generacije metalurgov .Seveda sva obiskala tudi Oktoberfest, in sicer v Leipzigu, kjer smo pogumno nagibali litrske kozarce pravega nem{kega piva. [koda le, da nisva bila oble~ena v tradicionalne no{e. Mogo~e naslednji~ (smeh). • Sta imela kak{ne te`ave s tranzicijo v novo kulturo, sploh na jezikovnem podro~ju? So bila tudi predavanja v nem{~ini ali je bil {tudijski program prilagojen tujim {tudentom? Ne, ve~jih te`av ni bilo. Jezik predavanja je odvisen od pro­fesorja in poslu{alcev. Midva sva imela ve~ino predavanj v nem{~ini, kar je glede na to, da sva imela le bolj bazi~no znanje nem{~ine kar te`ko. Te`avnost in mo`nost razumevanja je bila odvisna od predmeta do predmeta, odvisno koliko predznanja sva imela o dolo~eni snovi, kako hitro in razlo~no je govoril predavatelj, ali je sledil skripti, ki sva si jo prevedla, … Za razumevanje je bil potreben predvsem trud in kar nekaj dela je bilo s prevajanjem, ki je bilo potrebno za dobro povezovanje in razumevanje snovi. Primorana sva se bila nau~iti veliko novih strokovnih be­sed, obiskovala sva tudi te~aj nem{ke­ga jezika. Lahko se pohvaliva, da sva na koncu oba opravila vse predmete. • Se u~ni program na TU Clausthal zelo razlikuje od na{ega v Ljubljani? Vama je kak{en predmet {e posebej paral `ivce? Razlika je bila predvsem v tem, da je bilo veliko ve~ prakti~nega dela. Imela sva predmet, ki je trajal ves semester, pri katerem sva morala oba izpeljati nek svoj projekt, nekak{no malo diplomo. Tukaj morama omeniti tudi, da imajo vrhunsko opremljene laboratorije, zato je bilo delo res u`itek. @e na za~etku sva si izbrala nekoliko ve~ predmetov kot sva jih potrebovala prav zaradi mo`nosti, da kateri za naju ne bi bil dosti zanimiv. Udele`ila sva se vseh za~etnih predavanj in nato skr~ila seznam, tako da so bili na koncu vsi predmeti, ki sva jih poslu{ala ustrezni za smer, ki jo {tudirava in naju zanima. • Glede na to, da sta v Ljubljani uspe{no opravila dodiplomski {tudij oz. ga zaklju~ujeta, poleg tega pa pre`ivela {e semester v Clausthalu, bi lahko povedala nekaj prednosti {tudija na na{i NTF in na fakulteti v Clausthalu? Kaj sta v Nem~iji po­gre{ala kar imamo na na{i fakulteti in kak{ne novosti bi glede na videno v Clausthalu uvedla pri nas? Predvsem bi se pri nas razveselila ve~ prakti~nega dela, kjer dejansko lahko sam opravlja{ dolo~ene stvari. Profe­sorji in {tudentje tutorji, ki smo jih imeli za pomo~ te tako res »silijo« k temu, da ~im ve~ poizku{a{ narediti sam, saj se tako tudi dejansko najve~ nau~i{. Dobra stvar, ki sva jo opazila v Clausthalu je bila ta, da smo imeli pred prakti~nimi vajami nekak{en kratek test o snovi, ki smo jo na vajah obdelovali. Par dni pred vajami smo dobili skripto, ki smo jo morali predelati in le ~e smo test opravili, smo lahko pristopili na vaje. Tako smo si tudi la`je razdelili in opravili delo, saj smo to~no vedeli o ~em gre. • Kaj bi svetovala mlaj{im kolegom, ki se odpravljajo na {tudijsko izmenja­vo v Clausthal ali na splo{no {tu­dentom, ki se odpravljajo na izmenjavo v tujino? Bi sploh pripo­ro~ala izbrano fakulteto tudi drugim in zakaj bi oz. ne bi priporo~ala? Spokajte od doma, res vam ne bo `al! (:P) Tudi sama sva imela precej dvomov in na za~etku bo seveda veliko te`av, vendar ~e ima{ voljo se vse da re{iti. Nabrali si boste veliko izku{enj in pozitivnih spominov. ^e se odlo~ate za {tudij metalurgije v tujini je TU Clausthal prava izbira. • Kak{ni so vajini na~rti za prihod­nost? Se ozirata za {e kak{no {tu­dijsko izmenjavo, mogo~e delovno prakso? Kaj pa zaposlitev, sedaj ko malce bolj poznata tudi razmere izven dr`ave, vaju mogo~e mika zaposlitev v tujini ali polagata upe na domovino? Vsekakor bi od{la se na kak{no izme­njavo ali delavno prakso, saj nova po­znanstva in zgodbe ljudi bogatijo ~loveka, spoznava{ nove kulture,… Tudi zaposlitev v tujini je vidna opcija, a zaenkrat praviva, da domovina je le domovina. Jerneja [u{el Dogodki Uspe{na izstrelitev satelita NEMO HD na raketi VEGA Dne 3. septembra 2020 ob 3:51:10 po srednjeevropskem poletnem ~asu je iz Vesoljskega centra v Francoski Gvajani raketa Vega, Evropske vesoljske agen­cije (ESA), uspe{no ponesla v vesolje prva slovenska satelita NEMO-HD in TRISAT. Satelit NEMO-HD so razvili v Centru odli~nosti Vesolje-SI, katerega vodilna partnerica je Naravoslovno­tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani (UL NTF). 40 minut po vzletu je bil Nemo HD utirjen v s soncem so~asno orbito na vi{ini 515 km. Kontrolna soba, ki se nahaja na UL NTF, je vzpostavila prvi stik s sate­litom le nekaj ur po odcepitvi satelita od rakete. NEMO HD je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z vi­soko natan~nostjo, ki bo omogo~al zajem multispektralnih podob zemelj­ske povr{ine ter snemanje videa visoke lo~ljivosti v realnem ~asu. Z njim lahko opazujemo stanje vegetacije, voda in urbanih naselij za aplikacije od kme­tijstva, gozdarstva in urbanizma do ekologije in energetike. Namen satelita je tehnolo{ka demonstracija interaktiv­nega daljinskega zaznavanja s kombi­nacijo multispektralne in video kamere visoke lo~ljivosti. Iskrene ~estitke! Uredni{tvo Alumni OMM Delo v ~asu COVID-19 Novice Strate{ki svet za metalurgijo ^lani Strate{kega sveta za metalurgijo (SSM) smo se v za~etku julija sestali na GZS in razpravljali o pere~i situaciji zaradi nujnih ukrepov in posledic COVID-19. Predsednik SSM Marko Drobni~ je na seji uvodoma povzel reali­zacijo sklepov z zadnje seje SSM, ki je potekala v prostorih NMS ob razstavi »Ko zapoje kovina«. V ospredju seje je bil Nacionalni energetski in podnebni na~rt (NEPN). Rezultat seje je vklju~itev ustreznih dolo~il za energetsko inten­zivno industrijo v predlog Zakona o varstvu okolja, v pripravi je tudi `e ustrezen podzakonski akt oziroma uredba. ^lani SSM smo poro~ali o stanju v podjetjih in raziskovalnih organizacijah ter podali mnenje o u~inkovitosti ukre­pov za bla`itev in odpravo posledic epidemije koronavirusa v paketih po­mo~i PKP 1, 2, 3 in 4. Nadalje so ~lani SMS oblikovali predloge za nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za zagon indu­strijske dejavnosti in predvsem pouda­rili potrebo pospe{evanja RR aktivnosti. Povzamemo jih lahko v naslednjih to~kah: • kratkoro~no: dr`ava nameni za ohranitev delovnih mest razvojnikov v podjetjih do 150.000 EUR na razvoj­nika ter za vsakega novo zaposlenega razvojnika 250.000 EUR pomo~i za obdobje petih let; • srednjero~no: uvedba raziskovalno­razvojnih vav~erjev, razvojno inova­cijskih projektov (RIP) in krepitev razvojnih oddelkov podjetij (KROP); • razvoj ciljnih raziskovalnih programov (CRP) in tehnolo{kih programov (TP) v razli~nih resorjih; namenjen je spod­ bujanju razli~nih dr`avnih sektorjev, da v svoje razvojne projekte vklju~ijo slovenske in{titucije znanja in pro­ pulzivna podjetja (npr. razvoj izdelkov za voja{ko industrijo). V nadaljevanju je bila izpostavljena ugotovitev Vlade RS, da bo za u~inko­vito ~rpanje kohezijskih sredstev potrebno slediti strategiji pametne spe­cializacije, kar predstavlja prilo`nost za industrijo. Pogajanja o vi{ini kohezijskih sredstev so v teku, vendar je potrebno nemudoma pripraviti ustrezne progra­me, da bo mogo~e izpogajana sredstva koristiti. Gospodarstvo mora zato v najkraj{em mo`nem ~asu vladi posre­dovati konkretne predloge pomo~i ohranitve RR oddelkov v podjetjih, ki bodo lahko nadaljevali s pripravo pro­jektov. Ob koncu seje smo se ~lani strate{kega sveta dogovorili {e o prihodnjih aktiv­nostih, predvsem z usmerjeno in uskla­jeno komunikacijo z odlo~evalci. Podana je bila pobuda za organizacijo sestankov z Ministrstvom za gospo­darski razvoj in tehnologijo (MGRT), Slu`bo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), Ministr­stvom za izobra`evanje, znanost in {port (MIZ[), Ministrstvom za obrambo (MO) ter Ministrstvom za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti (MDDSS), in za povabilo na sre~anje predsedniku vlade Janezu Jan{i. Obiski na vseh ministrstvih in vladno slu`bo so `e bili opravljeni. Predlagani ukrepi so bili dobro sprejeti in povsod podprti. Jo`ef Medved Novice Karantena po montanisti~no V za~etku marca 2020 nas je vse presenetila {iritev virusa. Vsak dan smo na trnih ~akali usmeritve glede pre­davanj, bivanja v {tudentskih domovih in `ivljenja na splo{no. Ljudje smo med seboj za~eli dr`ati razdaljo, predavanja so bila kraj{a, velikokrat je pogovor nanesel na temo pandemije. Mnogi niso bili popolnoma zbrani in pogosto nismo vedeli kako ravnati. Nekatere fakultete so zelo zgodaj zaprle svoja vrata. Na{a je bila med zadnjimi, saj so generacije dokaj majhne in velik del vaj poteka v manj{ih skupinah. Morali smo v karan­teno in nih~e ni vedel kaj lahko pri­~akuje glede preostanka {tudijskega leta. Kot predstavnik letnika sem hitro stopil v kontakt s profesorji, da smo se dogo­vorili o mo`nih na~inih pou~evanja na daljavo. Preizkusili smo nekaj progra­mov, mo`nosti je bilo veliko in tako je vsak profesor izbral nekoliko druga~no pot. ^eprav je nov na~in pou~evanja mnogim ote`il delo ter jim podrl zdaj `e rutinski na~in pou~evanja, so se po­trudili, da bi kar najbolje izvedli za~rtani program in so celo nekatere labora­torijske vaje izvajali na daljavo. Veliko je bilo samostojnega dela, podrla se nam je vsakodnevna rutina. Nekaterim je nov na~in dela sedel bolje kot drugim, predvsem {tudentom, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano. Vsem pa je manjkal stik s kolegi in mnogokrat smo se po predavanjih »sre~ali« prek videokonference, pokle­petali in spili kavo. Pripovedovali smo si stare zgodbe, na{e dnevne na~rte in aktivnosti. Pogosto smo se ozrli na pre­tekla {tudijska leta, ter kako samo­umevno smo jemali takratni na~in `ivljenja. Sedaj je za nami kar nekaj novih (vir­tualnih) skupnih izku{enj, tako nega-tivnih kot pozitivnih. Kljub vsemu se mi je celotna »online« izku{nja nekako vtisnila v pozitivni lu~i. Predavanja smo torej oddelali, izpite bolj kot manj prav tako, malo smo se podru`ili, kmalu pa je pogovor nanesel tudi na zadnje brucovanje, ki smo ga organizirali sami in na prihodnost, ki prina{a organizacijo 47. Skoka ~ez ko`o. Kot predsednik odbora sem `e za preteklo brucovanje zbral jedro ekipe oz. odbora in ga `e pred karanteno raz{iril z dvema mlaj{ima predstav­nikoma. Vsem bodo~im sodelujo~im smo pred­stavili za kako sve~an dogodek v bistvu gre in kak{ne so razse`nosti izvedbe. Debatirali smo o mo`nih na~inih kako privabiti sponzorje in predvsem ostajali pozitivni glede posledic, ki jih bo virus pustil na na{em gospodarstvu. Namre~ dogodek se skoraj v celoti financira iz donacij, ki prihajajo s strani razli~nih podjetij in nas podpirajo `e vrsto let. @elja je tudi, da dogodek bolje pred­stavimo mlaj{im generacijam, saj neka­teri tudi v zaklju~nih letnikih ne poznajo obi~aja Skoka ~ez ko`o in njegove simbolike. Le-to pa bo v primeru virtual­nega {tudija rahlo ote`eno. Ob misli na {iritev dogodka pa smo se spomnili na zgodbe, ki so nam jih pripovedovali profesorji. Sam Skok ima pri nas `e skoraj 100 letno zgodovino, z za~etkom v letu 1923. Potekal je vsaki 2 leti, ~e izvzamemo leta med vojno. Po zgodbah starej{ih profesorjev je v~asih dogodek potekal celoten konec tedna. Ob Skoku so potekala strokovna in znanstvena pre­davanja s podro~ja rudarstva, metalur­gije ter geologije, organizirana v petek in soboto dopoldne pred slavnostnim Skokom, ki je potekal v soboto zve~er v hotelu. Na predavanja in Skok so prihajali udele`enci iz vseh republik biv{e dr`ave predvsem diplomanti, ki so {tudirali v Ljubljani. Bilo naj bi ve~ kot 1000 prisotnih. V primerjavi s tem se lanskoletnih 300 zdi zanemarljivo. Sam sem dogodek do`ivel v vlogi fiskusa, ki skrbi, da grla ~astnih tablic nikoli ne postanejo suha. O dogodku sem vedel malo in mogo~e me je ravno zato {e bolj o~aral in prevzel. Res je poseben ob~utek, ko kot {tudent mlaj{ih letnikov ob~uti{, kako se meje med {tudenti, profesorji in predstavniki podjetij ta ve~er rahlo zabri{ejo in smo vsi le stanovski kolegi, ljudje, ki jih zdru`uje tradicija na katero smo zelo ponosni. Vse dru`i ob~utek ponosa in veselje, ob sre~evanju starih in spoznavanju novih stanovskih kolegov. ^lani starega in novega zbora smo si izmenjevali izku{nje in delili zgodbe. Vmes je vsko~il profesor in vsi skupaj smo padli v zabaven pogovor. Skupaj smo plesali in peli. Resni~no vesel sem bil obare ob 1 h zjutraj in nisem si pred­stavljal, kako izgleda, da te varnostniki pospremijo iz hotela kot je Grand hotel Union. Medtem ko so se najbolj ener­gi~ni {tudentje in profesorji odpravili na »after party« do zore, sem se sam po dolgem dnevu odpravil proti domu. Ob 5-ih zjutraj sem na vo`nji s kolesom proti domu razmi{ljal o vseh utrinkih tistega dne in {e nekaj dni sem bil ~isto prevzet. Tisti dan se je zame za~el ob 8.00, ko sem se odpravil na fakulteto, kjer je potekal mali skok. Najbolj neprijetno je bilo dejstvo, da ~rnih plesnih ~evljev • Novo {tudijsko leto in COVID-19 400 let jeklarstva v Me`i{ki dolini Novice nisem zamenjal do vrnitve domov sredi • no~i, po glavnem dogodku. Temu se re~e predanost (smeh). Po malem skoku sem `e bil ute~en v vlogo fiskusa in odpravili smo se na kosilo. Hitro sem {el domov po zadnje potrebne stvari in se vrnil v ~asu za sprevod po mestu. 13 skakalcev, kantor in jaz, smo se odpra­vili ~ez Ljubljano po kateri je zvenela rudarska himna, gaudeamus igitur in druge stanovske pesmi. Ko smo na{li brucmajorja smo se odpravili proti prizori{~u in ~as pred Velikim skokom je hitro minil. @elim si, da bo organizacija dogodka v naslednjem letu mo`na in da bomo lahko spet skupaj pre`iveli dan namenjen ohranjanju tradicije in tova­ri{tva, pojmov, ki jih danes ne sre~u­jemo ve~ pogosto, a si bi jih sploh v kriznih in negotovih dneh, kakr{ne pre`ivljamo v tem letu zelo `eleli. V teh vro~ih poletnih dneh mi te~ejo kapljice potu ob misli, da moram kmalu diplomirati. Ob pisanju tega pomemb­nega papirja, ki bo slu`il kot dokaz, da moje delovanje na fakulteti niso predstavljali le `uri in dru`enje s kolegi pa mi misli be`ijo v prihodnost. Kmalu se bo pri~elo novo {tudijsko leto, leto zavito v negotovost. Bomo 1. oktobra letos lahko prestopili prag na{e fakul­tete, bomo morali nadaljevati prek spleta, kaj to pomeni za nas, za pro­fesorje, za bruce, ki prihajajo negotovi v nepoznan svet? Kako bodo lahko do`i­veli {tudij, kot smo ga imeli prilo`nost mi, saj bodo te`ko razvili pristne odnose med sabo in med zaposlenimi na fakul­teti. Le kako bo z organizacijo skoka? Krizo, ki jo je povzro~ila pandemija covida-19 nismo ~utili le {tudentje in mali ljudje temve~ tudi velika podjetja s katerimi sodelujemo in smo stalno v navezi. Sedaj pa ~rne scenarije na stran in upajmo, da se ~imprej re{imo iz te globalne krize. Gremo naprej, zaen­krat malim ciljem naproti, in verjamem, da nam bo uspelo. Pa sre~no! Bla` @erjav Jereb Metal Ravne in je velikosti 42,60 x 29,82 Nova prilo`nostna mm, z nominalno vrednostjo A, kar trenutno zna{a 0,55 EUR, v obtoku pa je znamka od 13. julija letos. Ob 400. obletnici jeklarstva v Me`i{ki Za zbiratelje in ljubitelje znamk je Po{ta dolini je Po{ta Slovenije izdala novo Slovenije izdala tudi Ovitek prvega dne prilo`nostno znamko, ki jo je na osnovi (OPD) ali First Day Covert (FDC), ki stane fotografije koro{kega fotografa Toma 1,60 EUR. Na ovitku prvega dne je poleg Jeseni~nika oblikoval grafi~ni obliko-znamke z `igom, ki nosi stilizirani znak valec Edi Berk, po izobrazbi arhitekt. nekdanje jeklarne grofa Thurna, levo spodaj prikazana {e Thurnova jeklarna na Ravnah na Koro{kem, upodobljena okoli leta 1870. Ovitek prvega dne izda pisemske ovojnice in tri prilo`nostne po{ta praviloma ob vsaki prilo`nostni po{tne `ige (2391 Prevalje, 2392 izdaji znamke, na katerem so desno Me`ica in 2393 ^rna na Koro{kem), zgoraj nalepljene na ta dan izdane katerim sta skupna fotografija z znam­ znamke, `igosane s posebnim `igom z ke in uradni logotip tega visokega datumom in pripisom »PRVI DAN«. jubileja. Ovitek je lahko dodatno opremljen s Vsem iskreno ~estitamo! slikami in prilo`nostnim besedilom. Darja Steiner Petrovi~ Tudi Koro{ko filatelisti~no dru{tvo,ki je Viri: lani praznovalo `e 70-letnico svojega 1. Po{ta Slovenije d.o.o., https://www.dezela­ delovanja je v okviru praznovanja 400. znamk.si/SI/prilo%C5%BEnostne-znamkeZnamka na atraktiven na~in prikazuje obletnice jeklarstva v Me`i{ki dolini 2. Koro{ko filatelisti~no dru{tvo, http://www. vro~o predelavo jekla v dru`bi SIJ izdalo filatelisti~ni sklop: prilo`nostno kfd.si/9035-2/ razglednico, tri razli~ne prilo`nostne Novice iz industrije Nacionalni pod­nebni energetski na~rt in aluminijska industrija Svetovna proizvodnja primarnega alu­minija je v letu 2018 dosegla 65 mio ton. Globalna metalna bilanca in svetovna rast potreb po aluminiju, ki je v zadnjem obdobju dosega celo od 5 do 7 % letno ka`e, da je potrebno ve~ pozornosti posve~ati predelavi aluminija, hkrati pa rasti tudi na proizvodnji primarnega aluminija. Samo s predelavo aluminija namre~ rasti potreb po njem v prihodnje ne bomo mogli pokriti. Potreba po pri­marnem aluminiju za izdelavo izdelkov v Evropi zna{a nekje 8 mio ton. V Evropi ga sami proizvedemo nekaj manj kot 4 mio ton, preostalo potrebno koli~ino moramo `e sedaj uvoziti iz tretjih dr`av. Koli~ine recikliranega aluminija v Ev­ropi prav tako rastejo in dosegajo vred­nost 6 mio ton. Iz tega lahko proizve­demo dobrih 13 mio ton izdelkov. Tej metalni bilanci, iz nje izhajajo~emu izzivu uvozne odvisnosti Evrope ter strategiji rasti Evrope, predvsem v avto­mobilskem in pakirnem sektorju, na­menja EU posebno pozornost. Izvaja namre~ ukrepe s katerimi {~iti po­memben in dragocen vir surovine ter z njo pomembno panogo. Aluminijska in­dustrija v Evropi generira okrog 40 mili­jard EUR prihodkov in daje neposredno in posredno delo ve~ kot milijon ljudem. Podnebno energetski cilji EU dolo~ajo zmanj{evanje izpustov toplogrednih plinov. Za doseganje ciljev zmanj{e­vanja izpustov toplogrednih vplivov ima pomembno vlogo trgovanje s pravicami do izpu{~anja toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS). V ta sistem je v EU vklju~en skoraj ves ener­getski sektor in ve~je industrijske na­prave. Evropska primarna proizvodnja aluminija je ena najmanj obremenjenih regij z emisijami CO2 (slika 1). Izpusti CO2 emisij v proizvodnji primarnega alumi­nija so v Evropi 2-krat ni`ji v primerjavi s proizvodnjo primarnega aluminija na Kitajskem. Slika 2 prikazuje trend zni­`evanja emisij CO2 izpustov v EU, ki se je v primerjavi z letom 2010 zni`al za 21 %, v primerjavi z letom 1990 pa za 55 %. Trend zni`evanja CO2 izpustov v primarni proizvodnji aluminija v EU (Vir: European Alumi­nium) Trgovanje z emisijskimi dovoljenji pred­stavlja tudi pomemben in{trument zmanj{anja energetske intenzivnosti in pospe{evanja tehnolo{kega prestruk­turiranja ter s tem pomemben dejavnik zmanj{evanja stro{kov podjetij. Razvoj­no namensko usmerjanje teh prora­~unskih prilivov nazaj v gospodarstvo naj bi pospe{ilo izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije oz. tehnolo{ko prenovo in pove~anje izrabe obnovljivih virov energije. Na sliki 3 je podan grafi~ni prikaz gi­banja cen EUA na dra`bah (EEX) od vstopa proizvodnje aluminija v EU ETS, ki so se od 3 do 6 EUR/EUA zvi{ale na 25 EUR/EUA, kar pomeni do 8-kratno podra`itev. Trend rasti cen CO2 kuponov je klju~ni vidik pri neposrednih in po­srednih vplivih na proizvajalce alumi­nija. Trend rasti cen CO2 kuponov (Vir: EEX) Kaj pomenijo posredni stro{ki obreme­nitev s CO2? Ceno emisij CO2, morajo vsi proizvajalci elektri~ne energije pla~ati za vse svoje emisije CO2 v celoti, saj niso upravi~eni do brezpla~ne dodelitve emisijskih kuponov. Ta stro{ek se »pretransformira« v vi{je cene elektri~ne energije, ki jih intenzivni porabniki energije ne morejo prevaliti na kon~nega kupca aluminijskega proizvoda, saj je v osnovi cena aluminija dolo~ena z borzno ceno na LME (London Metal Exchange). Zato je EU za energetsko intenzivne dejavnosti uvedla t.i. finan~no kompenzacijo za posredne stro{ke vi{anja cen elektri~ne energije, saj tudi najni`ja specifi~na poraba elektri~ne energije na tono aluminija na svetu ne zagotavlja obstoja podjetja v primerjavi z ostalimi proizvajalci aluminija v EU, ki so to kompenzacijo dobili. Zaradi za{~ite energetsko intenzivne industrije v EU je bila v letu 2009 spre­jeta direktiva 2009/29/ES, ki je postavila okvirje kompenzacij indirektnih obre­menitev, formula za izra~un najvi{jega zneska pomo~i, ki ga lahko odobrijo dr`ave ~lanice, pa je bila leta 2012 sprejeta s »Smernicami za nekatere ukrepe dr`avne pomo~i v okviru siste­ma za trgovanje s pravicami do emisije TGP po letu 2012«. S tem je EU za{~itila energijsko intenzivno industrijo, hkrati pa v nekonkuren~ni polo`aj postavila tiste proizvajalce aluminija iz dr`av ~lanic, ki te smernice niso implemen-• Novice iz Taluma Novice Nadomestila za posredne stro{ke zmanj{evanja emisij, ki so jih dr`ave ~lanice izpla~ale v letu 2018 • Dr`ava ~lanica Trajanje ureditve Nadomestilo, izpla~ano leta 2018 za posredne stro{ke, nastale leta 2017 (v milijonih EUR) [tevilo upravi~encev (naprav) Prihodki od dra`b v letu 2017 (brez pravic za letalstvo, v milijonih EUR) Odstotek prihodkov od dra`b, porabljenih za nadomestilo za posredne stro{ke UK 2013–2020 22,36 60 1 607 3,7 % DE 2013–2020 202 891 1 141,7 17,6 % BE (FL) 2013–2020 31,7 106 143,5 27,3 % BE (WL) 2017–2020 7,5 30 NL 2013–2020 36,9 96 189 19,5 % EL 2013–2020 16,8 50 196,6 8,5 % LT 2014–2020 0,24 1 31,4 0,8 % SK 2014–2020 10 7 87 11,4 % FR 2015–2020 98,7 296 309,8 31,8 % FI 2016–2020 26,7 58 94,6 28,2 % ES 2013–2015 6 151 488,8 1,2 % tirale. Slovenija je na tem podro~ju svetla izjema! Poro~ilo o delovanju evropskega trga ogljika, ki ga je Evropska komisija obja­vila 16. 1. 2020, v to~ki 3.1.2.3 govori o nadomestilu za posredne stro{ke zmanj{evanja emisij in podaja pregled dr`av, vi{ino nadomestila, {tevilo upra­vi~encev (naprav), prihodke od dra`b in odstotek prihodkov od dra`b porab­ljenih za nadomestilo za posredne stro{ke, kar seveda vpliva neposredno na na{o nekonkuren~nost. Slovenija bi morala na podoben na~in kot ve~ina ostalih dr`av EU v svoj pravni red implementirati uredbo, ki bi proiz­vodnji barvnih kovin (npr. primarna pro­izvodnja aluminija), kemi~nim proizvo­dom ter `elezu in jeklu, torej energetsko intenzivni dejavnostim, omogo~ila do­delitev kompenzacij za indirektne emi­sije toplogrednih plinov. V Skupini Talum smo morali v povpre~ju v zadnjem 7-letnem obdobju na leto dokupiti 25.000 kuponov. Letni stro{ek iz tega naslov je zaradi rasti cen emisij­skih kuponov CO2 zrasel s 125.000 EUR na 625.000 EUR. Kljub velikemu povi{a­nju je stro{ek, ki ga ima Talum s kuponi CO2, zaradi doseganja benchmarka (kar je posledica obvladovanja proizvod­nega procesa) primerljiv s konkurenco. To je posledica na{ih lastnih aktivnosti optimizacije procesa in razvoja tehno­logije, skratka dejavnikov na katere imamo vpliv! Druga~ne okoli{~ine pa so na podro~ju posrednih emisij s CO2 oz. toplogrednimi plini. Slika 4 prikazuje vplivni dele` obeh vrst emisij CO2 na proizvodnjo aluminija v Talumu. Razvidno je, da je vplivni dejav­nikov posrednih emisije CO2 bistveno ve~ji, saj predstavlja 70 % v ceni stro{ka emisij CO2. Vplivni dele` posrednih in neposrednih emisij CO2 na proizvodnjo aluminija v Talumu Na ta stro{ek kot proizvajalec primar­nega aluminija nimamo vpliva. Nasprot­no je pri direktnih emisijah, kjer smo zaradi lastnega obvladovanja procesa in izbolj{av med tistimi, ki imamo ni`ji stro{ke iz naslova dokupa manjkajo~ih kuponov CO2 . Edini na~in za eliminacijo in s tem doseganje konkuren~nosti je prenos Smernice Evropske komisije v slovenski sistemski zakonodajni okvir. To pa se vse od leta 2012, ko je bila smernica sprejeta, ni zgodilo. Dekarbonizacija Taluma poteka prak­ti~no od njene ustanovitve in je del stalnih tehnolo{kih in organizacijskih sprememb, procesov, novih izdelkov z vi{jo dodano vrednostjo. Slika 5 prika­zuje specifi~no porabo elektri~ne ener­gije za proizvodnjo primarnega alu­minija in potrjuje Talumovo dosedanje prizadevanje v zni`evanju energetske intenzivnosti, prestrukturiranja progra­mov v smeri manj{e energijske od­visnosti in skrbnosti v smislu ni`anja specifi~ne porabe energije na tono pro­izvedenega aluminija. Specifi~na poraba elektri~ne energije proizvod­nje primarnega aluminija po letih Trajnostni akcijski na~rt do leta 2025, ki ga je leta 2015 predstavilo evropsko zdru`enje aluminijske industrije Euro­pean Aluminium, odseva na{o skupno vizijo, ki bo omogo~ila Evropi prehod v trajnostno in kro`no gospodarstvo. Omenjeni na~rt je povezan s svetovno zavezo k trajnostnemu razvoju, na evropski ravni pa je bil istega leta uve­ljavljen s pari{kim sporazumom in pri­padajo~imi cilji. Upamo in verjamemo, da bo Slovenija implementirala priporo~ila EU in tako omogo~ala razvoj energetsko intenziv­nim podjetjem, ki deluje na rasto~em trgu v trajnostni panogi z usmeritvijo k nizko-oglji~ni dru`bi. Stanislav Kores Novice iz industrije Evropski zeleni dogovor V zadnjih petdesetih letih se je varstvo okolja razvilo v eno glavnih, z objavo Evropskega zelenega dogovora pa morda celo poglavitno politiko EU. Obse`na okoljska zakonodaja {teje `e ve~ kot 500 razli~nih predpisov v obliki uredb, direktiv in drugih dokumentov. Najve~jo mo~ imajo EU uredbe, ki so ob sprejetju neposredno veljavne v vseh dr`avah ~lanicah in se povsod enako izvajajo; sledijo direktive, ki podajajo smernice, ki jih morajo posamezne dr`ave ~lanice vdelati v svoj pravni red in sklepi, ki so neposredno veljavni ven­dar so usmerjeni na dolo~ene dele`nike oziroma sektorje. Med prve zametke te obse`ne skupne zakonodaje spada direktiva o razvr{~anju, pakiranju in ozna~evanju nevarnih snovi iz leta 1967. [teje se, da je evropska okoljska politika dobila resnej{i zagon po konferenci OZN posve~eni okolju, ki je potekala v Stockholmu 1972. Naslednje leto je Evropa izdelala prvi okoljski akcijski program, `e 1975 pa je bila objavljena prva direktiva o odpadkih. Slednjo smo Slovenci, kot edini v Jugo­slaviji prenesli v lasten zakon o rav­nanju z odpadki (Ur. l. SRS, {t. 8/1978). Kot zanimivost, zakon je `e omenjal kro`no gospodarstvo saj je 2. odstavek 6. ~lena dolo~al da »Ravnanje z odpadki obsega vra~anje odpadkov v proiz­vodne procese in naravna presnav­ljanja«. Gospodarska zbornica Slovenije je `e od prvih zametkov okoljske zakonodaje, v sredini 70 let prej{njega stoletja, nu­dila strokovno podporo svojim ~lanom na tem podro~ju. Pred vstopom Slo­venije v EU je bila na GZS oblikovana Slu`ba za varstvo okolja kot posebna organizacijska enota. V prihodnjem letu tako v slu`bi na­~rtujemo `e 20 jubilejni okoljski dan gospodarstva. Ta poteka vsako leto kot konferenca ob svetovnem dnevu OZN za varstvo okolja, 5. junija. Na dogodku predstavljamo nove trende in dobre prakse na podro~ju varstva okolja in je namenjen mre`enju strokovnjakov, ki se v gospodarstvu ukvarjajo z varstvom okolja. Slu`ba za varstvo okolja GZS se veliko ukvarja z zakonodajo, ki je na podro~ju okolja pomembna za gospodarstvo. Tu zastopa stali{~a svojih ~lanov, pred­vsem s ciljem, da bi bila zakonodaja ~im bolj razumljiva, nedvoumna in izvedljiva v praksi. Ob tem slu`ba deluje tudi kot sti~i{~e za ozave{~anje ter izmenjavo izku{enj in dobrih praks ~lanov, s pro­mocijo prostovoljnih pobud in orodij kot so EMAS, ISO 14001, program odgovor­nega ravnanja v sodelovanju z zdru`e­njem kemijske industrije, kot tudi pra­vilih okoljskega ozna~evanja izdelkov, kjer dobivamo najve~ vpra{anj o pra­vilnem ozna~evanju embala`e. V ~asu delovanja slu`be so se trendi ravnanja z okoljem obrnili od »ad hoc« re{evanja posameznih okoljskih pro­blemov ob zaklju~ku proizvodnega pro­cesa, v njihovo bolj celovito obravnavo in izogib nastajanja z bolj{o zasnovo in obvladovanjem proizvodnih procesov. V zadnjem ~asu postaja klju~na za­snova izdelkov in storitev z upo{teva­njem `ivljenjskega kroga od »zibelke do groba«. Ob tovarni{kih izpustih kot virih lokal­nega onesna`evanja, vsi opa`amo, da postajajo pere~i okoljski globalni pro­blemi kot so nara{~anje vsebnosti toplogrednih plinov v ozra~ju ter njiho­vim vplivom na podnebne spremembe, nasi~enosti morij in oceanov s plastiko in mikroplastiko, ter izgube biolo{ke raznovrstnosti. V te izzive se osredo­to~a tudi zakonodaja. O trajnostnem razvoju govorimo `e ve~ desetletij, v zadnjem ~asu pa je njegov pomen poudarjen tudi zaradi vse ve~je odvisnosti Evrope od ostalega sveta z vidika oskrbe s kriti~nimi surovinami za industrijo. Z digitalizacijo se pojavljajo nove tehni~ne mo`nosti za spremljanje vsebnosti teh snovi v odpadnih tokovih ter dejansko uveljavitvijo kro`nega gospodarstva. Seveda pa bo potrebno o tem razmisliti `e ob zasnovi proizvodov. Na podro~ju odpadkov je z vidika kro`nega gospodarstva, najbolj zahtev­no podro~je komunalnih oziroma go­spodinjskih odpadkov, ki kot snovni tok predstavlja le dobrih 10 % nastalih odpadkov. Glede na me{ano sestavo in raznolike lastnosti ta odpadni tok pred­stavlja velik zalogaj z vidika ustrezne ter u~inkovite predelave in kro`nega go­spodarstva. Evropski zeleni dogovor, ki je bil objav­ljen konec preteklega leta, predstavlja nov mejnik evropske okoljske politike, saj jo dolo~a kot osrednjo za obliko­vanje vseh ostalih in predvideva kar š50 ukrepov do 2050, ki posegajo na ve~ podro~ij. Klju~na so: • prehod v nizkooglji~no dru`bo, pred­vsem z opu{~anjem uporabe pre­moga, kjer bo kot pomo~ dr`avam € 100 milijard na voljo v »Mehanizmu pravi~nega prehoda«; • ve~ja energetska u~inkovitost in oskrba z obnovljivimi viri energije; • vi{ji cilji na podro~ju podnebne poli­tike EU z novim podnebnim zakonom, ki bo Evropo zavezoval k doseganju podnebne nevtralnosti do 2050; • nova strategija na podro~ju biolo{ke raznovrstnosti. Ve~ ukrepov bo usmerjenih v prepre~evanje prehoda nevarnih snovi v okolje, predvideni so novi akcijski na~rti za tla, vodo in zrak in strategija za trajnostno kemijo; • nova industrijska strategija. Industrije bo ~ista in kro`na. Oblikovan bo akcij­ski na~rt za zasnovo trajnostnih proizvodov. Ti bodo imeli dalj{o `iv­ljenjsko dobo in jih bo mo`no popra­viti; • pospe{itev prehoda v zeleno mobil­nost, s ciljem 90 % zmanj{anja emisij do 2050. Komisija se bo prizadevala • Predelava odpadkov Slovenija naj postane bolj samozadostna Novice iz industrije • postaviti milijon javnih polnilnic za elektri~na vozila do 2025. Do junija 2021 bodo zni`ali dopustne emisije CO2 iz novih vozil; • pove~anje energijske obnove stavb od trenutnih 0,4-1,2% letno; • strategija od vil do vilic v sklopu nove skupne kmetijske politike z zmanj­{anjem uporabe kemi~nih pesticidov, gnojil in antibiotikov; • zagotovitev virov financiranja, ki bo klju~no. Ocenjeno je, da bo za dose­ganje obstoje~ih ciljev do 2030 po­trebnih dodatnih € 260 milijard za nalo`be. V pripravi je na~rt trajnost­nega investiranja za zagotovitev dodatnih sredstev. Za prihodnje leto je `e napovedana obdav~itev odpadne plastike, ki je ni mogo~e reciklirati, v vrednosti €0.80/kg. Sredstva te obdav~itve se bodo stekala v evropski prora~un. Za Slovenijo bo to gotovo velik izziv, saj je bilo te dni objavljeno v ve~ medijih, da so po ugotovitvah irskih raziskovalcih, v EU prav Slovenci najve~ji onesna`evalci morij in oceanov s plastiko, saj vsak od nas, letno prispeva kar 1,5 kg odpadne plastike v morju. Na drugem mestu so Belgijci z 0,91 kg odpadne plastike na prebivalca. To je gotovo odraz po­manjkljive infrastrukture na podro~ju predelave odpadkov pri nas. Kar 46 odstotkov plasti~nih odpadkov, ki jih sicer lo~eno zbirajo tako slo­venska kot {tevilna evropska gospo­dinjstva, se namre~ po ugotovitvah raziskovalcev izvozi v dr`ave jugo­vzhodne Azije. Velik dele` odpadkov se nato ne reciklira, temve~ se nalaga v prenatrpana lokalna odlagali{~a, ki znatno prispevajo k velikim koli~inam odpada, ki kon~a v oceanu. Klju~no je, da Slovenija postane bolj samozadostna pri predelavi svojih odpadkov, saj smo na tem podro~ju mo~no odvisni od tujine. Ustrezna infrastruktura za ravnanje z odpadki, ki zagotavlja ~im ve~jo samooskrbo dr`a­ve je enako pomembna kot infrastruk­tura za oskrbo z elektriko ali vodo – predvsem pa tvori osnovo za obliko­vanje kro`nega gospodarstva, ki temelji na uravnote`eni obravnavi zahtev okolja, dru`be in tudi gospodarstva. Antonija Bo`i~ Cerar Dru{tvo ALUMNOV OMM Napovednik OB^NI ZBOR dru{tva ALUMNI OMM in po~astitev stanovskega praznika sv. Barbare bo predvidoma v za~etku decembra 2020, v prostorih NTF, A{ker~eva 12, Ljubljana. Podrobnej{e informacije sledijo! ODPRTJE STALNE RAZSTAVE »Ko zapoje kovina«, ki bo predvidoma 3. decembra 2020, v prostorih OMM, na Lepem potu 11–13, Ljubljana. ODPRTJE RAZSTAVE »SIJAJ JEKLA« – 400 let jeklarstva v Me`i{ki dolini, ki bo predvidoma 22. oktobra 2020, na Ravnah na Koro{kem. Vse prireditve bodo izvedene skladno z aktualnimi priporo~ili NIJZ. Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani dru{tva. ISSN 2591-1392 Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr. Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef Medved Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar