O D K O R O Š K E G A

FUŽINARJA

D O R A V E N S K E G A

JEKLARJA

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I





V S E B I N A

U VODN E BE SE DE

Jeklarstvo – naša dediščina, sedanjost in prihodnost

4

3“KULT4

URNO RAZUMEVANJE ŽELEZARNE”

Zapis časa

5

“ŠTUDIJSKA”

Razgledi ob jubileju

5

IN NJENA PISNA

DEDIŠČINA

IZ ZGODOVINE ŽELEZARSTVA IN JEKLARSTVA

SIJAJ JEKLARSKE TRADICIJE

KOT VEZ MED

6

INDUSTRIJO

IN KULTURO

38

CERKVENE MATIČNE

KNJIGE RAZKRIVAJO

FUŽINARSKO PRETEKLOST

ŽELEZARNA RAVNE IN KULTURA

PRVI

MECENKA

FUŽINARJI

14

KULTURNIM

V MEŽICI

USTANOVAM

IN DRUŠTVOM

OD GUŠTANJA DO

RAVEN NA KOROŠKEM

MESTO SE JE

RAZVIJALO

47

POSTOPNO

KIPARSKI SIMPOZIJI

ŽELEZARNE RAVNE

FENOMEN

18

RAVENSKE

FORME VIVE

22

ŽELEZARNA RAVNE MED

DRUGO SVETOVNO VOJNO

49 LITERATURA O

V PRIMEŽU

ZAPISANO

ŽELEZARNI RAVNE

NACISTIČNE V IMEN

VELIKO

V TRAJNI

LITERARNIH

POKLON 33

U –

NEMČIJE

OKRUŠKOV

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





52

JEKLARSKE ZGODBE VEČ GENERACIJ

ODA

65

IZ RODA V ROD

ŽELEZARNI

RAVNE

ŽELEZARNA RAVNE IN ŠPORT

ŠPORTNI

53

DUH NAŠE

ŽELEZARNE

80

SIMBOLI ŽELEZARNE RAVNE

ELEKTROPEČ,

NADALJUJEMO TRADICIJO

ZNAK FIRME,

ŽELEZARNE RAVNE

KRAJA IN

SMO SIJEVCI.

LJUDI

SMO SLOVENSKA

58

71 INDUSTRIJA JEKLA

50 LET POHODOV SLOVENSKIH

ARHIVSKO GRADIVO

ŽELEZARJEV (JEKLARJEV)

ŽELEZARNE RAVNE V

DOMAČIH IN TUJIH ARHIVIH

ZGODBA,

DOKUMENTACIJE KI JO PIŠEMO

NA RAVNAH

OD LETA 1970

ZA 61 M VISOK

91

STOLP

JUBILEJNO LETO 2020

KORONA KROJILA

PRAZNOVANJE

63

FANTOVŠČINA PO ŽELEZARSKO

76

FRANCI TELCER, IKONA

ADIJO,

ŽELEZARSKIH POHODOV

SAMSKI

OBOŽEVAL

STAN!

JE GORE

102

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I





u v o d n e b e s e d e

Jeklarstvo –

naša dediščina,

sedanjost in

prihodnost

Dr. Tomaž Rožen,

župan Občine Ravne na Koroškem

V Občini Ravne na Koroškem

Za Občino Ravne na Koroškem ima jeklarstvo velik in širše v Mežiški dolini smo

pomen; ne le, da je sedanjost zaznamovana z jeklarstvom in gospodarskimi družbami na lokaciji nekdanje železarne, leto 2020 zastavili kot leto

tehniška dediščina je naš ponos, velik in pomemben del naše kulturne dediščine. Pomen jeklarstva je neizbrisen praznovanja in obeleženja

tako na Ravnah na Koroškem kot širše v Mežiški dolini. Če 400-letnice jeklarstva.

jeklarstva ne bi bilo, ti kraji danes ne bi bili dom tolikim občankam in občanom (mnogi so ostali ali prišli na Ravne Ponosni smo na svojo

zaradi dela in priložnosti za ustvarjanje korenin).

preteklost, ki je oblikovala

Občina Ravne na Koroškem in zlasti mesto Ravne na Koroškem sta v preteklosti rasla zaradi jeklarstva, sedaj pa naš značaj in našo skupnost.

rasteta ob jeklarstvu, ob tem smo skupaj razvili druge stebre gospodarske dejavnosti, tudi druge družbene podsisteme, brez katerih ni mogoče živeti. Vendar jeklarstvo tvori, T

tako verjamem, tudi trdno zasidrano jedro, ki bo uspešno oda namesto, da bi leto, ki zaokroži 400-letno pot kljubovalo izzivom za gospodarstvo negotove prihodnosti jeklarstva, polnili z veselimi dogodki, izmenjavo in pretresom, na katere nismo bili pripravljeni.

lastnih spominov in obujanjem anekdot, pripovedi Na Ravnah na Koroškem si želimo, da je jeklarstvo tisto ter dogodkov, je svet ustavila epidemija in prek-jedro, ki bo pisalo novo prihodnost. Ne le zaradi tehnološke rižala domala vse (naše) načrte. Nekaj izpeljanih opreme in umeščenosti v prostor, ampak predvsem zaradi dogodkov, ki se jim nismo odrekli prav zato, da kljub stanju znanja, za katero želimo, da bi se v čim večji možni meri v državi in doma dodamo nekaj utripa življenja iz časov, ustvarjalo prav tu in postalo del znanj za prihodnost. Je-ki jih še ni krojil strah pred boleznijo in ko tempa niso klarstvo naj bo na temelju 400-letnega obstanka, razvoja narekovali ukrepi za zajezitev koronavirusne bolezni, je in vseh premaganih težav preteklosti ne samo stvar naše postalo edini utrinek sicer smelo zastavljenega jubilejnega dediščine, ampak naše sedanjosti in, želim si, tudi boljše leta. Posebni, večni in oprijemljivi spomin na leto, ki bi ga in lepše prihodnosti.

po eni strani najraje pozabili, pa vendar zaradi posebne, Tudi moj osebni spomin je vezan na takratno železarno res zavidljive obletnice jeklarstva tega ne dovolimo, je Ravne, saj sta oba starša vso svojo delovno dobo delala tukaj pred vami.

prav v fabriki. Nemalokrat je bilo iz njunih ust slišati kot Priložnostna publikacija OD KOROŠKEGA FUŽINARJA DO

svarilo: Uči se, da ti ne bo treba delati v fabriki. Želim pa RAVENSKEGA JEKLARJA, ki je izšla ob 400-letnici železar-si, da nekoč svarilo kdaj postane priložnost v smislu: Uči stva in jeklarstva v Mežiški dolini, nam obuja spomine, oživi se, da boš lahko delal v fabriki.

slike, nas ponese v tisti čas, med tiste ljudi, predstavi naš Za bodočnost, ki se predrugačena piše prav v letu, ki karakter in ljudi. Naša prizadevanja takrat in danes. In kot spreminja nekdanje vrednote in že utečene poti, pa ob radi rečemo »vse poti vodijo v Rim«, na Ravnah veliko (če 400-letnici jeklarstva slednjemu želim, da bolj kot del ne vse) poti vodi(jo) k nekdanji železarni. Tudi publikacija, dediščine in ponosa postane del uspešne prihodnosti.

ki je pred vami, bo mnogim obudila spomin na nostalgično Naj dodam še iskreno zahvalo vsem ustvarjalcem, av-listanje po nekoč izjemnem glasilu železarjev, ki je delavce torjem člankov, uredniškemu odboru in glavni urednici obveščalo, informiralo o dogajanju znotraj železarne ter Andreji Čibron Kodrin, saj so v publikacijo OD KOROŠKEGA spremljalo dogajanje v podjetju kot tudi na koroškem FUŽINARJA DO RAVENSKEGA JEKLARJA, ki jo boste, upam, podeželju, socialno problematiko, nekatere kulturne do-kot jaz z veseljem prelistali, vložili veliko časa in truda. Ob godke ... in bilo domala osrednji medij mnogih, ki jim je 400-letnici čestitke jeklarstvu in vsem, ki ga ohranjajo.

fabrika bila mati in kruh. Nam pa v spomin in za spomin.

Publikaciji želim uspešno pot med bralce. •

4

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Zapis

Razgledi

časa

ob jubileju

Mag. Irena Oder,

Mag. Andreja Čibron Kodrin,

direktorica Koroške osrednje knjižnice

urednica

V depojih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem je shranjenih več kot 20.000 enot gradiva: rokopisnih zvez-Praznovanje jeklarskega jubileja je tudi pred četrt in pol stoletja, skupaj z drugimi prireditvami, zaznamoval izid priložnostne publikacije. Po-kov, kartografskega in slikovnega gradiva, častitvi letošnje častitljive obletnice začetka diplomskih nalog …, povezanih s Koroško tu jeklarstva v Mežiški dolini je namenjena tudi in onstran meje. Že ustanovitveni akt 3. februarja 1949

revija, ki jo držite v rokah.

je določil temeljno poslanstvo knjižnice: zbiranje, hra-Naslovili smo jo simbolično, OD KOROŠKEGA FUŽINAR-njenje in strokovno obdelavo koroškega domoznanskega JA DO RAVENSKEGA JEKLARJA. V prvem delu je naslov gradiva, pospeševanje knjižničarstva na območju koroške časopisa, ki ga je 29. novembra 1951 začela izdajati Žele-krajine ter oskrbo študentov in dijakov s študijsko litera-zarna Ravne, zadnja leta (vse do 2007.) pa je izhajal pod turo. To poslanstvo jo odlikuje še danes, ne nazadnje ji okriljem podjetja Fužinar Ravne, ter je, skupaj z Infor-tudi status območne knjižnice za Koroško (12 koroških mativnim fužinarjem (1964–2009), odigral pomembno občin) nalaga posebne naloge.

vlogo ne le tovarniškega časopisa, temveč (s podnaslovom Zbiranje tovrstnega gradiva je zahtevno in odgo-Razgledi ravenskih železarjev) tudi domoznanskega gla-vorno delo, uporabnikom in mnogim raziskovalcem pa sila celotne doline. Poklon časopisu, ta je zdaj dostopen pomeni osnovo, iz katere črpajo vedenje o zgodovinskem, tudi na www.dlib.si, je tudi izbira datuma izida pričujoče etnološkem, družbenem, kulturnem in športnem utripu revije, ki z naslovom zajema še tehnološki in teritorialni svojega kraja.

vidik razvoja jeklarstva.

Industrija ima v naši dolini dolgoletno tradicijo, zlasti Za ovitek smo izbrali motiv iz proizvodnje v SIJ Metalu jeklarska. Še kako je vplivala na razvoj kraja in doline. In Ravne, ki je upodobljen na priložnostni poštni znamki tu je 29. november 1951, ko je izšla prva številka Koro-Pošte Slovenije 400 let jeklarstva v Mežiški dolini in škega fužinarja (KF), časopisa, ki piše o strokovnih temah, panoramsko ponovljen na razglednici Koroškega filate-pridobitvah v železarni …, predvsem pa o svojih delavcih, lističnega društva, ter tako, skupaj z natisom uradnega o tistih najpomembnejših členih v proizvodni verigi. Je logotipa obletnice, sledili celostni podobi in prepoznav-

časopis, ki so ga v železarni podprli , ker se mora dvigniti nosti pomembnega jubileja.

nivo vsakega delavca. Ker so se v železarni zavedali , da Medtem ko se pri obliki revije nismo odločili za retro ves okraj, ki je takrat postal eno samo gradbišče, nima videz katere od oblikovnih rešitev Koroškega fužinarja, samo cilja dograditve objektov, ampak je treba istočaker bi bila ta tuja sodobnim bralcem, pa smo pri njeni sno zgraditi samega sebe … Vse mora gnati en cilj: Ravne vsebinski zasnovi izhajali iz njegovega koncepta: Kaj morajo postati gospodarsko in kulturno središče Koroške.

bi ta časopis, če bi še izhajal, prinesel v branje? Avtorji KF je 56 let (1951−2007) odslikaval podobo svojega so jeklarstvo in tematike, povezane z njim, predstavili kraja; med zveste zapisovalce je vabil delavce, strokov-z več zornih kotov, tudi zelo osebnih. Nekatere vsebine njake različnih področij, umetnike in tudi pisce župnijskih so seveda že znane, druge so zapisane v drugačnih kon-kronik. Bibliografija KF, ki so jo izdelale sodelavke do-tekstih, tretje nadgrajene, nekaj je tudi novih. Zavedamo moznanskega oddelka, je še danes za strokovne delavce se, da vseh tem nismo zajeli, ker jih je preveč, zato jih knjižnice pomemben informacijski vir, dostopen tudi prepuščamo prihodnjim rodovom. Temeljni vir za spo-v bazi COBISS, zato ga zasledimo kot vir in literaturo.

znavanje zgodovine ravenske železarne in njene vloge Zelo veliko zamujamo in negotovosti prepuščamo v okolju ostaja znanstvena monografija Mati fabrika, zapis duha časa samo z bibliografijo Koroške, ki jo v do-mesto in dom avtorice dr. Karle Oder.

moznanskem oddelku še vedno skrbno gradimo, a časopis Zahvaljujem se izdajateljicama za odločitev izdati tako širokega obsega, kot je bil KF, je bil res domoznanski publikacijo in zaupanje. Za ustvarjalno sodelovanje hvala časopis za Koroško. Žal ga danes nimamo.

članicam uredniškega odbora in oblikovalcu, ker je naša Pred leti nam je s sredstvi Ministrstva za kulturo uspelo hotenja prelil v privlačno grafično podobo. Verjamem, digitalizirati vse letnike Informativnega in Koroškega da smo pripravili zanimivo revijo in da jo boste bralci fužinarja. Priporočam v branje.

radi prebirali, ne le v jubilejnem letu jeklarstva, temveč Morda ta publikacija, izdana ob 69. obletnici izida da bo aktualna še dolgo. Dosegljiva je tudi na spletnih prve številke KF, zaseje novo rast. •

straneh izdajateljev. •

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 5





I Z Z G O D O V I N E Ž E L E Z A R S T VA I N J E K L A R S T VA SIJAJ

JEKLARSKE

TRADICIJE

Sijaj jeklarske tradicije so skozi

stoletja ustvarili številni posamezniki, ki jim je bilo jeklarstvo izziv. Med

njimi so lastniki, ki so gradili fužine, železarne in jeklarne, ter tudi

njihovi upravitelji in direktorji. Sijaj jeklarske tradicije so ustvarili mnogi

anonimni delavci, ki so z znanjem,

spretnostjo in izkušnjami topili, lili, kovali, kalili, žarili in valjali pa brusili, rezkali, pilili ter drugače obdelovali

kovino in zlitino, ki je še danes temelj gospodarske moči. Tisoče zaposlenih

v železarni na Ravnah je podjetje

poosebilo s pojmom »mati fabrika«,

saj so z delom v njem izboljšali svoj

Koroški deželni stanovi so 23. marca 1620 za socialni in družbeni položaj.

vodjo fužinarskega in prejemniškega urada v Črni imenovali Melchiorja Putza (Melhiorja Puca), novčnega mojstra na Koroškem.

(Deželni arhiv Celovec, Ständisches Archiv, v

Dr. Karla Oder

Handschriften, AT

, A -

T KLA 456 – A- 53 St. Ve

. V rordneten-

-

und Ausschussprotokoll, 162

6 0)

Mnogo let pozneje so si z znanjem

sta bila nepogrešljiva tudi v vsakda-

taljenja železove rude in s kovaško

njem življenju zemljiških gospostev,

spretnostjo obdelovanja železa Kelti

kmetov in obrtnikov.

Nekoč davno je z neba padel

velik železov meteorit.

Našel ga je radoveden

in iznajdljiv človek. Iz

iz kraljestva Norik v osrčju Evrope pri Pripovedka pravi, da je bila Me-nebeškega železa si je

Rimljanih zagotovili več svobode, kot

žiška dolina nekoč jezero. Voda je že

skoval prvi meč. Z njim je širil meje

je bila dana drugim prebivalcem impe-

davno odtekla in jezero se je posuši-

svojega prostora in kazal svojo moč.

rija. Tudi Slovani so po naselitvi naših lo, sledovi življenja pa so ostali ujeti Prav tako pred davnimi časi je pod

krajev dobro poznali nahajališča te

globoko v zemlji, v kameninah naših

vulkani živel bog ognja in kovaštva

dragocene rude in z mojstrsko spret-

gora. Najdbe amonitov, polžev in koral

Hefajst. Z božansko močjo je koval

nostjo kovanja svoje plemiče opremili

pripovedujejo zgodbo o jezeru, ki se

orodje in orožje bogovom in junakom

z železno vojaško opremo. Železo in

je pred več deset milijoni let razpro-

tistega časa. Hetitski kovaški mojster

jeklo sta postala simbol gospodarske,

stiralo čez naše današnje gore, Peco,

pa je svojemu kralju daroval prestol

politične in vojaške moči cesarstva in

Raduho, Smrekovec in Uršljo goro.

in žezlo iz železa.

kraljestva, z uporabo številnih orodij

6

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Thurnova jeklarna na Ravnah na

Koroškem v šestdesetih letih 19.

stoletja, litografija, Marko Smech

(Koroški pokrajinski muzej,

Muzej Ravne na Koroškem)

m

Plavž, Bessemerjev obrat in

reverzijska valjarna Prevalje leta

1887, litografija, Vincenc Pernikarz

(Koroški pokrajinski muzej,

Muzej Ravne na Koroškem)

m

DOLINA JEKLA

enega, a oglar mu je dal vse, sebi pa

verno od gore Olševe v Koprivni in

Koroške gore s

nabral druge. Oglarja je cesar povabil

izlivom v reko Dravo pri Dravogra-

svojevrstnimi zakladi

na svoj dvor, vendar tam ni bil nikoli

du povezuje vzhodne Karavanke in

Pripovedka tudi pravi, da je pod

prav zadovoljen. Potem pa so na Uršlji

zahodni del Pohorja. V dobi širjenja

Uršljo goro nekoč živel oglar. Pridno

gori hudourniki zalili vse diamante, in protestantske vere je moč njene vode

je žgal oglje in bil zadovoljen s svojim še danes jih ni mogoče najti.

pritegnila podjetne fužinarje, zato so

delom, s seboj in z vsem svetom. Okna

Dežela z Uršljo goro in goro Peco,

ob reki postavili talilne peči in kladiva njegove borne bajte so imela obilo

kamor naj bi se pred stoletji s svojo

z velikimi kolesi. Z lesnim ogljem so

diamantov in zanje je izvedel cesar.

vojsko zatekel kralj Matjaž, se je skozi na ognjiščih razžarili železo. Voda je

Napotil se je k oglarju. Ko je prišel k milijone let geološko spreminjala, v

vrtela kolesa, da so dvigala težke glave njemu, ga je vprašal, zakaj ima toliko

njenih nedrjih se je oblikoval zaklad,

norcev in repačev, pod katerimi so

diamantov v oknih. Oglar mu je dejal,

svojevrstno zlato, ki so ga stoletja

kovači obračali razžarjeno železo in

da mu ponoči svetijo tako dobro, da

kopali in predelovali – svinec, železo

ga oblikovali v sekire, lemeže, motike, ne potrebuje luči. Cesar ga je prosil za in premog. Reka Meža z izvirom se-kose in druga orodja.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 7





Železo in jeklo sta

že od nekdaj simbol

gospodarske, politične

in vojaške moči, z

uporabo številnih

orodij pa sta postala

nepogrešljiva tudi v

vsakdanjem življenju.

Izkoristili moč reke Meže

Thurnova jeklarna in železarna v Črni v šestdesetih Trg Gutenštajn je slovel po kovanih

letih 19. stoletja, litografija, Marko Smech žebljih, še preden so po dolini plenili (Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

Turki in pustošili Ogri. V trgu ali, bolje, ob trgu so v poznem srednjem in zgodnjem novem veku že delovale kovač-

nice in žebljarne, saj je bila težnja de-

želnega kneza, da v svojih trgih razvija kovaško obrt in tako poveča obrambno

sposobnost države. Pri Guštanju so

na reki Meži takrat postavili kovačije

na vodni pogon tržan Jakob Duler ter

kovača Jurij Breznik in Adam Mačnik.

V Strojnski Reki, na kmetiji Sagmajster, je zgradil kovačijo plemič Janez Jakob

Javornik. Dovolj moči za pogon kladiv

je ob svojem izteku v Mežo pod Javor-

nikom premogel tudi potok Kotulja (Ho-

tulja). To majhno kovačijo so veliko let Jeklarna grofa Thurna pred prvo svetovno vojno pozneje spremenili v žebljarno.

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

Moč reke Meže so izkoristili številni

podjetni posamezniki. Tudi plemič

Gačnik ali Schlangenburg, sorodnik

Zgodovinski viri tako kažejo, da

železarsko podjetje na Koroškem. Ka-

lastnika toplic v Dobrni. Upravitelj

kovaška obrt v Črni v začetku 17.

kovost njenih izdelkov so prepoznali

Thurnovih rudnikov svinca v Črni je

stoletja ni bila novost. Nove in po-

kupci v različnih deželah, še zlasti pa imel pri trgu v posesti fužinarsko hišo membne pa so bile fužine Melchiorja

ocenjevalci izdelkov na industrijskih

s štirimi jeklenimi kladivi in poleg nje Putza (Melhiorja Puca), zgrajene leta

razstavah v Celovcu, Gradcu in drugih

stoječo graščinsko kovačijo. Fužine

1620 na posestvu Mušenik ob sotočju

evropskih mestih.

so v dobi industrializacije z novimi

potoka in reke Meže. Novčni mojster

Del podjetja v Črni so bile še fužine

načini predelave železa in jekla pre-

iz Labotske doline je v Črni iskal svojo na potoku Šumcu v Mežici. Že od za-rasle obrtniško delavnico in postale

poslovno priložnost naložbe v novo

četka so tu delovale presnovke, težka

industrijski jeklarski obrat.

gospodarsko dejavnost. Kot ugleden

kladiva in vleke za žico različne de-

Na Poljani, tam, kjer se povežeta

mož je postal tudi vodja fužinarske-

beline in kakovosti. Večino kovaških

zgornja in spodnja Mežiška dolina in

ga in prejemniškega urada, a je že po

kladiv so ustavili med prvo svetovno

vodi pot preko Holmca do Pliberka,

štirih letih fužine prodal grofu Thurnu.

vojno, v Kivovi fužini, eni od šestih, pa je tudi Jurij Merva postavil svojo ko-so ogenj ugasnili sredi sedemdesetih

vačijo, a danes o njej vemo bolj malo.

Grofje Thurn več kot 300 let

let 20. stoletja.

Tako kot je še veliko neznanega o treh

krojili industrijski razvoj

Grofje Thurn so v Mežiški dolini kro-

fužinarjih iz Črne, med njimi sta bila

Veliko pozneje je na starih temeljih

jili gospodarski in industrijski razvoj kovaški mojster in izdelovalec smo-postavil nove fužine in žebljarno grof

skoraj tri stoletja in pol. Potem ko je dnika, ki so leta 1589 koroške deželne

Franc Thurn, ki si je v vojni s Prusijo njihova železarna v Črni in Mežici

stanove zaprosili za posojilo 50 gol-

priboril odlikovanji križ Reda Marije

postala najpomembnejše železarsko

dinarjev. Nekaj več kot dve desetletji

Terezije in križ sv. Štefana, življenje podjetje Koroške z dvesto zaposle-pozneje je Primož Vrčkovnik postavil

pa izgubil v bojih proti Turkom. Nje-

nimi železarji in oglarji, so sprejeli

kovačijo ob Javorskem potoku.

gova žebljarna se je razvila v uspešno

pomembno odločitev. Odpovedali

8

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





so se iskanju in predelavi svinčeve

rude. Podjetniške ambicije so usmerili

v razvoj jeklarske industrije. Premog,

ki je bil njena energetska osnova, so

kopali na Stržovem v Mežici in na

Holmcu. Po izgradnji železnice med

Celovcem in Mariborom so postopo-

ma opustili proizvodnjo v zgornjem

delu Mežiške doline in krepili izdela-

vo kakovostnih jekel v novozgrajeni

pudlarni in valjarni v Guštanju.

Profili železniških tračnic, ki so jih na Prevaljah izdelovali med letoma 1836 in 1852.

(Deželni arhiv Celovec, AT

, A -

T KLA, NL Rosthorn Franz)

na Prevaljah med letoma 1835 in

1899. Podjetje je zaslovelo po žele-

zniških tirnicah, s katerimi so gradili Ferdinandovo železnico na Češkem,

avstrijsko državno železnico, proge

Milan–Monza, Monza–Como in Dunaj–

Gloggnizer, lombardijsko-beneško že-

leznico, jamski železnici v Hrastniku,

madžarsko osrednjo železnico in

progo preko Semmeringa.

V prvi pudlarni na Slovenskem so

uporabljali takrat najsodobnejše an-

gleške naprave za izdelovanje kakovo-

stnega jekla. Sloveli so po metalurških pečeh pudlovkah in po številnih tehničnih novostih, s katerimi so skušali

ohraniti svoj položaj med vodilnimi

Delavci železarne Prevalje konec 19. stoletja železarnami. Kakovostni izdelki in

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

denarni učinki so jo hitro dvignili v

evropski vrh.

Tudi v naših krajih so zaradi pomanj-

Zaradi potrebe po večjih količinah

kanja lesa iskali nove energetske vire, grodlja so Rosthorni po desetletju

ki bi novim strojem dali dovolj moči in delovanja polovico podjetja prodali

hitrosti. Tako je nekega dne Blaž Mayer največjemu lastniku plavžev na Koro-Rosthornova tovarna tirov

z Dunaja na Lešah odkril nahajališče

škem Eugenu Dickmannu-Secherauu.

na Prevaljah prva v avstrijski

rjavega premoga. Po nekaj letih je

Po nastanku Avstro-ogrske monarhije

monarhiji

pravice izkoriščanja premoga prodal

so podjetje pridružili novoustanovljeni Iznajdba parnega stroja in načina

bratom Rosthorn z Dunaja. Njihovega

Hüttenberški železarski družbi, čez

uporabe premoga kot energetske-

očeta Matevža, uspešnega podjetni-

dobro desetletje pa Avstrijski alpinski ga vira je povzročila revolucijo v

ka v Angliji, je cesarica povabila na

montanski družbi. Po izgradnji železni-

industriji. Začela se je serijska pro-

Dunaj, da je tam izdeloval medenina-

ške proge Celovec–Maribor so na Pre-

izvodnja najrazličnejših izdelkov. Na

ste gumbe. Njegovi sinovi, med njimi

valjah postavili tudi prvi plavž na koks največjem otoku v Evropi so na jugu

Avgust in Franc, so gradili železarne

v alpskem prostoru in prvič v plavžu

Londona takrat odprli prvo javno že-

in zato združili kapital v Volšperški

koksu in oglju primešali rjavi premog.

leznico. Sprva so vagone vlekli konji,

železarski družbi.

Zaradi Rosthornove železarne so se

kmalu pa so konjske moči prevzele

Zaradi premoga na Lešah in moči

Prevalje v 19. stoletju uvrstile na go-

parne lokomotive, kurjene s premo-

reke Meže so Rosthorni prišli tudi na

spodarski zemljevid Evrope, a že leta

gom. Po vsej Evropi so gradili nove

Prevalje in postavili prvo tovarno

1899 so opustili proizvodnjo, stroje

železarne, da so z železnicami pove-

železniških tirnic v monarhiji. Sve-

pa prepeljali v železarno v Donawitzu.

zali velika mesta.

tovno znana železarna je delovala

Tja so se odselili tudi številni delavci.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 9



V strojni livarni Železarne Ravne leta 1959

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

DOSEŽKI JEKLARSKE

Rosthorni so se z direktorjem že-

nova peč, postavljena leta 1881. V njej INDUSTRIJE

lezarne Josefom Schleglom zapisali

so z generatorskim plinom iz domačih

Uporaba rjavega

med izumitelje, saj so odkrili način

premogov talili grodelj in staro železo premoga pri pudlanju

uporabe rjavega premoga pri pudla-

ter izdelovali nove vrste jekla.

Izumi, novosti in izboljšave so po-

nju. Odkritje je prineslo spremembo v

membno gonilo razvoja. Podjetjem

kurilni tehnologiji metalurških peči in Prebojni dosežki sodobne

omogočajo večjo konkurenčnost,

vplivalo na nadaljnji razvoj jeklarske

jeklarske industrije na vseh

učinkovitost, boljšo kakovost izdel-

industrije ter premogovništva v tem

področjih

kov in lajšanje težkega fizičnega dela.

delu Evrope.

Po drugi svetovni vojni so v Železarni

V gospodarski zgodovini Koroške je

Ravne, nekdanji Thurnovi, pred drugo

pomembna uporaba tujih inovacij in

V Thurnovi jeklarni na Ravnah

svetovno vojno tudi Böhlerjevi jeklar-

inovacij, nastalih v tukajšnjih podje-

novi tehnološki postopki

ni, v elektroobločnih pečeh izdelali

tjih. Taka primera sta bila denimo v

Prelomnico v razvoju jeklarske in-

vse več kakovostnih in plemenitih

19. stoletju iznajdba načina uporabe

dustrije v Mežiški dolini je postavil

jekel. Sredi sedemdesetih let prej-

rjavega premoga pri pudlanju, v 21.

grof Jurij Thurn, ko je nekaj let pred

šnjega stoletja so uvedli postopek

stoletju pa iznajdba umetne inteli-

vzpostavljeno železniško povezavo

pretaljevanja pod žlindro (EPŽ) in

gence in laboratorijske simulacije pro-

med Celovcem in Mariborom zgradil

računalniško podprto procesno vo-

cesa preoblikovanja kovin. Podjetja

pudlarno in valjarno v Guštanju (danes

denje proizvodnje. Desetletje pozneje

in njihovi lastniki spodbujajo izbolj-

Ravne na Koroškem). Dve desetletji

so začeli proizvodnjo po tehnologiji

šave in inovacije ter posodabljanje

pozneje so začeli izdelovati jekla v

ponovčne metalurgije z vakuumsko

proizvodnje z novimi, zahtevnejšimi

keramičnih loncih za različna orodja,

oksidacijo in prepihovanjem taline

stroji in novimi tehnologijami, to pa

kot so žage, pile, svedri, kose, kirurški z argonom.

od zaposlenih zahteva več spretnosti

pribor itd. Izhod iz prve gospodarske

Kakovost jekla in izdelkov so izbolj-

in strokovnosti.

krize pa jim je prinesla Siemens-Marti-

ševali z nenehno kontrolo kakovosti

izdelkov. Tudi tu so sledili novostim.

Najprej so uvedli hitre medfazne

kontrole kemijske analize z optično

emisijsko spektroskopijo in kontro-

Zaposleni v železarni na Ravnah so podjetje lo mehanskih lastnosti, nato pa med

prvimi na tem področju v Evropi začeli

poosebili s pojmom »mati fabrika«, saj so redno uporabljati ultrazvočne metode

z delom v njem izboljšali svoj socialni in preiskave materialov. Uvedli so še pridružbeni položaj.

pravo vzorcev za redne mikroskopske

preiskave materialov. Središče vseh

10

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Stran iz pliberškega urbarja iz obdobja 1614–1641 z navedbo, da je imel Jakob Dueller, guštanjski tržan, vlečno kovačijo »Strekhhammer« pri Guštanju od leta 1609, Primož Vrtschkhounigg pa kovačijo na Javorskem potoku pri Črni od leta 1612.

(KLA, AT

, A -

T KLA 223-A-3

- 6St, Herrschaft Bleiburg, Urbar 161

6 4–1

– 641, folio 265)

5

laboratorijskih preiskav in razvojnih

industrijo. SIJ Metal Ravne je tretji

zemlje z ureditvijo odlagališč in pre-

aktivnosti je postal OTK – obrat teh-

največji proizvajalec orodnih jekel na

delavo odpadkov ter za zmanjševanje

nološke kontrole. Tam je še danes sre-

svetu, proizvaja več sto vrst jekel za

hrupa.

dišče vseh laboratorijskih preiskav in

najzahtevnejše sektorje, kot so avto-

razvojnih aktivnosti. Razvoj podjetja

mobilska, naftna, plinska in letalska

NEIZBRISLJIV PEČAT

so načrtovali v okviru razvojnega od-

industrija ter energetika.

POSAMEZNIKOV V

delka oziroma Projektivno-izvajalnega

Med dosežke jeklarske industrije

JEKLARSKI TRADICIJI

inženiringa.

sodita krožno gospodarstvo s prede-

Sijaj jeklarske tradicije so skozi sto-

Spremljanje razvoja in kakovosti

lavo starega železa in skrb za okolje.

letja ustvarili številni posamezniki, ki izdelkov je tudi v zadnjih desetletjih

Predelava jekla poteka v specifičnih

jim je bilo jeklarstvo izziv. Med njimi povezano z uvajanjem novih metod

razmerah, za katere so značilne visoke

so lastniki, ki so gradili fužine, železar-in proizvodne tehnologije, SIJ Metal

temperature, sproščajo se prah in plini ne in jeklarne. Med pomembnejšimi so

Ravne pa ima zdaj lasten razvoj in

ter nastaja hrup. Že sredi šestdesetih

Melchior Putz (Melhior Puc), rodbina

deluje v skladu s certifikati ISO 9001, let prejšnjega stoletja so načrtovali

grofov Thurn ter brata Avgust in Franc

ISO 14000, OHSAS 18001 in AS/EN

mestno toplovodno omrežje s kotlov-

Rosthorn. Vsi so vložili velika sredstva 9100.

nico v železarni, da bi omejili število v izgradnjo podjetij in stanovanjskih

Rezultati uvedbe novih tehnologij

kurišč in tako zmanjšali onesnaženost

stavb za uradnike in delavce. S tem so

so vidni v spremembah proizvodne-

zraka z žveplovim dioksidom in pra-

vplivali tudi na urbani razvoj Mežiške

ga programa in v kakovosti izdelkov,

šnimi delci. Projekt so v sodelovanju

doline in temu industrijska arhitektura ki so našli pot do kupcev po vsem

z občino Ravne na Koroškem končno

še vedno daje svoj pečat.

svetu. V železarni so ulivali sidra za

uresničili desetletje pozneje. Nada-

ladjedelništvo, ognjevzdržno litino,

ljevali so aktivnosti varovanja okolja

ulitke za strojno, gradbeno, vojaško,

za zmanjšanje emisij škodljivih plinov

lesno, papirno, kemijsko in živilsko

in onesnaženja reke Meže, za zaščito

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 11



1

Situacijski načrt Guštanja iz leta 1833 s Thurnovimi fužinami in označeno lokacijo predvidene kovačije Vida Rudla pod številko 1 na karti (Koroški deželni arhiv Celovec, AT

, A -

T KLA 182-

2 C-

C 1

- 017

1 A

7 k, Klagenfirt Kreisamt, fasc. 287)

Še zlasti je jeklarsko mesto Ravne

bujejo plemenit prostor«. Franc Fale

je imel Franc Rosthorn, diplomant ru-

na Koroškem, saj je po drugi svetov-

pa je dejal, da »človek ne živi samo

darske akademije v Banski Štijavnici

ni vojni raslo in se razvijalo skupaj z od kruha. Današnji dan zahteva več,

in solastnik železarne na Prevaljah.

Železarno Ravne. Svoj pečat sta mu

tudi duhovno okrepitev, ki nam jo

Rosthorni so vodenje železarne zau-

dala tudi direktorja Gregor Klančnik

dajo dobra knjiga, gledališko delo in

pali inženirju Josefu Schleglu in ta je in Franc Fale, prvi naklonjen izgra-upodabljajoča umetnost.«

skupaj z Antonom Müllerjem odkril

dnji športnih objektov v mestu, drugi

Sijaj jeklarske tradicije so ustvarili

način uporabe leškega rjavega pre-

kulturi in likovni umetnosti. Klančnik

upravitelji in direktorji železarn. Med moga pri pudlanju.

je svoj odnos do delavcev izrazil ob

njimi Carl Scheuchenstuehl, ki je na

Sijaj jeklarske tradicije so ustvarili

zagovoru gradnje Doma železarjev

Mušeniku v majhnem metalurškem

številni anonimni delavci, ki so z zna-

na Čečovju, ko je izjavil, da »bodo

laboratoriju za dvorcem neuspešno

njem, spretnostjo in izkušnjami topili, v Železarni Ravne plemenito jeklo

preizkušal uporabnost leškega pre-

lili, kovali, kalili, žarili in valjali pa bru-izdelovali plemeniti ljudje, ki potre-

moga pri taljenju železa. Več uspeha

sili, rezkali, pilili ter drugače obdelova-12

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Ključavničarji in strugarji v Thurnovi jeklarni leta 1892

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

Izdelovalci keramičnih loncev za

taljenje jekla v Jeklarni grofa Thurna

(Koroški fužinar 19

r 1 53, 1–3:15)

5

li kovino in zlitino, ki je še danes temelj izdelke, knjige, dokumente, fotogra-pripadnost podjetju. Družbeno od-

gospodarske moči. Tisoče zaposlenih

fije, znanje, umetniške slike, skulpture govorna podjetja, kot je tudi podjetje

v železarni na Ravnah je podjetje poo-

kiparskih simpozijev Forma viva itd.

Slovenska industrija jekla, nadaljujejo sebilo s pojmom »mati fabrika«, saj so

Sijaj jeklarske industrije danes

tradicijo skrbi za prijetno okolje svojih z delom v njem izboljšali svoj socialni ustvarjajo številni strokovnjaki in

zaposlenih. Čeprav je vsako podjetje

in družbeni položaj.

delavci, ki razvijajo nove proizvodne

usmerjeno v razvoj in prihodnost, je

Tradicija jeklarske industrije kaže

procese, izumljajo nove vrste jekel, da varovanje kulturne dediščine delavcev,

svojo podobo na območju Stare žele-

lahko uspešno nastopajo na svetov-

jeklarjev, eno izmed pozitivnih ravnanj zarne, kjer Koroški pokrajinski muzej,

nem jeklarskem trgu.

podjetja Slovenska industrija jekla, ki Muzej Ravne na Koroškem, ob podpori

Tako kot v preteklosti, so tudi danes

se s ponosom ozira na svojo stoletno

podjetja Slovenska industrija jekla

za uspešnost podjetja in kakovostno

tradicijo. •

in lokalne skupnosti varuje kulturno

proizvodnjo pomembni znanje, iz-

dediščino, stavbe, stroje, naprave,

kušnje, inovativnost, predanost in

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 13





C E R K V E N E M AT I Č N E K N J I G E

Čorejeva fužina,

R A Z K R I VA J O F U Ž I N A R S K O P R E T E K L O S T

šestdeseta leta 19. stoletja

(d

( etajl litografije, avtor: Marko

Smech, iz arhiva Koroškega

pokrajinskega muzeja (KPM),

PRVI

Muzeja Ravne na Koroškem)

m

FUŽINARJI

V MEŽICI

Mag. Tadej Pungartnik

V starejših številkah Koroškega fužinarja lahko sledimo zgodbam o mežiških fužinarjih in oglarjih, ki so poleg neutrudnih rudarjev pustili sledi v zgodovinskem razvoju kraja pod mogočno Peco.

Zgodbe so zapisali možje, ki so v svojem otroštvu doživeli zadnje obdobje delovanja mežiških fužin. Med njimi je tudi prispevek Rudolfa Jasserja, v njem pa se spominja zadnje generacije mežiških fužinarjev, med katerimi je nekaj let delal tudi sam. Njegov članek je bil spodbuda za manjšo raziskavo o prvih mežiških fužinarjih.

14

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Kivova fužina,

šestdeseta leta 19. stoletja

(d

( etajl litografije, avtor: Marko Smech,

,

iz arhiva KPM, Muzeja Ravne na Koroškem) m

Zadnja generacija

mežiških fužinarjev

Med letoma 1900 in 1916 so v

mežiških fužinah delali mojstri:

Franc Vevar, Janez Vevar, Vincenc

Vevar, Anton Logar, Franc Ovid in

Janez Lasnik ter delavci: Anton

Maklin, Mihael Ovid, Matija Ovnič,

Matevž Logar, Florijan Lasnik,

Anton Sterže, Ludvik Jasser, Štefan

Lasnik, Ivan Logar, Filip Logar, Peter

Čemernik, Peter Cvikl, Pristov,

Blatnik, Kajetan Peruzzi in Jakob

Čekon. Zadnji nadzornik je bil

Rudolf Neuberž.

Kivova fužina, 1978

(foto: Bogdan Zelnik, iz arhiva KPM,

Muzeja Ravne na Koroškem)

m

koma, eden od njiju je bil odgovoren

S postavitvijo fužin se je povečala

za obrate v Mežici.

tudi potreba po novi delovni sili. V

V Mežici je ob potoku Šumcu de-

Mežico so se začeli priseljevati ljudje Po analizi cerkvenih matič-

nih knjig župnij Mežica in

Pliberk (Bleiburg) je nastal

oris, ki sporoča imena prvih

lovalo šest fužin. Razporejene so bile

iz širše okolice. Žal zaradi skopih in ne-fužinarjev. O orisu govorimo

na območju od Stržovega do današ-

popolnih vpisov v cerkvenih matičnih

zato, ker z analizo cerkvenih matičnih

njega Trga svobode v središču kraja.

knjigah za večino prvih fužinarjev ni

knjig ne dobimo popolne slike o delav-

Vse fužine so imele tudi domača hišna

mogoče ugotoviti njihovega krajev-

cih, zaposlenih v fužinah. Predvsem

imena, ki so jih dobile po bližnjih kmenega izvora. Na podlagi primerjave

ne izvemo nič o samskih delavcih. Za

tijah ali bajtah, v katerih so živeli fu-priimkov lahko domnevamo le, da je

to bi bilo treba pregledati dodatne ar-

žinarski mojstri s svojimi družinami.

večina najverjetneje prihajala s širše-

hivske vire gospostva Pliberk. Vseeno

Prva fužina, pri Melku, je stala na

ga območja Pliberka in Šmihela nad

pa podatki zadostujejo, da si lahko

obrobju Stržovega posestva (danes

Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg),

ustvarimo vsaj približno podobo o

Stržovo 57, 59). Sledila ji je Logarjeva posamezni mojstri pa najverjetneje iz

prvih fužinarjih, ki so v Mežici delali (Celovška cesta 29), tretja je bila Čore-drugih starejših koroških fužinarskih

med letoma 1776 in 1806.

jeva (Mrvovo 1), četrta pa Abnerjeva ali središč. Že od samega začetka so v

Tičejeva. Na njenem mestu zdaj stoji

fužinah zaposlitev našli tudi domači

ŠEST FUŽIN OB

niz garaž ob Celovški sesti. Peta je bila kmečki sinovi.

POTOKU ŠUMCU

Kivova fužina (Celovška cesta 14). Je

Leta 1774 so grofje Thurni pridobili

edina še ohranjena fužina v dolini in

POROČNA KNJIGA –

koncesijo za postavitev fužin v Črni

jo nekateri poznajo kot Pungartnikovo

VIR PODATKOV O MLADO-

in Mežici. Obrate so začeli graditi leta kovačnico. Šesta fužina je bila Pokrca, POROČENCIH IN PRIČAH

1776, v naslednjih letih pa so posto-

ki je ime dobila iz popačene nemške

Prve podatke o mežiških fužinarjih

poma zagnali proizvodnjo. Fužine so

besede za pralnico in čistilnico izdel-

najdemo v poročni knjigi župnije sv.

delovale pod okriljem železarskega

kov (Wasch- und Pochwerke). Stala

Jakoba v Mežici, ki je bila nastavljena podjetja s sedežem v Mušeniku. Podje na robu današnje ploščadi na Trgu

leta 1782. Tako lahko v zapisu iz julija jetje je vodil upravnik z dvema uradni-svobode.

1784 preberemo o poroki šestinpet-

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 15



Podkovski in

orodni kovači

V času ustanovitve fužin

so v Mežici delovali tudi

podkovski in orodni kovači.

Med letoma 1778 in 1789 je v

virih večkrat omenjen kovač

Tomaž Valentar, p. d. Merva.

Omenjeni je s poroko leta

1767 prevzel kmetijo Merva z

mlinom in kovačnico.

desetletnega Ruperta Antoniča in

tridesetletne Marije Mačnik. Poročni

priči sta bila Anton Mork, mojster pri

kleščah, in Urban Merva. Hišna števil-

ka prebivališča mladoporočencev ni

vpisana. Z ženinovim poklicem pa se

lahko seznanimo v enem od naslednjih

zapisov, kjer je naveden kot priča.

Maja 1785 sta se poročila triindvaj-

setletni Luka Nabre in dvaindvajse-

Rodbinska povezava

tletna Marija Glančnik. Poročni priči

Avtor prispevka je prapraprapravnuk Tomaža Ozimica, fužinarja sta bila Janez Lebmoher, mojster pri

prve generacije, ter praprapravnuk fužinarja Gašperja Ozimica, razteznem kladivu, in Jernej Smreč-

ki se je leta 1824 poročil z Margareto Travneker, p. d. Obenar.

nik, kajžar. Domnevamo lahko, da je

H kmetiji Obenar je spadal tudi mlin, na njegovem mestu pa so bil fužinar tudi ženin, vendar župnik

kasneje zgradili fužino Pokrco.

tega v knjigo ni zapisal. Kot prebiva-

lišče mladoporočencev je navedena

hišna številka 8, ki je v tistem obdobju pripadala domačiji Keup.

Naslednja fužinarska poroka je bila

vpisana junija 1785, ko sta se poročila Stopar in že omenjeni fužinar Tomaž

in Neža Antonič, cajnarca. Družina je

devetinštiridesetletni Urban Hamerli

Ozimic. Hišna številka prebivališča

še vedno živela na hišni številki 8, po in triindvajsetletna Eva Kurej. Poročni mladoporočencev ni vpisana. Iz drugih

domače pri Keupu.

priči sta bila že omenjeni Rupert An-

vzporednih virov pa je razvidno, da

Aprila 1787 sta ob rojstvu sina

tonič in Tomaž Ozimic, oba delavca

sta zakonca živela na domačiji Kiva.

Jurija vpisana že prej omenjeni mojster pri kleščah, imenovanih štrafetina in

Janez Lebmoher in njegova žena Neža.

štrafeta. Mladoporočenca sta živela

BOTRI IZ VRST SODELAVCEV, Tokrat je župnik pripisal, da novoro-na hišni številki 30, ki je pripadala

NADREJENIH IN KMETOV

jenčkov oče izvira iz Borovelj (Ferlach).

domačiji Sterže.

Zgodbo o prvih fužinarjih lahko dopol-

Botra sta bila mežiška kmeta Anton

Sledi zapis iz julija 1889, ko sta se

nimo tudi s podatki iz krstne knjige, ki Obenar in Marija Stopar. Družina je

poročila devetindvajsetletni Anton

je bila nastavljena leta 1781 in zajema živela na hišni številki 2, po domače

Wluderman in dvaindvajsetletna Neža

vpise do leta 1829. Posamezni vpisi

pri Mežnarju.

Lampreht. Poročni priči sta bila Luka

se med seboj zelo razlikujejo. Neka-

Junija 1787 se je Štefanu in Ivani

Merva in Štefan Goiner, mojster v caj-

teri sporočajo natančne podatke o

Goiner rodil sin Filip. Njegova botra sta narci. Kot prebivališče mladoporočen-izvoru in poklicu staršev ter botrov,

bila Urban Schabgin, žičar, in Elizabeta cev je navedena hišna številka 11, ki je nekateri pa so tako skopi, da poleg

Mežnar. Tudi ta družina je živela na

v tistem obdobju pripadala domačiji

imen ne izvemo niti za hišno številko

hišni številki 2, pri Mežnarju.

Kiva. Del domačije je bila tudi fužina, oziroma naslov, na katerem so starši

Avgusta 1789 sta ob rojstvu sina

zato obstaja velika verjetnost, da je

z novorojencem živeli.

Lovrenca vpisana starša Janez in Eli-

bil fužinar tudi ženin, čeprav zapis

Prvi zapis, pri katerem naletimo

zabeta Kelih. Kot botra sta navedena

tega ne navaja.

na fužinarje, je iz februarja 1787, ko

Janez Felič, cajnar, in Margareta Sterže.

Maja 1792 je vpisana poroka šti-

je bila krščena Marija Nabre, hči že

Družina je živela na domačiji Kiva.

riintridesetletnega Antona Kresnika

omenjenega Luke Nabreta in njegove

Septembra 1791 je vpisana novo-

in enaindvajsetletne Elizabete An-

žene Marije. Botra sta bila Janez Leb-

rojenka Uršula, hči Jožefa in Marije

tonič. Poročni priči sta bila Štefan

moher, mojster pri razteznem kladivu,

Hiermon. Botra pa sta bila Urban

16

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Podatki iz matičnih knjig pa potrju-

jejo tudi ustno izročilo, da so v fužinah naenkrat delale različne generacije

iz ene razširjene družine. Tako lahko

Razlaga izrazov

navedemo primer družine Ozimic, iz

katere je izhajalo kar nekaj fužinarjev.

• Cajnarica (iz nemške

Člane te družine lahko v fužinah sle-

besede Zainhammer):

dimo vseh 140 let njihovega obstoja.

fužina, v kateri so z uporabo

Fužinar prve generacije je bil Tomaž

ognja in repača izdelovali

Ozimic, ki je izviral iz šmihelske fare železo, ki je bilo vlečeno

in se je ob ustanovitvi fužin naselil v v obliki traku ali palice.

Mežici. Sledila sta mu sinova Jožef in

• Cajnar: delavec v fužini,

Gašper Ozimic. Med fužinarji najdemo

imenovani cajnarica.

še nekatere njune potomce, med njimi

• Štrafeta (iz italijanske besede

je bil tudi fužinar zadnje generacije

Straffetta): vrsta klešč za

Leopold Ozimic.

vlečenje debele žice.

Če se za zaključek vrnemo v naj-

• Štrafetar: delavec pri kleščah

zgodnejše obdobje delovanja fužin,

za vlečenje debele žice.

lahko na podlagi pridobljenih po-

datkov naštejemo naslednje delav-

• Štrafetina (iz italijanske

ce: Rupert Antonič, štrafetinar/štrafe-

Fužina Pokrca,

besede Straffettina): vrsta

tar; Anton Mork, mojster pri štrafeti;

šestdeseta leta 19. stoletja

klešč za vlečenje debele žice.

Urban Hamerli, štrafetar/cajnar; Tomaž

(d

( etajl litografije, avtor: Marko Smech, iz

• Štrafetinar: delavec

arhiva KPM, Muzeja Ravne na Koroškem)

m

Ozimic, štrafetinar/štrafetar; Anton

pri kleščah za vlečenje

Kresnik, fužinar; Luka Nabre, fužinar;

debele žice.

Janez Lebmoher, mojster pri razte-

znem kladivu; Urban Schabgin, žičar;

Anton Wluderman, fužinar; Štefan

Goiner, mojster v cajnarci; Jožef Hi-

ermon, fužinar; Jakob Antonič, fužinar; Hamerli, cajnar, in Apolonija Ozimic.

Ignacij Hiermon, cajnar; Jernej Tominc, Tudi ta fužinarska družina je živela

cajnar, in Janez Widman. •

pri Mežnarju. V tem obdobju začnejo

vpisi krstov fužinarskih otrok posto-

poma naraščati, kar kaže na to, da so

se posamezne fužinarske družine

VIRI IN LITERATURA:

v Mežici ustalile. Starši so za botre

•

Krstna knjiga župnije Mežica 1781–1829, svojih otrok izbirali sodelavce oziroma Nadškofijski arhiv Maribor.

njihove soproge, velikokrat pa tudi

•

Krstna knjiga župnije Pliberk (Bleiburg) 1770–1784, Arhiv Krške škofije (Archiv

nadrejene mojstre. Pogosto kot botri

der Diözese Gurk).

nastopajo tudi kmetje iz osrednjega

•

Krstna knjiga župnije Šmihel na Pliberkom dela mežiške vasi: Obenar, Mežnar,

(St. Michael ob Bleiburg) 1757–1770, Arhiv Stopar in Keup. V kasnejših obdobjih

Krške škofije (Archiv der Diözese Gurk).

pa tudi kmetje iz širše okolice. Slednji

•

Mrliška knjiga župnije Mežica 1784 –1872, so vlogo botrov prevzemali predvsem

tridesetih let 19. stoletja. Lahko pa

Nadškofijski arhiv Maribor.

pri otrocih domačih delavcev, ki so bili po priimkih prepoznamo umrle otroke • Poročna knjiga župnije Mežica 1782–1881, Nadškofijski arhiv Maribor.

kmečkega porekla.

fužinarjev. Umrljivost otrok v preteklih stoletjih je bila visoka, saj so družine • Jasser, Rudolf: Spomini na mežiške fužine in fužinarje: Kos naše tradicije na Šumcu.

V FUŽINAH HKRATI VEČ

živele v težkih socialnih razmerah. Po-

Koroški fužinar 5 (7–9), 1955.

GENERACIJ IZ RAZŠIRJENE

dobno kot druge delavske družine so • Kotnik, Bertrand: Zgodovina hiš južne DRUŽINE

tudi fužinarske živele v skromnih, ve-

Koroške: Župnija Pliberk in okolica, 13.

Podatki iz prve mežiške mrliške knjige

likokrat tudi v neustreznih bivališčih.

knjiga. Celovec, 2008.

v tem članku niso upoštevani, saj nam

Če pogledamo samo navedene zapise, • Lednik, Štefan: Mežica 1994: O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici.

okrnjeni vpisi ne podajajo dovolj infor-lahko opazimo, da so na dveh hišnih

Mežica, 1994.

macij, po katerih bi lahko prepoznali

naslovih (Kiva in Mežnar) navedene • Oder, Karla: Prispevek k zgodovini žele-morebitne umrle fužinarske delavce.

po tri družine hkrati. Vemo pa, da v

zarstva v Črni na Koroškem. V: Črna na

Navedbe poklicev umrlih fužinarjev se

obravnavanem obdobju tam še ni bilo

Koroškem – Schwarzenbach. Črna na Ko-

začnejo redneje pojavljati od konca

večjih stanovanjskih objektov.

roškem, 2018.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 17





Ž E L E Z A R N A R AV N E M E D

D R U G O S V E T O V N O V O J N O

V PRIMEŽU

NACISTIČNE

NEMČIJE

Nemške okupacijske sile so uvedle ukrepe za prenovo in razširitev takrat dokaj zastarele železarne oziroma jeklarne grofa Jurija Thurna pri Guštanju. Razvoj železarne je pomenil ohranitev domačih delovnih mest, po drugi strani pa je nemški okupator za svoje zločinske interese s prisilnim delom izkoriščal več sto ljudi iz drugih okupiranih evropskih dežel.

Dr. Vinko Skitek

NEMŠKI WEHRMACHT

skim silam, pa je razloženo v številnih je imel pred vojno sedež v Beogradu,

NA POHODU

zgodovinskih delih in ga zato tu ne

a so ga s sklepom na skupščini

Z napadom nacistične Nemčije, Kralje-

bomo predstavljali.

delničarjev v Mariboru 13. novembra

vine Italije in Kraljevine Madžarske 6.

1941 prenesli v Guštanj. V tistem času

aprila 1941 na Kraljevino Jugoslavi-

NACISTI UTRJUJEJO OBLAST

so grofu Aleksandru Thurnu zaplenili

jo so se vojaški spopadi, ki so dotlej

Nemci so v zasedeni Mežiški dolini

ves lastniški delež in ga nakazali deželi zajeli večino evropskega kontinenta,

in na Gorenjskem vzpostavili najprej

Koroški v korist nemške države.

razširili tudi na slovensko ozemlje.

vojaško upravo, vodil jo je nemški

Kmalu po začetku okupacije, 31.

Čeprav so nemške sile, ki so iz smeri

general Emerich von Nagy. Cilj vo-

maja 1941, se je upokojil dotedanji

Pliberka vdrle v Mežiško dolino, zelo

jaške uprave je bil prevzeti nadzor

glavni direktor jeklarne v Guštanju

hitro napredovale, so vendarle nale-

nad vsemi strateškimi surovinami in

oziroma na današnjih Ravnah na

tele na odpor kraljeve jugoslovanske

gospodarsko pomembnimi objekti,

Koroškem, inženir David Lorberau.

vojske. Da naši predniki niso spreje-

omejiti gibanje prebivalstva ter zaseči Njegov naslednik baron Constantin

li nemške vojske z odprtimi rokami,

vse zaloge orožja. Vojaška uprava je

Ungern von Sternberg se je le nekaj dni ampak so se njenemu prodiranju že

trajala do 14. aprila, ko jo je zamenjala pred napadom Nemčije na Kraljevino

v začetku uprli, smo lahko kot narod

civilna uprava za Gorenjsko in Me-

Jugoslavijo, 1. aprila 1941, zaposlil

izjemno ponosni. Prodirajoča nemška

žiško dolino s sedežem na Bledu. Do

v guštanjski jeklarni. Po njegovem

armada Wehrmacht je bila precej bolje

decembra leta 1941 jo je vodil Franz

odhodu na drugo delovno mesto v

oborožena, izurjena in številčno moč-

Kutschera, za njim pa do konca vojne

Nemčiji pa je glavni direktor leta 1944

nejša od domačih braniteljev, zato

dr. Friedrich Rainer.

postal inženir Albert Kielhauser. Na

je Kraljevina Jugoslavija naposled

Od delovanja nemške civilne

tem delovnem mestu je ostal do svoje

17. aprila 1941 tudi uradno kapitu-

uprave se bomo omejili na gospodar-

smrti 3. maja 1945, ko je bil žrtev par-lirala. K temu je precej pripomogla

stvo. Nemci so najprej naredili splošno tizanskega napada.

tudi razglasitev fašistične neodvisne

analizo za Mežiško dolino in preverili

Že maja 1941 je guštanjsko jeklarno

države Hrvaške, imenovane tudi NDH.

tudi dve največji industrijski družbi,

obiskal organizacijski vodja Nacional-

Ta je pokopala upe na koncentracijo

jeklarno v Guštanju ter rudnik Mežica.

socialistične nemške delavske stranke

jugoslovanske vojske v osrčju države,

Guštanjska jeklarna je bila ob

(NSDAP) in vodja Nemške delavske

kjer je bila v skladu z vojaškimi načrti začetku okupacije v lasti nemškega

fronte (DAF) dr. Robert Ley s števil-

jugoslovanskih generalov predvidena

koncerna Böhler, delo v njej pa je

nim spremstvom. Delavce in uradnike

vzpostavitev frontne črte za nadaljnji

mirovalo do 19. aprila 1941. Takrat so

jeklarne je nagovoril pred jeklarno, o

boj proti Nemcem. Kako je nadalje

zagnali proizvodnjo v obratih jeklarna, čemer pričajo ohranjene fotografije.

potekal gverilski boj proti okupacij-

kovačnica in valjarna. Koncern Böhler

18

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Glede na uničenje prometne infra-

PRESKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V

strukture v aprilski vojni leta 1941 ni JEKLARNI NA RAVNAH V OBDOBJU 1940–1942

presenetljivo, da je večje naročilo za

Preskrba z

Prejeta količina

Proizvedena

Porabljena

guštanjsko jeklarno prišlo iz maribor-

električno

električne

električna

električna

skih železničarskih delavnic, saj so

energijo v jeklarni

na Ravnah (v letih)

energije (v kWh)

energija (v kWh)

energija (v kWh)

naročili 90 ton odbojnih vzmeti, kar

Leto 1940

1.117.440

154.731

1.272.171

je zagotovilo delo v jeklarni, kovačnici Leto 1941

1.250.870

158.000

1.408.870

in valjarni za nekaj tednov. Jeklarna

Leto 1942

1.549.700

123.277

1.672.977

je hitro dobila izvozna dovoljenja in

sklenila trgovske pogodbe z Italijo,

Hrvaško (NDH) in Bolgarijo.

Podatki iz tabele kažejo, da je bila

vzhodnoevropskih držav. V jeklarni

Kljub velikim potrebam nemške

proizvodnja lastne električne energije

je že od oktobra 1943 delalo tudi 35

vojske po orožju je morala družba

s hidroelektrarno na reki Meži dokaj

francoskih prisilnih delavcev. Nemci

Böhler tudi med okupacijo veliko

uravnotežena, kljub padcu leta 1942

so jim v poročilih pogosto očitali zelo vlagati v posodobitev proizvodnje,

za 20 odstotkov v primerjavi z letom

slabo delovno vnemo, saj jih je samo 5

saj je bila jeklarna v primerjavi z

1940. Je pa skupna poraba električne

delalo 28 dni v mesecu in 11 ur na dan, nemškimi jeklarnami nekonkurenč-

energije v jeklarni naraščala in bila v kolikor je znašala »norma« za prisilne

na, njena proizvodnja je slonela na

letu 1942 za dobrih 400.000 kWh višja

delavce. A se glede na težke delovne

zastarelih strojih. To so v svoji ana-

kot leta 1940. In če je delež lastne

razmere v jeklarni ne gre čuditi, da je lizi ugotavljali že Nemci ob začetku

električne energije leta 1940 še znašal več kot 20 francoskih delavcev delalo

okupacije. Zanimivo je, da so med

12 odstotkov, je do leta 1942 padel na

manj kot 15 dni v mesecu, nekateri pa

vojno v guštanjski jeklarni ugasni-

7,3 odstotka. Vsi ti podatki nazorno

celo 8 ali pa samo 5 dni v mesecu. Kot

li še zadnjo delujočo pudlovko. Za

prikazujejo, kako močno odvisna je

vzrok za izostanek od dela so delavci

zmanjšanje razvojnega zaostanka za

bila guštanjska jeklarna od dobave

navajali bolezen.

nemškimi jeklarnami in ob pridobitvi

električne energije.

Nekoliko točnejše podatke o pri-

naročil za nemško vojsko so leta 1943

silnih delavcih lahko najdemo od 1.

zgradili obrat za izdelovanje torzijskih DOMAČA IN TUJA

februarja 1944 naprej. V matičnih

vzmeti, njegova mesečna proizvodnja

DELOVNA SILA

knjigah zaposlenih so zapisi o 24

je dosegala 20.000 torzijskih vzmeti.

Dne 6. maja 1941 je bilo v jeklarni

Francozih, 117 Italijanih, 74 Nemcih

Druga večja investicija v guštanjski

zaposlenih 476 delavcev, od tega 3

(nemških državljanih) in 134 Sloven-

jeklarni med vojno je bila dograditev

ženske, 51 mladoletnih delavcev in

cih, ki so imeli nemško državljanstvo

proizvodne hale za izdelavo reber za

413 odraslih delavcev. Do konca leta

na preklic. Hrvatov je bilo zaposlenih

lovska letala Messerschmitt, da vseh

1942 se je število zaposlenih dvignilo

79 in so jih ločili glede na veroizpoved, manjših vlaganj v obnovo opreme niti

na 1.011 delavcev (101 uslužbenec,

na rimokatoliško in pravoslavno. »Pra-

ne naštevamo.

868 drugih delavcev in 42 delavcev

voslavni Hrvati« so bili zelo verjetno

Guštanjska jeklarna se je soočala

z vzhoda). Slednji so najverjetneje

Srbi, ki so živeli na območju NDH. Med

tudi z nezadostno oskrbo z električ-

bili prisilni delavci iz okupiranih zaposlenimi so bili še Litovec, delavno energijo. Jeklarna je sicer imela

manjšo hidroelektrarno, vendar pa z

njo še zdaleč niso mogli pokriti vseh

potreb po električni energiji. Ta je bila še do leta 1935, poleg parnega stroja,

edini vir električne energije, ki pa ni zadoščal takratnim proizvodnim potrebam. Po izgradnji 20-kV daljnovoda

od Velenja do Guštanja v letu 1938 so

se razmere izboljšale. Med vojno pa

se je izkazalo, da tudi ti viri električne energije niso bili zadostni. Nemški

okupator je zato precej vložil v izgra-

dnjo hidroelektrarn Žvabek, Labot in

Dravograd ter 100-kV daljnovodov na

južno in gornjo Koroško. Kako odvisna

je bila guštanjska jeklarna od doba-

vljene električne energije, ponazarja

tabela za obdobje 1940–1942.

Notranjost matične knjige delavcev od 1. februarja 1944 naprej. V njej so navedeni tudi prisilni delavci, ki jih je nemški okupator iz njihovih domačih krajev napotil na prisilno delo v tukajšnjo železarno.

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, knjiga 5) a 5

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 19





Leta 1942 je nehala

obratovati še zadnja

pudlovka.

Arhivska mapa s podatki o inventuri

Situacijski načrt zemljišč v Dobji vasi z dne 4. novembra podjetja 30. junija 1941, ki jo je

1942, ki jih je zaradi potrebe po širitve jeklarne kupila opravil nemški okupator.

guštanjska jeklarna od Ernesta Plešivčnika leta 1943.

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 19

Š 1 )

9

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 18) ki iz Rusije in Ukrajine (obe sta imeli izvodnja v guštanjski jeklarni zasta-35.000 RM. V mehanični delavnici

dodatno oznako, in sicer delavki z

rela in potrebna posodobitve. Leta

so izvedli za 16.000 RM investicij,

vzhoda) ter zaščitenec nemške države. 1942 so porušili zadnje jeklarske peči, saj so naredili prizidek k dotedanji

Skupno so bili od 1. februarja 1944

imenovane pudlovke, in druge stare

proizvodni hali. V tovarni torzijskih

do konca vojne v guštanjski jeklarni

proizvodne naprave.

vzmeti so nabavili nove delovne stroje, zaposleni 304 tuji delavci. Od teh jih

Poleg izgradnje tovarne torzijskih

vredne 301.500 RM. V tovarni reber

je 281 stanovalo v delovnem taborišču

vzmeti in obrata za izdelavo reber

za letalska krila so investirali 219.000

ob guštanjski jeklarni, 17 pa se jih je za letalska krila leta 1943 so v letu

RM v posodobitev delovnih strojev in

vozilo iz Dravograda.

1944 znašale investicije 2.654.500

nabavo novih. V energiji (energetiki)

Iz pripisov knjigovodje knjige

reichsmark (RM). Od tega zneska so v

in obratih za oskrbo so za 300.000

delavcev je razvidno, da so nekateri

jeklarni investirali za 460.000 RM, saj RM posodobili električne in plinske

tujci izkoriščali svoj dopust za pobeg k so kupili novo električno peč z zmoglji-napeljave ter toplovodno ogrevanje.

uporniškim gibanjem ali k tukajšnjim

vostjo 6–8 t z vso dodatno opremo in

V upravnih zadevah je bilo investicij

partizanom. Zelo uspešni pri tem so

plačali stroške prevoza ter montaže. V

za 60.000 RM, predvsem za gasilne

bili Francozi in Italijani, ki so lahko livarni so iz Kapfenberga kot rezervo

aparate in telekomunikacijski sistem

odšli na dopust v domače kraje, po

nabavili kompresor Tandem za 3.000

Fernmeldeanlagen. Ker je imela jek-

navadi pa se niso več vrnili. Kot zani-

RM. V valjarni so imeli investicij za

larna tudi svojo tovarniško poklicno

mivost naj omenimo, da se je zadnji

900.000 RM in so v celoti prenovili

šolo, so zanjo namenili 160.000 RM. Za

delavec, zabeležen v matični knjigi

valjarno, posodobili progo ter na-

nepredvidene naložbe so rezervirali

delavcev za časa vojne, zaposlil v je-

bavili nove obločne peči. Namestili

še 200.000 RM.

klarni 2. maja 1945.

so nov pogonski motor in zamenjali

električne instalacije ter posodobili

NENADEN UMIK

NEMŠKE NALOŽBE V

oskrbo s plinom in vodo. V tovarni

NEMCEV IN KONEC VOJNE

POSODOBITEV PROIZVODNJE

gredic Achsenfabrik so nabavili dva

V drugi polovici leta 1944 je nemška

Nemci so ob analizi gospodarstva

krožno ležajna vrtalna stroja in kovaški oblast poleg zaposlenih začela zmanj-Mežiške doline navedli, da je pro-

stroj s 300 t močmi. Naložba je stala

ševati tudi vsa za vojno nepotrebna

20

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Zgradili so obrat

torzijskih vzmeti in

dogradili halo za

izdelavo reber za

lovska letala.

Obisk organizacijskega

vodje Nemške delavske

fronte (DAF) dr. Roberta

Leya v guštanjski jeklarni

maja 1941

(PA

P M Ravne, Železarna Ravne, AŠ 23)

3

naročila. V zadnjem letu vojne so se

tudi krepili partizanski napadi na dalj-novodne napeljave, ki so oskrbovale

jeklarno z električno energijo, zato

je bilo delo vedno bolj moteno. Kljub

temu pa je umik Nemcev iz Guštanja

potekal šele 8. maja 1945, torej na

dan podpisa nemške kapitulacije. Po

svoje je umik razumljiv zaradi bližanja fronte, podpisa kapitulacije in umika

nemške vojske. Po drugi strani pa je

vendarle zelo nenaden, saj delujoča

nemška uprava vse do zadnjega ni

kazala znakov razkroja. Jeklarna je

konec vojne dočakala skoraj popol-

noma nepoškodovana, saj so delavci

ter vsemi resničnimi in domnevnimi

oblikovali posebne delavske straže.

sodelavci okupatorja, ki se je začel

Te so v zadnjih dneh vojne prepreči-

takoj po koncu vojne. Množica vojaštva

le, da bi umikajoči se vojaki hrvaške

tako zmagovite kot poražene strani,

države NDH, četniške in druge enote

zasedenost prometnih povezav, ote-

VIRI IN LITERATURA:

kolaboracionističnega vojaštva uničili

žena dobava surovin, delo politične

jeklarno.

policije OZNA in njeno iskanje resnič- • Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne, Fond Železarna Ravne.

Po drugi svetovni vojni je vode-

nih ter domnevnih sodelavcev okupa- • PAM Ravne, Železarna Ravne na Koroškem nje železarne začasno prevzel Franc

torja, političnih nasprotnikov nove

1838–1994, SI PAM/1019, škatli št. 19, 20, Mrkva, za njim Franjo Mohorič kot de-oblasti, ter njihovo fizično uničenje

knjiga št. 5.

legat ministrstva za industrijo in ru-

so dejavniki, ki so gotovo vplivali na • Fojan Karel, Elektroenergetski razvoj darstvo, leta 1946 pa Gregor Klančnik.

jeklarsko proizvodnjo v prvih povoj-

železarne, Koroški fužinar, 26. februarja 1953, št. 1–3, str. 6.

Delo v jeklarni je postopoma prehajalo

nih tednih. Odgovor na ta vprašanja

v ustaljene tirnice, čeprav izzivov za

lahko dobimo šele z nadaljnjimi zgo- • Karner Stefan, Kärntens Wirtschaft 1938-1945: unter besonderer Berücksichtigung novo vodstvo ni bilo malo.

dovinskimi raziskavami. Čeprav so

der Rüstungsindustrie Klagenfurt, 1976.

Ob koncu si lahko zastavimo vpra-

te zaradi pomanjkljivo ohranjenega • Mohorič Ivo, Industrializacija Mežiške šanje, kako je na delo jeklarne vplival arhivskega gradiva zelo otežene, bo

doline, Maribor, 1954.

revolucionarni obračun nove komu-

vendarle treba v prihodnosti zagristi • Skitek Vinko, Jugovzhodna Koroška v nistične oblasti z vojnimi poraženci

tudi v ta zgodovinski izziv. •

Tretjem rajhu, Maribor, 2018.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 21





O D G U Š TA N J A D O R AV E N N A K O R O Š K E M

MESTO SE

JE RAZVIJALO

POSTOPNO

S prihodom grofa Thurna v letu 1774,

postopno preusmeritvijo v jeklarsko industrijo, posodobitvijo proizvodnje in obratov ter izdelavo kakovostnih jekel je guštanjska fabrika močno napredovala. Z rastjo matere fabrike je iz Guštanja nastalo sodobno jeklarsko mesto.

Mesto Ravne na Koroškem.

Anita Potočnik Slivnik

Med Suho in Mežo se vijejo

in zavzemajo osrednji del

mesta naše ulice: Trg svo-

bode, Malgajeva ulica,

Stara ulica, Gledališka

pot, Ob Meži, Ob Suhi, Partizanska

cesta, Gozdarska pot in Prežihova ulica.

Nad mestom se dvigata cerkev sv.

Egidija in grad Javornik, ki bo z izgradnjo Centra starejši KO-RA, doma za

starejše z dnevnim centrom, končno

kmalu zasijal v prenovljeni podobi.

Najstarejša ulica, današnja Stara

ulica, se je pred vojno imenovala Cer-kvena ulica. Po podobi Zlate uličke v Pragi so konec šestdesetih let prej-

šnjega stoletja makadamsko ulico, ki

vodi do cerkve sv. Egidija, potlakovali Trg Ravne v šestdesetih letih 20. stoletja z mačjimi glavami in asfaltom. V prvih

(Fa

F cebook, Stare fotografije in razglednice Koroške) e

letih 21. stoletja je dobila današnjo

podobo, leta 2019 pa je bila na novo

lepo urejena tudi pešpot, ki vodi do

cerkve s tržnice oziroma parkirišča

pred Tušem.

22

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Guštanj v obdobju 1910–1915

V nekdanji Ringovi hiši, sprva go-

(Koroški pokrajinski muzej,

stilni na vogalu osrednjega trga, je

Muzej Ravne na Koroškem)

m

bila v sedemdesetih letih prejšnjega

Leta 1762 je v

stoletja slaščičarna Arnautović, in sicer v lasti staršev moje sošolke Jasne.

Guštanju delovalo

Lastnika sta bila zmeraj odprtih rok,

12 mojstrov in

pa najsi je bilo to ob prejemu ploha za pet pomočnikov

koruzništvo ali pa ob navalu otrok, ki

smo prišli po obljubljene kvasovke po

različnih obrti,

obisku nedeljske maše. Neprecenljiv

med njimi tudi pet

spomin in privilegij za vse nas, dela-

vske otroke. Zdaj je na mestu nekda-

tkalskih mojstrov

nje Ringove hiše od leta 1989 pošta.

in trije tkalski

Ta je bila na Ravnah na Koroškem od

pomočniki. Dvajset

leta 1872 najprej v Eratovi hiši, od Na osrednjem trgu sta bila dva

leta 1968 pa na koncu novega bloka

let pozneje so v

vodnjaka, eden pred Samcem, drugi

v Gramoznici.

nasproti Ringa, oba v funkciji še po

trgu živeli barvarji,

Pod imenom Poštni blok dolg beli drugi svetovni vojni, do vzpostavitve

tkalci, usnjarji,

blok tik ob državni cesti Ravne–Kotlje

javnega vodovoda. Pri zadnji obnovi

poznamo še danes. Od mlajših Raven-

čevljarji, mesarji,

trga smo simbolično želeli na to po-

čanov le malokdo ve, kje so bile na

novno spomniti. Na zelo podobni lo-

krojači, lončarji in

današnjem osrednjem trgu trgovine

kaciji nekdanjih vodnjakov smo zato

Samec, Brundula ali Bevc. Tudi po več drugi obrtniki.

zagotovili možnost postavitve novih

desetletjih, ko so v Bevčevi trgovini

(Dolinšek 19

k 1 68: 77)

dveh vodnih elementov kot sodobne

domovale trgovine drugih lastnikov

urbane opreme. Bo to pitnik ali kak

ali podjetij, zdaj Outlet Mojca, še mar-drug vodni element kot skulptura,

sikoga slišimo reči, da gre k Bevcu.

morebiti celo nova forma viva?

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 23





Trg Ravne leta 1939, desno Magistrat

Stara šola s fabriko okoli leta 1968

(Fa

F cebook, Stare fotografije in razglednice Koroške) e

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

Magistrat imenujemo hišo, kjer

je bil od leta 1872 sedež guštanjske

občine, pozneje pa so bili tam poroč-

na dvorana, notar, prostori krajevne

skupnosti pa tudi Pionirska knjižnica

Leopolda Suhodolčana.

Mestna hiša je nekdanja osnovna

šola.

Ubožne hiše ob avtobusni postaji, ki so jo postavili leta 1968 in kjer zdaj stoji spomenik, že desetletja ni več.

Sredi sedemdesetih let sta na ze-

lenih površinah in vrtovih med reko

Mežo ter avtobusno postajo zrasla

dominantna veleblagovnica NAMA

in poslovno-trgovski objekt vzdolž

Prežihove ceste.

Avtobusna postaja je bila zgrajena leta 1968.

Perzonali, večnadstropna nekdanja (Koroška osrednja knjižnica dr. F

r ranca Sušnika Ravne na Koroškem)

m

stanovanjska hiša znotraj fabriškega

plota, še stojijo, danes tam domuje

uprava muzeja. V Finferhausu pod Javornikom so še zmeraj stanovanja,

prav tako v obeh blokih za mestno

hišo in v »ta barvnih blokih« vzdolž

Prežihove ulice, ki so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno.

V mestnem jedru se je ohranil sre-

dnjeveški zazidalni raster s prostorom

ob Meži, ki je posebna kakovost nasel-

binskega območja Raven. Ohranjeni

so tudi nekateri značilni gabariti. Tradicionalna struktura zgodovinskega

mestnega jedra in njegovih podaljškov

je najkakovostnejša struktura mesta.

Zato se ohranja in prenavlja ter do-

polnjuje skladno z načeli varstva in

razvoja kulturne dediščine, trajno-

stno, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa.

Ravne na Koroškem okoli leta 1967

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

24

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Jeklarna grofov Thurn na Ravnah,

v ozadju šola, okoli leta 1917

(Koroški pokrajinski muzej,

Muzej Ravne na Koroškem)

m

Mestna hiša, sedež Občine

Ravne na Koroškem, leta 2020

(foto: Nace Zavrl)

V mestno jedro je treba, tako kot

in poti, tu so še posebno pomembne

morfologijo dobro vidna. Prav tako

v podobna mestna jedra, ki so jih v

poti za pešce, vključno z ranljivimi

so med različnimi predeli mesta jasno

razvojnem smislu prehitela zunaj-

skupinami, in kolesarje. Smiselno je

prepoznavne zelene cezure (robovi)

mestna jedra trgovskih in poslovnih

ohraniti sedanjo srednjo gostoto po-

in urejene parkovne površine, ki od

dejavnosti, vnašati drobne, pestre de-

zidave in prebivalcev.

samega začetka nastanka kraja, poleg

javnosti, ki bodo privabile domačine,

Leta 1954 so Ravne na Koroškem

novih stanovanjskih sosesk za različ-

obiskovalce pa tudi nove prebivalce.

pridobile status mesta. Mesto je

ne skupine prebivalcev, nakazujejo

Struktura je kakovostna, potrebne

organsko raslo in zraslo s fabriko.

visoko kakovost bivanja.

pa so trajnostne funkcionalne prenove.

Razvoj in širitev mesta sta še danes

Dopolnjevati je treba omrežje trgov

skozi strukturo pozidave in njeno

Ravne na Koroškem leta 2020

(foto: Nace Zavrl)

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 25





Gradbeni zamah ni zajel samo

tovarne, temveč je eno samo

gradbišče postal cel kraj.

Gradili so novo naselje na

Čečovju, gradili so stavbe za

prosvetno, socialno, kulturno

in »fizkulturno« dejavnost.

Razmahnila se je tudi gradnja

lastnih delavskih družinskih

domov. Z rastjo mesta in

tovarne pa so rasle tudi

izobraževalne ustanove: ljudska

univerza, gimnazija, izvajali so

strokovne tečaje, kulturno-

Čečovje okoli leta 1961

(Fa

F cebook, Stare fotografije in razglednice Koroške) e

-prosvetno dejavnost, izdajali so

svoje glasilo Koroški fužinar.

(Klančnik, KF 1-

F 1 2

- , 19

, 1 51

5 : 2)

: 2

Gramoznica okoli leta 1952

(Koroški pokrajinski muzej,

Muzej Ravne na Koroškem)

m

Glavnina novih Raven je na obron-

kih Preškega in Navrškega vrha ter na

prodnatih terasah tik nad dnom doline.

Tu so nastale soseske Čečovje, Javor-

nik, Gramoznica, naselja individualnih

hiš Na Šancah, v Dobji vasi, na Janečah, malo pozneje še v Kotljah, na Dobjem

dvoru in v Strojnski Reki.

Čečovje, dvignjena terasa višin-

sko stopnjevanih stolpnic, blokov in

vrstnih hiš, je še danes eno najbolj

avtentičnih delavskih naselij in je

registrirana naselbinska dediščina.

Zasnovo je naredil leta 1948 arhitekt

Bohinc, prvi bloki so bili zgrajeni leta 1948 po načrtih arhitekta Jožeta Use-nika. Zazidalni načrt za celoto sta v

letih 1955–1957 zasnovala maribor-

ska arhitekta Branko in Ivan Kocmut.

Stolpnice po načrtih slednjega (po

švedskem vzoru »Punkthuis«) so bile

prve stolpnice v nekdanji Jugoslaviji,

po njih so se zgledovali po vsej državi.

Na Javorniku, drugi dvignjeni terasi Tega se zelo dobro spomnim, saj

Kakovostno je razmerje med pozi-

nad našim historičnim trgom, na ravni-

je bilo gradbišče priljubljeno igrišče

danimi površinami ter ureditvijo in za-

ci, kjer so bile pred pozidavo v mojih

naše »šancarske bande«. Nemalokrat

zelenitvijo okolice. Prav tako izjemen

predšolskih letih še njive hmelja in

smo morali bežati pred jeznim nadzor-

je močan vertikalni poudarek stolpnic

smo med počitnicami z obiranjem

nikom gradbišča, ki nas je z baterijo

kot od daleč vidno znamenje, ki pa

hmelja polnili merice, zbirali žetone,

lovil po temi.

spoštljivo obstopa staro mestno jedro.

za njih pa dobili denar za osnovne

V desetih letih je postopoma nas-

Gramoznica, ki že z imenom nazorno šolske potrebščine, so začeli stano-tala nova moderna stanovanjska so-

iz roda v rod izkazuje svojo preteklo na-vanja graditi v začetku sedemdesetih

seska, v kateri so, za razliko od Čečovja, membnost, je nastala v šestdesetih letih, let prejšnjega stoletja. Prvi objekt je večstanovanjski objekti nanizani po

ko so tam zgradili skoraj 200 stanovanj.

bil Javornik 44-45.

obodu platoja, tudi osnovna krožna

26

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Naselje Čečovje leta 2020

(foto: Nace Zavrl)

Gramoznica leta 1962

(Koroški pokrajinski muzej,

Muzej Ravne na Koroškem)

m

Panorama Raven na

Koroškem s Čečovja

(Arhiv Občine Ravne na Koroškem)

m

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 27





Javornik v petdesetih letih 20. stoletja – njive s krompirjem Javornik z nasadom hmelja

(Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem) m

(Koroška osrednja knjižnica dr. F

r ranca Sušnika Ravne na Koroškem)

m

Javornik leta 2017

(foto: Nace Zavrl)

28

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Ravne na Koroškem leta 2002

(foto: Emanuel Pavlovič)

napajalna cesta. V osrednjem delu

ki so že komunalno opremljene ali

Specifične dejavnosti mestnega,

so med zelenicami in igrišči dobili

jih je mogoče ob razmeroma nizkih

občinskega in regionalnega znača-

mesto nova osnovna šola, poimeno-

stroških opremiti. Pestrost v stano-

ja, družbene in centralne dejavnosti,

vana Osnovna šola Koroški jeklarji,

vanjski ponudbi moramo ohraniti in

kot so denimo upravne, poslovne,

vrtec pa tudi trgovsko-poslovni objekt.

ta mora omogočati, da bodo potrebe

trgovinske, gostinske in prometne

Glede na razpoložljive površine, ki

različnih skupin družbe uresničljive ob funkcije, se ohranjajo in razvijajo na

so še lahko namenjene razvoju našega

ohranjanju in zagotavljanju visokega

sedanjih lokacijah v mestnem jedru

mesta, so možne zaokrožitve ureditve-

standarda bivanja, kot ga zagotavlja

oziroma naselju Ravne. Poglavitna

nih območij proti odprtemu prostoru.

že velika večina sedanjih stanovanj.

usmeritev razvoja ožjega mestne-

Te površine so ponekod omejene z

Glede na doseženo stopnjo razvoja

ga središča so vsestransko skladna

reliefnimi in gozdnimi robovi, zato

in načrtovano splošno rast je treba

trajnostna prenova in posodobitev

sta nujna načrtovanje z upoštevanjem

skladno z načeli trajnostnega razvoja

obstoječega stanja, prestrukturiranje

omejitev prostora ter hkrati prilagaja-

večino nove poselitve in stanovanj

nezadovoljivo izkoriščenih površin,

nje strukturi in tipiki gradnje.

načrtovati v bližini ali na primerni od-saniranje mejnih, robnih območij ter

Zaradi trajnostne usmeritve, varče-

daljenosti od programov družbene

sočasno oblikovanje mestotvornih

vanja z energijo in vzdržnega ravnanja

in druge infrastrukture, predvsem v

potez vzdolž pomembnih vpadnih cest

s prostorom bo treba pozornost še

bližini varstvenih in izobraževalnih

s postavitvijo novih ali prestrukturi-

bolj nameniti racionalni gradnji in

ustanov, pa tudi zdravstvenih in so-

ranjem in obnovo obstoječih struktur.

prednostno intenzivni rabi površin,

cialnih storitev.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 29



Urbanistični načrt mesta Ravne na Koroškem (vir: Občina Ravne na Koroškem)

m

30

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Vzhodna obvoznica bo kot navezovalna cesta na tretjo razvojno os osrednji del mesta razbremenila lokalnega in tranzitnega prometa.

(vir: Občina Ravne na Koroškem)

m

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 31



Nočna panorama mesta leta 2020

(foto: Emanuel Pavlovič)

Pri načrtovanju in prenavljanju ob-

močij družbenih dejavnosti bo treba

upoštevati funkcionalne povezave s

preostalimi obstoječimi in predvide-

nimi programi ter smotrno in varno

ureditev prometa. Pomembne so

predvsem peš in kolesarske povezave

med obstoječimi območji ter novimi

območji stanovanjske gradnje.

Med osnovnimi prometnimi izzivi

in nujnimi potrebami je zagotovo ob-

voznica mesta Ravne na Koroškem. Ak-

tualna in v intenzivnem načrtovanju je

navezovalna cesta na tretjo razvojno

os, ki poteka po dolini Kotulje (Hotulje) in se preko brežine pod Javornikom

pri zadnjih hišah Na Šancah, ob koncu

naselja Ravne, priključuje na cesto

Ravne–Kotlje. Z njeno izgradnjo bo

osrednji del mesta (končno) razbreme-

VIRA:

njen lokalnega in tranzitnega prometa,

•

Dr. Karla Oder: Mati fabrika, mesto in dom, k čemur bi zagotovo še dodatno pripo-Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, mogla tudi južna razbremenilna cesta

2015.

od križišča pri Antonu do Javorniškega

•

Urbanistični načrt Ravne na Koroškem,

klanca, položena na brežino Čečovja. •

Locus d.o.o., 2013.

32

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





ZAPISANO V IMENU –

V TRAJNI POKLON

Železarska oziroma jeklarska tradicija v mestu in okolici ter močan vpliv Železarne Ravne (in njenih naslednikov) na vsa področja življenja se odslikavata tudi v poimenovanjih objektov in organizacij, nekatera tovrstna imena so se ohranila do današnjih dni. Navajam samo nekaj primerov.

Mag. Andreja Čibron Kodrin

Rokometno društvo Fužinar; Špor-

Poklon Železarni Ravne in njenim

tno društvo Fužinar, sekcija Šahovski

ljudem sta tudi Prednikova pesem Mati

klub Fužinar; Športno društvo Fužinar,

fabrika, Mlinarjeva knjiga Mati fabrika Na Javorniku stoji Osnovna

šola Koroški jeklarji, gla-

silo šolarjev so Jeklenice.

Ponos mesta je Pihalni

sekcija Kegljaški klub Fužinar; Alpski

in njeni otroci ter Marflakova skulptura orkester železarjev Ravne.

smučarski klub Fužinar; Društvo boril-

Železarjem – Štauharija 2013. Knjiga z

Vrsto let sta izhajala tovarniška časo-

nih športov Fužinar …). V kraju deluje

izborom besedil in bibliografijo Mitje

pisa Koroški fužinar in Informativni

podjetje Fužinar Ravne, d. o. o. Poho-

Šipka, koroškega fužinarja, kot ga je

fužinar, prepeval je Moški pevski zbor

dniki se lahko podajo na Fužinarsko

poimenoval dr. Franc Sušnik, nosi

Fužinar. Zelo dejavni so ravenski ta-

pot nad Ravnami, na Uršljo goro pa se

naslov Pesem in jeklo. Znanstvena

borniki, in sicer kot Društvo tabor-

povzpnejo po Železarski poti.

monografija dr. Karle Oder Mati fab-

nikov Rod koroških jeklarjev. Tudi

V Koroškem pokrajinskem muzeju,

rika, mesto in dom pa je, po dr. Rajku

športnikom so vzor delavni predniki

Muzeju Ravne na Koroškem, sta v Štau-

Muršiču, prvi res obsežen sintetičen

(Plavalni klub Fužinar; Koroški no-

hariji ali krčilni kovačnici nekdanje Že-historično-antropološki vpogled v

gometni klub Fužinar; Odbojkarski

lezarne Ravne na ogled razstavi Mati

celoten način življenja nekega raz-

klub Fužinar SIJ Metal Ravne; Namiz-

fabrika – Železarna Ravne in Sijaj jekla.

vijajočega se mesta. •

noteniški klub Fužinar Inter diskont;

400 let jeklarstva v Mežiški dolini.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 33





“ K U LT U R N O R A Z U M E VA N J E Ž E L E Z A R N E ”

“ŠTUDIJSKA” IN NJENA

PISNA DEDIŠČINA KOT

VEZ MED INDUSTRIJO

IN KULTURO

Simona Šuler Pandev

V zapuščini prvega

urednika Koroškega

fužinarja Avgusta

Kuharja – hrani jo

Koroška osrednja

knjižnica – so tudi

pisma, ki mu jih

je poslal dr. Franc

Štiristo let železarstva v Me-

žiški dolini. Častitljiva oble-

tnica industrijske panoge, ki

je zaznamovala premnoge

Sušnik, takratni

generacije in pisala tudi

ravnatelj Študijske

usode naših krajev …

Plemenito jeklo ravenskih fuži-

knjižnice in

narjev je poneslo ime Ravne v svet.

ravenske gimnazije.

V domačem okolju pa sta, kot je zapi-

sal že dr. Franc Sušnik, veljavo temu

Korespondenca

imenu dajali ravenska gimnazija in

med pomembnima

nekaj let kasneje ustanovljena Štu-

dijska knjižnica. Z udarniškimi šihti so možema tedanjega

fužinarji pohiteli, da so prostore za prvo silo opremili. 1 In: Skeptični meščanski časa razkriva močno intelektualec se je posmihal: kaj bosta navezo med kulturo

v tem Guštanju gimnazija in študijska knjižnica?! – toda mladina in delavci in šolstvom na

Avgust Kuhar (1906–1964) je

so verovali, da bo gimnazija in da bo bil nestor slovenskih varnostnih

eni ter železarno

tudi nje neobhodna družica: študijska tehnikov in inženirjev, v tem članku

knjižnica. 2

je v osredju njegova uredniška in

na drugi strani,

Že v prvih letih zaposlitve, ko sem

publicistična dejavnost.

njena sporočilnost

se kot mlada sociologinja zaposlila

(Fototeka KOK)

v Koroški osrednji knjižnici (KOK) dr.

pa je aktualna še

Franca Sušnika na Ravnah, sem skozi

danes, čeprav v

domoznansko delo (to mi je še poseb-

no ljubo) spoznavala bogato kulturno

luči spremenjenih

dediščino te ustanove. A še zdaj, po

več kot petindvajsetih letih delovne

družbenih razmer.

vneme in s skoraj vsakodnevnim popi-

34

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Pismo dr. Franca Sušnika

Avgustu Kuharju, 7. 2. 1952

(zbirka rokopisov KOK)

Dr. Franc Sušnik (1898–1980)

je bil literat, knjižničar,

pedagog, zgodovinar,

publicist ter ravnatelj

Študijske knjižnice in

Gimnazije Ravne.

(Fototeka KOK)

Sprašujem se, ali je bil Avgust

Kuhar v težkih povojnih letih res le

pravi človek na pravem mestu. Dr.

Franc Sušnik je po njegovi smrti v

Koroški fužinar v članku Morda je tisti dan tudi tebi umrl prijatelj zapisal:

/I/n ko bo morda pozabljeno, da je bil nekdaj sekretar ravenske železarne, da je bil njen duhovni propagandist, šef njene higienske in tehnične varnostne službe, ko morda že ne bo nikogar več, sovanjem ter urejanjem zapuščin in ro-Skozi svoje poklicno delo in že prej

ki bi povedal, kaj je storil za gimnazi-kopisnega gradiva, vedno odkrijem kaj

v otroštvu ter mladosti sem spoznava-

jo, za muzej, za študijsko knjižnico, ko novega, zanimivega, vrednega. Tako

la resnični pomen ravenske »fabrike«.

bosta na polici samevali njegovi dve se je zgodilo tudi pred časom, ko sem

Njeno vseprisotnost v življenju kraja

na Ravnah napisani, za jugoslovansko se v dobi splošne epidemije, zapiranja, in ljudi – z udarniškim delom delavcev, industrijo pionirski knjigi Delovna var-distanc – takšnih in drugačnih, kljub

naših dedov in očetov, z donacijami

nost in Racionalizacija, bo štirinajst splošnim prepovedim kakršnih koli

za kulturo in šport, s podporo pri rea-

letnikov Koroškega fužinarja pričalo bližin, »družila« z zapuščino Avgusta

lizaciji številnih dogodkov, s sredstvi o svojem očetu kakor trajen spome-Kuharja. Pri natančnem popisu sem

za delovanje nekaterih institucij, v

nik. 3 Ob tem lahko danes, v letu 2020, naletela tudi na pisma, šestinšestdeset pričakovanju, da bo oče prinesel

dodam, da o tem priča ne le štirinajst, jih je, dr. Franca Sušnika Avgustu Ku-domov »Fužinarja«. Nostalgija po

temveč kar sedeminpetdeset letnikov

harju - Prežihovemu Gustlu, novinarju,

starih časih? Lahko je tudi to, a takšno sedaj že digitaliziranega (dLib) Koro-racionalizatorju in predvsem uredniku

razmišljanje mora biti tudi sporočilo za škega fužinarja (tudi Informativnega).

ter pobudniku železarniškega časopisa

čas, v katerem živimo: S pravimi ljudmi Po njegovi smrti so ga urejali še trije Koroški fužinar. Ta segment se mi je

na pravih mestih se da. Tudi danes.

uredniki (Marjan Kolar, Jože Šater in

zdel ob jeklarskem jubileju primeren

To verjamem. A le z združevanjem, s

Andreja Čibron Kodrin), »študijska«

za podrobnejši prikaz. Pisma, ki jih je smelim, jasnim in svobodnim pogle-pa ga je v tiskani in digitalni obliki

Kuhar pisal Sušniku (in so bila popisa-

dom v prihodnost, s skupnim delom

shranila za zanamce.

na že v okviru Sušnikove zapuščine), so vseh deležnikov lokalne skupnosti in

Prim. mag. Franc Verovnik je leta

bistveno obsežnejša, in jih bom pre-

s pravo vizijo.

2016 objavil knjižico o življenjski in

pustila kasnejši podrobnejši obravnavi

Vizijo ljudi, kot so bili Sušnik, Kuhar, poklicni poti Avgusta Kuharja. V njej

v kateri od domoznanskih publikacij.

Klančnik, Fale …

je podrobno opisano njegovo življenj-

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 35



lepe besede tam tvoje na 11. strani na koncu! In Uršljo goro si tako krepko postavil! Zdaj kar tvoje reči prebiram: žlahtne so, prelepe, duhovite, kar vrejo iz tebe. Iz tebe? Menda kar iz te zemlje. 6

In tudi: Čudovit mojster si. Tako, kot iz tebe duh te naše zemlje govori – kakor ti znaš natrositi biserov po svojem Fu-

žinarju: to je enkratno! 7 V enem izmed pisem Sušnik omenja, da bodo še čez

leta segali po njem (Koroškem fuži-

narju) in cenili kulturno razumevanje železarne. 8

Sušnik je delo Avgusta Kuharja zelo

cenil in tega tudi ni skrival, saj skoraj ni pisma ali krajšega sporočila, v katerem ne bi omenjal »Fužinarja« s prispevki

v njem. Eno največjih priznanj za delo

pri Koroškem fužinarju mu je Sušnik

dal v sporočilcu: Ni bilo dobro, da sem

»fužinarja« že zjutraj dobil. Zdaj je ura eno in ves dopoldne nisem naredil nič za šolo, ker sem obsedel ob »fužinarju«.

Pišeš kraju in sebi spomin. 9

Dr. Sušnik mu je pomagal tudi pri

pridobivanju člankov in prispevkov

za časopis, tudi sam je marsikaj pri-

speval. Po drugi strani pa je potem

Kuhar v Koroškem fužinarju objavljal

prispevke, ki so se dotikali gimnazije

in Študijske knjižnice, razna poročila o delu in uspehu dijakov ter sezname li-terature. Šlo je za sodelovanje na vseh področjih. Pogosto sta si pomagala pri

»odkrivanju« oseb na različnih foto-

grafijah za objavo. Sodelovanje je bilo vzajemno, tudi na drugih področjih,

od izdajanja pomembnih domoznan-

skih knjig v tistem obdobju (Mohori-

čeva Industrializacija Mežiške doline,

Pismo Avgusta Kuharja dr. Francu Sušniku, 19. 9. 1954 (zbirka rokopisov KOK) Prežihov zbornik …) do uresničevanja

drugih idej. Med prebiranjem pisem

sko delo, posebna poglavja so v knjigi

zelo kratki razdalji do Avgusta Kuharja, sem dobila občutek, da je bila naveza

posvečena tudi njegovemu »železar-

ki je imel svoj sedež v ravenski žele-

Kuhar-Sušnik pravzaprav do neke mere

niškemu« obdobju. Sama se bom v

zarni. Naslavljala sta se z »Dragi« in se tudi naveza med kulturo in šolstvom

okviru tega prispevka omejila na že

tikala, kar kaže na njun pristen odnos.

na eni ter železarno na drugi strani.

omenjene drobce iz pisem dr. Franca

V prvem pismu dr. Sušnik obvesti

Sušnika Avgustu Kuharju.

Avgustu Kuharja, da pride na Ravne

V PISMIH TUDI O MUZEJU,

dr. Slodnjak s študenti, da prihajajo

LJUDSKI UNIVERZI,

SUŠNIKOVA POHVALA

zaradi Voranca in želijo predvsem

GLEDALIŠČU …

KUHARJA: PIŠEŠ KRAJU

njega (Gustla). V pismu, ki je datirano Po ustanovitvi guštanjske gimnazi-IN SEBI SPOMIN

z dnem izida prve številke Koroškega

je in nekaj let kasneje tudi Študijske

Pisma dr. Franca Sušnika Prežihovemu

fužinarja, 29. novembrom 1951, mu

knjižnice so se leta 1950 že začela

Gustlu segajo predvsem v obdobje

zapiše le kratko sporočilo: Krasno

prizadevanja za ustanovitev muzeja

med letoma 1951 in 1962. Šestin-

kulturno delo si storil s Koroškim fu-

(ta je v začetku deloval v okviru knji-

šestdeset jih je, večina jih je pisanih na žinarjem. 4 Tudi v nekaterih kasnejših žnice), kasneje Delavskega muzeja.

roko, datiranih, a brez navedbe kraja

pismih Sušnik daje priznanje Kuharje-

Prvo Sušnikovo pismo v zvezi s temi

nastanka. Seveda lahko sklepamo, da

vemu delu: Ko pa tvojo besedo čujem prizadevanji, poslano Kuharju, je iz

je vsaj večina pisem in sporočil napi-

in berem, se zavzamem: ker se mi zdi, leta 1951, v njem pa ravnatelj zapiše,

sanih na Ravnah, v Študijski knjižnici, da čujem svojo besedo in svoj glas. 5 In da je že začel navduševati dijake sli-kjer je bil dr. Sušnik takrat ravnatelj kasneje leta 1955 še: Fužinar je tak, da karje (Meznerja, Boštjana, Lodranta),

gimnazije in knjižnice. Potovala so na

sem res navdušen. To so pretresljivo da naslikajo: Guštanj od Javornika sem 36

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A

ali s čečovskega roba /…/, v velikem Ob tem nehote pomislim le dobro

formatu stare Prevalje /…/, reliefni ze-desetletje nazaj, ko se je v nekih čisto mljevid Mežiške doline. Na koncu pa drugih časih in razmerah tedanja ure-

še: Računam, da bi konec avgusta že dnica tako zelo trudila obdržati nekoč

lahko imeli na Ravnah vsaj kakih 40

tako naš, »fabriški« list pri življenju.

m² primernega prostora za muzej. 10 V

Malo me razžalosti – res ni šlo druga-

februarju naslednjega leta zapiše, da

Razvoj kulture,

če? – mogoče s kakšnim kompromisom

mu bo ob priliki dal obračun dotlej

vseh pristojnih. V naslednjem trenutku

umetnosti, šolstva,

uporabljenega denarja za muzej, v

pa me prevzame zadovoljstvo ob misli

juniju istega leta mu poroča tudi o

knjižničarstva in

na to domoznansko publikacijo, ki bo

sestanku pri Brančurniku s Tuškom,

(upam) naše ljudi ponovno pozitivno

športa bi bil v težkih

Bašem, Zadnikarjem in Turnherjem,

presenetila, kot je svoje dni »Koroški

ker se ga Avgust Kuhar očitno ni mogel

povojnih časih

fužinar« vsakokrat navdušil tudi mene,

udeležiti.

in hkrati v upanju na oživitev kultur-nemogoč brez

Skozi vsa pisma (najbolj intenzivno

nega razumevanja lokalne skupnosti, v letih 1952 in 1953) teče beseda tudi

vizije ljudi, kot so

vseh koroških občin in ne nazadnje

v zvezi s prizadevanji za muzej in knji-tudi države . •

bili Sušnik, Kuhar,

žnico, o zbiranju gradiva in eksponatov (tudi ob pomoči direktorja železarne

Klančnik, Fale …,

OPOMBE:

Gregorja Klančnika), o primernem

in tudi brez neštetih

1 Sušnik, Franc: Študijska knjižnica človeku, ki bi lahko delal za muzej …

Ravne na Koroškem, 1970, str. 2.

Pisanja se vseskozi prepletajo z

prostovoljnih

2 Sušnik, Franc: Študijska knjižnica Ravne najrazličnejšimi pobudami in idejami,

ur »fabriških«

na Koroškem, 1970, str. 4.

ki so se rojevale, in prav vse so bile

3 Koroški fužinar, 1964, št. 11-12, str. 3.

delavcev.

za dobro našega kraja in ljudi. Tu je

4 Pismo (8), 29. 11. 1951.

ideja o ustanovitvi Ljudske univerze

5 Pismo (10), 20. 12. 1951.

na Ravnah z že sestavljenim koncep-

6 Pismo (46), 1. 2. 1955.

tom honoriranja in stroškov njenega

7 Pismo (62), 26. 11. 1960.

delovanja. Sledi še ena kulturna akcija:

8 Pismo (61), 13. 7. 1960.

Guštanj mora dobiti gledališče – vsaj

9 Pismo (57), 19. 2. 1958.

napol tako kot Jesenice: Koroško gle-

10 Pismo (2), 9. 7. 1951.

dališče. Ne dvomim, da se bo denar

11 Pismo (14), 7. 2. 1952.

dobil, nekaj v železarni, nekaj v bodo-odnos neposnemljiva sestavina njego-

12 Koroški fužinar, 1974, št. 3, str. 12.

čem proračunu mesta Guštanj, nekaj

vega novinarsko-uredniškega sloga.

13 Pismo (65), nedat. (1950?).

v okrajnem proračunu. Treba le ljudi. 11

Pisal ni zaradi kruha in urejal ne po Literarni krožek na Ravnah (v usta-službeni dolžnosti, ampak iz ljubezni navljanju) naj bi poskrbel za posebno

do tega dela in iz čisto osebnega prepri-Prežihovo sobo v okviru ravenskega

čanja, da je delavcem treba nuditi tudi muzeja, nadalje govori o ustanovitvi

duhovne hrane. 12

podružnice Ciril-Metodove družbe v

Ob koncu si zasluži omembo še

Guštanju …

dopisnica, ki sem jo prav tako našla

med pismi dr. Sušnika Avgustu Kuharju

OŽIVITEV KULTURNEGA

– ena izmed dveh, ki sta nedatirani. Iz RAZUMEVANJA OŽJE IN

samega zapisa je razvidno, da mu jo je

ŠIRŠE SKUPNOSTI?

Sušnik napisal kmalu po ustanovitvi

Predvsem razvoj kulture, umetnosti,

Študijske knjižnice, najverjetneje leta šolstva, knjižničarstva in športa bi

1950, saj govori o veliki pridobitvi

VIRI IN LITERATURA:

bil v težkih povojnih časih nemogoč

našega kraja, »študijski«, ki se je terén

•

Sušnik, Franc: Morda je tisti dan tudi

tebi umrl prijatelj, Koroški fužinar, 1964, brez vizije razvoja vseh prizadevnih

niti ne zaveda. Seveda mora takšna pri-

št. 11-12, str. 2-3.

ljudi, kot so bili Sušnik, Kuhar, Klančnik, dobitev imeti tudi svoj svet. Dr. Franc • Kotnik, Beno: Za obletnico smrti Avgusta Fale ..., brez njihove zavezanosti temu Sušnik mu v sporočilu zapiše petnajst

Kuharja, Koroški fužinar, 1965, št. 10–12, kraju in ljudem. Tudi ne brez neštetih

osebnosti, ki jih sam vidi kot možne

str. 4-5.

prostovoljnih ur »fabriških« delavcev.

kandidate za Svet Študijske knjižnice. • Sušnik, Franc: Študijska knjižnica, Ravne Po razbiranju in prebiranju tega

Kuharju pa postavi vprašanje, koga

na Koroškem, 1970.

delčka zapuščine lahko rečem, da

izmed njih izbrati, in dopiše: Imena

•

Kolar, Marjan: Avgust Kuhar – novinar in urednik, Koroški fužinar, 1974, št. 3, str. 12.

najverjetneje Kuhar ni bil samo pravi

so kompromis med »kulturniki« in

•

Mrdavšič, Janez: Prihodnost Koroškega fu-

človek na pravem mestu. Že sam

»vplivniki« + tradicionalna garnitura žinarja, Koroški fužinar, 1993, št. 1, str. 2-3.

njegov značaj je odražal nekaj več.

naših prijateljev. 13 Očitno je bil sprejeti • Verovnik, Franc: Avgust Kuhar - Prežihov Ob deseti obletnici njegove smrti je

kompromis pravi, saj je »študijska«

Gustl, Ravne na Koroškem, 2016.

Marjan Kolar o njem med drugim za-

preživela, se razvijala do danes (več • Zapuščina Avgusta Kuharja, zbirka rokopi-pisal: /S/vojega Koroškega fužinarja je kot 70 let) in zagotovo se bo tudi v

sov Koroške osrednje knjižnice dr. Franca imel zares rad in je ta čustveni osebni prihodnje.

Sušnika Ravne.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 37





Ž E L E Z A R N A R AV N E I N K U LT U R A MECENKA

KULTURNIM

USTANOVAM

IN DRUŠTVOM

Železarna Ravne je vseskozi podpirala delo kulturnih ustanov in društev v našem kraju; ta je bil vedno v sozvočju z železarno, železarna pa je vedno dihala z njim.

Mirko Osojnik

Dograjevanje muzejske stavbe iz

nekdanje grajske konjušnice (1946)

38

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Slovesno odprtje muzejske

železarske zbirke, 29. 11. 1954

Na predlog dr. Franca Sušnika

so leta 1952 trg Guštanj

preimenovali v Ravne na

Osebna higiena učencev v

Koroškem in mu obenem

Domu industrijske šole na

dali status mesta. Sklep o

Rimskem vrelcu (1951)

tem so objavili 11. maja 1952 v UL FLRJ.

S tem aktom so v celoti povezali stari

trg, novo delavsko naselje na Čečovju,

grad in železarno. Z železarno in gim-

nazijo se je pomen močno premaknil

z Guštanja na Ravne, po letu 1952 pa

GIMNAZIJA SAMORASTNICA

se je srednjeveški Guštanj s starim

Gimnazija, ki je od leta 1945 delovala v trškim jedrom v resnici umaknil v mu-ravenskem gradu, je bila takrat največ-

zejske razsežnosti. In naša »fabrika« je ŠOLA IN DOM ZA

ja kulturno-izobraževalna pridobitev

bila svojemu kraju in njegovim ljudem

»FABRIŠKE« UČENCE

naše doline. Prežihov Voranc je leta

prava kulturna mecenka.

Železarna je potrebovala kvalificirane

1947 poudaril, da je naša gimnazija sa-

kadre, zato je leta 1946 ustanovila

morastnica, in v Ljudski pravici orisal VODNO KLADIVO KOT PRVI

Šolo za učence v gospodarstvu. Že

te pomembne dogodke. Zapis je skle-

MUZEJSKI EKSPONAT

jeseni so jo z odlokom Ministrstva

nil tako: Zato so se ti ljudje, kovinarji, Ker železarna ni skrbela le za svojo

težke industrije FLRJ preimenovali

napotili v Beograd do maršala Tita in uspešno rast, je že leta 1946 začela

v Metalurško industrijsko šolo (MIŠ)

so mu povedali svoj sklep. In maršal dograjevati grajsko konjušnico za

za pridobivanje praktičnega in teo-

Tito je kovinarjem odgovoril: »Če ste potrebe Delavskega muzeja. Slove-retičnega znanja za poklice strojne,

sklenili postaviti gimnazijo, potem bo sno so ga predali namenu leta 1953

kovaške in metalurške stroke. Z istim

ljudska oblast vaš sklep potrdila.« In in predstavili javnosti prvi eksponat

odlokom so ustanovili tudi dom za

kmalu nato je prišel dekret o ustano-na prostem – repač, ki je še do leta

učence te šole, uredili so ga v leto-

vitvi popolne gimnazije na Ravnah pri 1950 koval na Muti. Naslednje leto so

viškem poslopju Rimskega vrelca v

Guštanju. Slovesen začetek je bil 15.

odprli tudi železarsko zbirko. O tem je Kotljah. Učence so že v šolskem letu

oktobra 1945 v ravenskem gradu. Z njo

železarna že poročala v svojem glasilu

1952/53 preselili v nov samski dom

je koroška krajina dobila svojo prvo

Koroški fužinar, ki ga je septembra

na Čečovju. MIŠ je v njem dobila 20

srednjo šolo. Napolnili so jo sinovi

1951 ustanovil upravni odbor žele-

sob, učilnico in prostor za vzgojitelja, in hčerke delavcev in kmetov, saj do

zarne, vodil pa urednik Avgust Kuhar industrijska šola pa se je leta 1957

takrat študiranih ljudi v koroškem

- Prežihov Gustl.

preselila v novo stavbo ob reki Meži.

zakotju ni bilo.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 39





Nova stavba Metalurške

industrijske šole (1960)

HRAM KNJIŽNEGA

BOGASTVA

Leta 1955 je gimnazija dobila novo

poslopje, grad pa je že imel svojo na-

membnost, saj je bila v njem že od

leta 1949 študijska knjižnica. V žele-

zarni so sklenili, da bodo pomagali pri obnovi gradu, in je dobil novo fasado.

Zaradi obnovitvenih del je bila knjižni-ca zaprta od 1. junija do 1. decembra

1953. V letu 1954 so ob tihi pomoči

železarne knjižnico adaptirali naprej

in opremili prostore v osrednjem delu.

Načrte je izdelal arhitekt Tone Bitenc, asistent Jožeta Plečnika. Železarna

je tudi uradno bedela nad delom

osrednje kulturne ustanove, saj so

bili predsedniki knjižničnega sveta

vedno direktorji železarne (Gregor

Klančnik, Franc Fale, Gvido Kacl). Z

železarniško pomočjo je leta 1964

nastalo v podaljšku gradu razstavišče

Likovni salon Ravne. Upravljal ga je

slikar Franc Boštjan, vodja železarniške propagande.

Kulturni hram – naša študijska

knjižnica (okoli 1960)

40

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Prva generacija maturantov ravenske gimnazije pred gradom Ravne (1949) PRIDOBITVE NOVEGA

DELAVSKEGA NASELJA

Leta 1947 je začelo rasti na Cvitani-

čevem polju novo delavsko naselje

Čečovje. Tudi tega je za svoje ljudi

gradila železarna. Z njegovo rastjo

se je začel počasi dvigati tudi delav-

ski standard. Leta 1953 je Čečovje

dobilo sodoben gostinski obrat Dom

železarjev in v njem so se odvili šte-

vilni kulturni dogodki, koncerti, plesni turnirji in mladinski plesi. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so prve družine železarniških delavcev lahko

šle na »kulturni« dopust na morje, v

počitniški dom v Portorožu.

FESTIVALI, PRAZNIK

KOROŠKE DEŽELE

Leta 1945 je bil v Guštanju 1. Koroški

festival, poleti 1955 pa še zadnji, 10.

Koroški festival s pisano paleto kul-

turnih in telovadnih prireditev. Povsod je bila zraven tudi naša »fabrika«. In

železarna bi bila le siv in godrnjajoč

industrijski slepič, če ji ne bi obraza navdihovala mehka duša. Ta duša so

bili svetli bloki delavskega naselja nad njim, kulturne ustanove na planoti

Ravne in zelena pljuča grajskega parka

z gotsko katedralo, ki so jo spletale

Novo delavsko naselje Čečovje (1950)

svetlozelene bukve.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 41



Nova stavba Gimnazije Ravne (1950)

42

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 43





Naša godba: Pihalni orkester

železarjev Ravne v železarni (1978)

NAŠA »PLEH MUZIKA«

Pušeljc na prsih je železarni že v teh

letih bila naša »pleh muzika«. Četudi

je prej sodila pod okrilje domačega

kulturnega društva, jo je s ponosom

prevzela železarna in pihalni orkester

je z leti prerasel v novo kakovost, ki jo že leta poznamo pod imenom Pihalni

orkester železarjev Ravne. Poznajo

ga tudi na Nizozemskem, saj so naši

godbeniki na svetovnih prvenstvih

v Kerkradeju osvojili že veliko zlatih

priznanj. Leta 2022 bodo praznovali

120-letnico svojega uspešnega dela.

Dom železarjev tik pred dograditvijo (1952) 44

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Sprejem nove skupine

železarskih družin v

počitniškem domu

Portorož (1959)

Sprejem nove skupine železarskih družin v počitniškem domu Portorož (1959)

RAVNE, MESTO FORME VIVE

V šestdesetih letih je mogočno zrasel

kulturni utrip kraja. Leta 1964 se je

začel mednarodni kiparski simpozij

Forma viva. Posluhu vodilnih »fabri-

ških« ljudi gre zasluga, da so bila ta

srečanja uspešna in da so se umetnine

iz jekla in železa, ki so delo kiparjev iz vsega sveta, zlile z zelenimi nasadi in stanovanjskimi bloki, delavci pa so

umetnikom pripravljali material za

umetniško obdelavo in jim pomagali

na deloviščih. Pobudnik simpozija je

bil direktor Franc Fale, ki je imel poseben odnos do umetnosti in posluh

za kulturne vrednote našega mesta.

Za nemoteno delo je skrbel šef pro-

pagande, slikar Franc Boštjan, ume-Sodobna kavarna v notranjosti Doma železarjev (1953) tniki pa so se krajanom oddolžili tako, da so dragocene skulpture ostale za

zmeraj vkomponirane v arhitekturno

podobo mesta. Na devetih simpozijih

(med letoma 1964 in 2014) smo na

Ravnah gostili 37 umetnikov. Zato

so naše Ravne znane tudi kot mesto

Forme vive.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 45





Prvi uradni nastop ravenskih

harmonikarjev, 18. 11. 1982

RAST LIKOVNE KULTURE

Kiparskemu simpoziju so sledile ra-

Prvi mednarodni simpozij Forma viva: Franc Boštjan (v ozadju) in venske slikarske kolonije (1970–1988),

kiparji Jo Oda, Slavko Tihec ter Giancarlo Marchese (1964) ki jih je podpirala železarna in nanje

vabila tudi domače ljubiteljske slikarje.

S tem je rastla likovna kultura koroške krajine. Na vseh kolonijah je sodelova-lo 130 likovnikov, akademskih slikar-

jev in slikarjev samoukov. V železarni

je tako nastala izjemna likovna zbirka, ki šteje 259 umetniških del. Prva sli-karska kolonija je bila pravzaprav že

leta 1945, ko so ustanovili gimnazijo,

njen mecen pa je bila železarna. Ko-

lonije so se udeležili Nikolaj Omerza, Rajko Slapernik, Zlatko Zei, Branko

Zinauer, Maks Kavčič in še kdo.

BESEDA, DVE O NAŠIH

ŽELEZARNIŠKE

»FRAJTONARJIH«

LITERARNE ZBIRKE

Železarna je v začetku osemdesetih

Od leta 1986 dalje je železarna izdala

let prejšnjega stoletja zaposlila kul-

svojim sodelavcem tudi nekaj literar-

turnega animatorja. Mirko Angeli je nih zbirk. Svoje knjižne prvence so

v tej funkciji opravil raziskavo o kul-

dobili: Rudi Mlinar, Pekoče zvezde, turnih potrebah in željah železarjev.

črtice (1986); Ratomir Ilić Kačar, Pijani Pokazalo se je, da pogrešajo harmo-oktober/Pijani oktobar, izbor poezije

nikarsko skupino, ki je v petdesetih

(1987); Đorđe Radović, Moja senca/

letih bogatila utrip kraja. Angelija so Sjenko moja, izbor poezije (1987);

te ugotovitve vodile na glasbeno šolo,

Mitja Šipek, Oporoka, pesmi (1988).

kjer mu je prisluhnil ravnatelj prof.

Alojz Lipovnik. Predlagal je, da Alojz NAMESTO ZAKLJUČKA

Rebernik prevzame mentorstvo, orke-Vemo, da je železarna bila uradni spon-

ster pa naj bo sestavljen iz glasbenikov, zor ali tihi mecen še mnogim kulturnim

ki obvladajo igranje na diatonično har-

društvom in posameznikom. Naštel

moniko. Harmonikarji so se zbrali na

sem le najbistvenejše, torej tisto,

svoji prvi vaji 27. oktobra 1982, zdaj

zaradi česar smo bili Ravenčani pa

pa uspešno ohranjajo tradicijo igranja

tudi ljudje iz celotne Mežiške doline

Vs

V e fotografije so iz fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na

na prostotonsko harmoniko že 38 let.

vsa ta leta notranje bogatejši. •

Koroškem; foto: Maks Dolinšek.

46

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





K I PA R S K I S I M P O Z I J I Ž E L E Z A R N E R AV N E

FENOMEN

RAVENSKE

FORME VIVE

Mag. Simona Javornik Ristič

Koroška je posebna dežela,

gorata in nedostopna,

polna naravnih bogastev

in izvirnih običajev, ki pa

jih zunanji opazovalec

vse prevečkrat spregleda,

saj jih lahko najde

samo s trudom in željo

Kipar mag.

po odkrivanju. Tako

Boštjan Drinovec

(v ozadju levo)

je tudi s koroškimi

in glasbenik

Primož Oberžan

ljudmi. Na prvi pogled

(v ospredju) sta

robati in nedostopni,

skulpturo Sonični

Forma viva (v prevodu živa

oblika) je ena največjih in

predvsem najimpozantnej-

ših kulturnih posledic razvoja

»fabrike«. Kdo med nami, ki

smo svoje otroštvo in mladost pre-

oblak sestavila

življali na Ravnah na Koroškem, do

pa vendar v sebi

v hali Sistemske

svoje biti prežetih z vonjem po dimu

tehnike.

in težki industriji, ne pozna teh skulp-

širokogrudni in ponosni

(foto: To

: T mo Jeseničnik)

tur? Ogromne jeklene gmote so, kot

na svojo pripadnost

velika igrala, postavljena v naravno

okolje parkov in zelenic, prinesle in

najsevernejšemu delu

še prinašajo radost generacijam otrok.

naše domovine. Koroško

Umetniki nobene izmed njih niso po-

imenovali, ampak v vseh desetletjih

odlikuje veliko naravnih

vtkanosti v mesto in njegovo okolico

znamenitosti, dežela pa

so pridobile vsaj ljudska imena. Ljudje so jim pogosto dajali svoja, tudi »hu-se lahko pohvali tudi

domušna« imena, ki kažejo, kako so se

te žive oblike zlile z okoljem in kako so s številnimi kulturnimi

jih ljudje sprejeli za svoje. Pogosto se presežki; tukaj se

je slišalo, da je skulptura, postavljena na Janečah, »polž«, skulptura pred

osredotočam na izjemno

Gimnazijo Ravne »vesoljska ladja«,

zbirko skulptur Forme vive

skulptura ob stadionu na poti proti

Osnovni šoli Prežihovega Voranca

na Ravnah na Koroškem in

»stolp« in pri Rimskem vrelcu v Kot-

v Mežiški dolini.

ljah »paglavec«.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 47





Slovesnosti ob postavitvi Soničnega

oblaka se je udeležil tudi nekdanji

direktor Železarne Ravne in pobudnik

kiparskih simpozijev Franc Fale (drugi

Vodja projekta Forma viva 2008 mag.

z leve). Na fotografiji so še: Bojana

Simona Javornik Ristič ob odkritju

Epšek, izvršna direktorica v Sistemski

skulpture Sonični oblak: Današnji

tehniki; udeleženci kiparskega

dan, ko miselnost ni usmerjena v

simpozija: mag. Roman Makše, mag.

kolektivno in ko je redkost vlaganje Boštjan Drinovec in Primož Oberžan

v javno kulturno infrastrukturo, je (v ozadju Roman Haber iz Koroškega

Skulpturo Sonični oblak pred

organizirati simpozij težje in zato smo pokrajinskega muzeja). Manjka

stavbo podjetja Sistemska

toliko bolj ponosni, da smo ga izpeljali, četrti udeleženec simpozija, Italijan

tehnika so odkrili in nanjo

ter je mesto pridobilo pomembne in

Graziano Pompili.

zaigrali 23. oktobra 2008.

kakovostne javne plastike.

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

Vse postavljene forme vive so

mi skulpturami. Pokazalo se je, da sta

pomembnih kulturnih zgodb, ki so se

nastale v Železarni Ravne na sedmih

oba nova projekta finančno prezah-

po letu 1964 odvile na Ravnah. Spomi-

prvobitnih simpozijih. V obdobju od

tevna, klicala sta po novih materialih

njam se najinega prvega srečanja, ko

nastanka prvih 1964. leta do zadnjih

(nerjavnih) in zaradi prenasičenosti

je potrkal na vrata takratne muzejske

1989. leta so kipe postopoma postav-

kraja s skulpturami tudi po manjših

pisarne in me kot mlado kustosinjo

ljali v nova urbanizirana okolja npr.

dimenzijah.

povprašal o novem simpoziju v nas-

Javornika ali Čečovja. Za njihovo po-

Danes na Formo vivo gledam kot

tajanju. Po tistem je večkrat prišel na stavitev ni bilo posebnih načrtov. Pos-na fenomen. Mali industrijski kraj v

kavo, samo tako mimogrede, da čuje, tavljeni so bili v na novo nastajajoča

vzponu je premogel toliko kulturne

kako kaj stojijo stvari z njegovo Formo naselja kot znak širjenja moči mesta.

samozavesti, da so v njem priredili

vivo. Ponovna vzpostavitev simpozija S svojo velikostjo, pomembnostjo in

velik mednarodni projekt, s takrat vo-

Forma viva je bila takrat zame velik

vizualno močjo so aktivno soustvarjali

dilnimi umetniki iz celega sveta. Pro-

profesionalni zalogaj, zato njegove

okolja. Nekaj so jih v znak povezave in-jekt je bil tudi finančno zelo zahteven, pripombe niso bile vedno samo pozi-dustrijskega duha doline postavili tudi kar je še en dokaz zavedanja njegove

tivne, ampak danes se sugestij hvale-

zunaj Raven na Koroškem, v središča

pomembnosti. Umetnike so izbrali z

žno spominjam, saj so mi pomagale k

Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem.

natečajem, kasneje pa jih gostili kar

uspešni zaokrožitvi projekta.

mesec dni in jim dali na voljo ves do-

Že vrsto let za strokovno podporo,

ODRAZ KULTURNE

segljiv material ter delovno silo. Vse

promocijo in popularizacijo ter vzdrže-

SAMOZAVESTI

našteto kaže na razgledane posame-

vanje zbirke Forma viva na Ravnah us-

INDUSTRIJSKEGA KRAJA

znike iz vodstva takratne Železarne

pešno skrbi Koroški pokrajinski muzej.

Zbirka Forma viva je bila kar nekaj let Ravne, njihovo visoko kulturno zavest

Stalno opozarjanje na pomembnost

po simpoziju leta 1989 prepuščena

in stik s trendi v umetnosti.

zbirke, njena promocija kot bisera

toku časa, šele leta 1997 je muzej na

turistične ponudbe mesta in obnova

Ravnah izdal prvi katalog, ki pokaže

FRANC FALE,

skulptur v zadnjem desetletju so pri-

na njen pomen v prostoru in njeno

PODPORNIK UMETNOSTI

pomogli, da so se prebivalci Raven

umetniško vrednost. Tudi sama sem

Med organiziranjem zadnjega simpo-

na Koroškem sami začeli zavedati

se aktivno ukvarjala z zbirko; ko sem

zija leta 2008 mi je uspelo zelo dobro

pomembnosti lokalne zbirke, ki pa

delala kot kustosinja Koroškega po-

spoznati vodilnega in najzaslužnejše-

se je s svojo originalnostjo, trendom

krajinskega muzeja, smo skulpture

ga v kulturni zgodbi Forme vive. Danes

in drznostjo zapisala med kulturne

obnovili in leta 2008 pripravili po-

žal že pokojni Franc Fale je bil velik

spomenike Evrope. Ko pa se zavedaš

novni simpozij ter zbirko dopolnili s

mecen in podpornik umetnosti v po-

svojih kvalitet, jih lahko s ponosom

tremi novimi skulpturami. Leta 2014

znejših letih, v svojih aktivnih letih pa širiš tudi navzven. •

je sledil še en simpozij z novonastali-

direktor Železarne Ravne in snovalec

48

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





L I T E R AT U R A O Ž E L E Z A R N I R AV N E

VELIKO

LITERARNIH

OKRUŠKOV

Štiristo let železarstva v Mežiški dolini je žal dalo le malo literarnih del, je pa v informativnih glasilih ravenske železarne, sploh v 20. stoletju, najti mnogo literariziranih zapisov, kar dokazuje, da sta lahko tudi tako trda in hladna materiala, kot sta železo in jeklo, vir umetniškega navdiha. Žal se za zgodovino železarstva in zgodovino ravenske železarne zdi, da sta več in bolje nagovarjali likovne ustvarjalce, sploh tudi v prejšnjem stoletju, ko govorimo o znameniti Formi vivi.

Helena Merkač

MALO LITERARNIH BISEROV

To pa seveda ne pomeni, da železo

in jeklo in predvsem ljudje, ki sta jim dajala zaslužek, niso motivi v mnogih

koroških literarnih delih, na primer v

Jamnici Lovra Kuharja - Prežihovega

Voranca iz leta 1946 in v delu Sledi

preklanih sivin Ignaca Kamenika iz

leta 1996. Rečemo lahko celo, da se

tem železarskim motivnim drobcem

ne more izogniti noben koroški pisa-

telj, pesnik in dramatik, tako vseob-

segajoče je fabrika zakoreninjena v

koroškem življu.

Kot osrednja tema pa se železar-

stvo oziroma železarna najbolje izriše

pri dveh koroških avtorjih: pri Marja-

Naslovnica prvega

natisa Kolarjevega

nu Kolarju v romanu Sezuj se, kadar

romana, oblikoval

stopiš v mošejo ter Rudiju Mlinarju

jo je Matjaž Vidic.

v miniaturnih slikah Mati fabrika in

(vir: a

: rhiv K

iv OK) njeni otroci.

prejšnjega stoletja, ko so se njune poti Železarna Ravne (zbirka črtic Pekoče

KOLAR IN MLINAR

v železarni najbolj križale, je bil Kolar zvezde, 1986), njegov opus pa se je

Marjan Kolar (1933–2017) in Rudi

že priznan slovenski pisatelj z nagrado razcvetel po letu 2000 z več kot dese-Mlinar (1950) sta v Železarni Ravne

Prešernovega sklada za roman Išči

timi literarnimi deli, med njimi osmimi dosegla po okroglih 30 let delovne

poldan (1967) in kopico drugih del,

romani; prav v tem času pa tudi pri

dobe, prvi ves čas kot novinar in ure-

Mlinar pa se je v literaturi, začenši z Kolarju govorimo o njegovem drugem

dnik internih glasil, drugi pa je pre-

gledališkimi igrami, šele preizkušal, in ustvarjalnem vrhu s kar štirimi romani

hodil pot kovinarja od delavca do

mu je bil Kolar odličen mentor. Tako je in nekaj zbirkami kratke proze.

delovodje v proizvodnji. V 80. letih

Mlinarju prvo prozno delo izdala prav

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 49



MED NAJPOMEMBNEJŠIMA

DELOMA O ŽELEZARNI SKO-

RAJ POL STOLETJA RAZLIKE

Čeprav so Kolarjev roman Sezuj se,

kadar stopiš v mošejo v založništvu

Koroškega zavoda za kulturo Ravne na

Koroškem ponatisnili leta 2008 in mu

dodali podnaslov Roman o topilcu, je

prvič vendarle izšel že leta 1971 pri

Založbi Obzorja Maribor, kar pomeni,

da je med njim ter delom Rudija Mli-

narja Mati fabrika in njeni otroci, ki je izšlo leta 2017 kot 74. zvezek Družinskih večernic 2018 pri celovški Mohor-

jevi družbi, 47 let ali skoraj pol stoletja razlike, to pa je čas, ki je za Železarno Ravne vsekakor pomenil gromozanski

razvojni korak v proizvodnem in orga-

nizacijskem pogledu. Kljub temu pa je

med Kolarjevo in Mlinarjevo literaturo

moč najti vzporednice.

O PREČUDOVITEM

Naslovnica drugega

ORKESTRU NEŠTETIH

natisa Kolarjevega

ZVOKOV

romana, fotografski

motiv je iz družbe

Ko je Mlinar leta 2016, po treh dese-

SIJ Metal Ravne.

tletjih dela v fabriki in skoraj dveh

(vir: a

: rhiv K

iv OK) desetletjih življenja zunaj Koroške,

spet obiskal to železarno na Ravnah,

ga je sprejela molče, tiha, kot žalujoča zapiše Kolar za svojega topilca: Ampak KOLARJEV

vdova in jokala z menoj vred za vsemi, ostani v topilnici po osem ur na dan, pet

»FABRIŠKI OTROK«

ki so nekoč ustvarjali njeno zgodovino dni v tednu, mesece, dve leti, deset let, Kolarjev »fabriški otrok« pa je topilec, (str. 374).

polovico življenja ter pri tem delaj, da ki ga v romanu ne spoznamo samo v

Zgodovino ravenske železarne je

teče s tebe, to ni več ne lepo ne grozljivo.

njegovem delovnem okolju, kot je to

v drugi polovici 20. stoletja, v času,

Enostavno kruh topilcev je (str. 6).

princip pri Mlinarju, pač pa celovito.

o katerem govorita obe literarni deli,

Predvsem gre torej za kruh, ki ga

Černjak gara ob 25-tonski peči, je enak Kolarjevo in Mlinarjevo, ustvarjalo na

je železarna rezala ljudem, a tudi še

med enakimi v skupini topilcev, živi

tisoče ljudi (še leta 1990 jih je bilo

za kaj več. Mlinar zapiše: Počasi se je v perzonalu, je sin očetu topilcu, ki

5.500), zbranih, tako Mlinar, v preču-navadil dima, navadil se je ropota, tudi ga okolje zaradi njegove predanosti

doviti orkester neštetih zvokov, ki igra ljudi, in še preden se je dobro zavedel, delu spoštuje, je brat »filozofoma«,

svojo edinstveno, še nikoli zapisano je že postal fabriški in od tedaj je bilo ki se izneverita družinski tradiciji, je simfonijo, v kateri se je dalo slišati vse drugače (str. 299). S Kolarjevimi mož ženi gospodinji, ki ga z vsemi

zamolkle udarce kladiv, rezke zvoke besedami pomeni biti »fabriški«, ko

potrebami čaka doma, je oče odraš-

brusilnih plošč, ki se zažirajo v jeklo, gre za čar neosebne množice, ki je

čajočima sinu in hčerki, ki ju vleče

zvenenje ostružkov, ki padajo drug na dihala, pila in se smejala kot eno telo svet mlade ljubezni in potrošništva,

drugega, sikanje razžarjenih gredic, ki (str. 68). Prav ta »neosebna množica

je oče najmlajšemu sinu Fantiju, ki

bežijo po valjarski progi, cvrčanje olja kot eno telo« nam daje spoznanje o

je s svojim obražčkom svetil okrog po v kalilnici, ko se vanj potopi razžarjen ujetosti, zaznamovanosti, usodnosti,

tleh kot neugasljiva lučka (str. 70), je industrijski nož, drdranje koles žerja-brezizhodnosti neke skupine, nava-

enak med enakimi v krčmi, kjer pa je va, ki nese hunt peska do talilne peči, dno moških, v katero jih je pahnilo

ostajala zanj v prostoru toplota teles bobnenje in sikanje, ko se elektrode življenje in ne morejo iz nje – kot nista ter občutek, da je v mestu še veliko ljudi, spuščajo v peč … (str. 8).

mogla ne stari in ne mladi Černjak

kakršen je bil nekoč oče in je zdaj on Eden pri tej talilni peči je bil tudi

pri Kolarju in ne Franc, Silvo, Rajko,

(str. 61). Vseeno se nam na koncu

glavni lik v Kolarjevem romanu Sezuj se, Korl, Julijana, Marina pri Mlinarju. Vsi Černjakova podoba topilca izriše kot

kadar stopiš v mošejo, Černjak. Zanj in ti, skupno jih je v romanu predstavlje-izstopajoče osamljena, navezana pred-za večino članov »orkestra« je po Mli-

nih 25 (naslovi poglavij so kar njihova vsem na posvečenost svoje zadolžitve, narjevih besedah veljalo, kar je veljalo imena z letnicami, na katere se nana-na predanost 25-tonski peči oziroma je za enega izmed delavcev železarne: Ni šajo avtorjevi spomini, na primer 14.

podoba zapleteno preprostega junaka ga pritegnila v njeno drobovje ljube-Gašper – 1984), so namreč Mlinarjevi

svojega in našega časa. Ta topilec ni zen do dela in do železarstva, pritegnila

»fabriški otroci«. Iz istega leta jih je nič drugega kot večni človek, ki ostaja ga je potreba po zaslužku, po varnosti, lahko tudi več, od navadnih do pisar-enak z vsemi svojimi dvomi in vprašanji, ki mu jo je ponujala (str. 299). Ali kot niških in vodstvenih …

le okolje se spreminja, pa še to bolj kot 50

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



zarniške hale zdeli kot prava božja pot.

Zato so se pred prvim šihtom ganjeni sezuli ter bosi molče postali v toplem fabriškem pesku, preden so v lesenih coklačah zatopotali k delu, srečni, da smejo spet garati, se znojiti in spet nositi domov zanesljiv denar za lačne otroške kljunčke /…/ Motiv sezuvanja v smislu spoštovanja nečesa se v Kolarjevem romanu ponovi še pri Černjako-

vem odnosu do družine, prav tako pa

je spoštovanje pomembna nota tudi

Mlinarjevih delavskih »mimohodov«

v delu Mati fabrika in njeni otroci, ki ima sicer tudi metaforičen naslov, a

obrabljen.

OD MATERE DO LEPOTICE

In kar spoštujemo, je kot mati. Železar-na je mati Kolarjevemu Černjaku, saj

mu reže kruh, in je mati Mlinarjevim

delavcem, a v njegovem času ne več

samo to. Je mačeha ( »Fabrika ni več naša mati!« je vpil nekdo. Drugi mu pritrdi. »Tako je, fabrika nam postaja mačeha!« »Za svoje delo hočemo poš-

teno plačo!«; str. 307), je mrtvak ( V

temni noči, tik pred jutrom, leži fabrika razgaljena kakor velik mrtvak ob cesti.

Nizki sivi oblaki se leno plazijo okoli Na naslovnici Mlinarjeve knjige je upodobljen pomnik obronkov bližnjih hribov /…/; str. 9), delavskemu samoupravljanju, ki še zdaj stoji pred železarno.

je prijateljica ( Koliko ur, dni, mesecev (vir: a

: rhiv K

iv OK) in let je že njena dobra prijateljica, pa ne le na videz, povzame univerzitetna nije oziroma satire, pač pa objektivno

ne samo prijateljica, temveč veliko več.

profesorica Helga Glušič v svoji spre-

pripoved začinja z naturalističnimi,

Ni vedno nežna, niti ni vedno ljubeča, a mni besedi h Kolarjevemu romanu.

erotičnimi in poetičnimi prvinami.

vendar skrbi zanjo, obenem od nje zah-Kot kontrast osebnemu doživljanju

teva zvestobo, pridnost, zaupanje; str.

OMILJENI PRINCIP

sodelavcev, ki je zapisano dinamično,

338) in je v mnogih elementih tudi le-

TEŽKE INDUSTRIJE

veliko z dvogovori, pa Mlinar pravilo-

potica ( Gledal sem, kako se je barva na Tipično moški princip težke industrije

ma na koncu zgodb dodaja članke iz

odkrčenem izdelku začela spreminjati omili Kolar z motivi iz Černjakovega

tovarniških glasil in časopisov ter tudi

/…/ Ko sem tako opazoval to preobrazbo zunajfabriškega življenja, Mlinar pa

odlomke iz literarnih del, kar njegovo

iz svetle, razžarjene lepotice v povsem tudi s simpatijo prikazanimi ženskimi

knjigo obarva dokumentarno.

običajno sivino /…/; str. 22).

podobami. Zapiše na primer: Smešno

se mu zdi, ko vidi, kako se trudi, da bi METAFORIČNOST

ŠPEKULACIJI

bila lepa tudi tu, za prašno brusno kozo, NASLOVOV

Ali sta Sezuj se, kadar stopiš v mošejo v umazani delovni obleki, s temnimi Dokumentarni zaključki zgodb pa

ter Mati fabrika in njeni otroci – dve ka-zaščitnimi očali, z ruto, tesno zavezano seveda spodkopavajo temelje, na

pitalni literarni stvaritvi iz 400-letne čez lase /…/ (str. 182).

katerih stoji prava literatura, ki se

zgodovine železarstva v Mežiški dolini

Tako si pri obeh avtorjih nasproti

pri Kolarju napoveduje že z metafo- − prerasli čas ali se vanj vedno bolj stojita groba realnost in liričnost. Pri ričnim, nadvse nenavadnim naslovom

vraščata? Vprašanje, ki ostaja odprto.

obeh lahko govorimo o mojstrskih do-

za roman o življenju topilca: Sezuj se, Ali se bo po njiju − glede na sodobne

mislicah v jeziku in slogu, seveda pa

kadar stopiš v mošejo. Na str. 64 ga

razvojne trende v železarstvu − še

o izpiljenem vrhunskem literarnem

Kolar razloži sam: Tako so se jim potem rodilo kakšno podobno delo? Vpra-delu le pri Kolarju. Tokrat pri njem ni v po neskončnih letih brezposelnosti in šanje, ki se mu žal ponuja le nikalen

ospredju velikokrat njemu lastne iro-

večne stiske prvi koraki nazaj v žele-odgovor. •

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 51





V livarni Železarne Ravne leta 1951

O D A Ž E L E Z A R N I R AV N E

(iz fototeke Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem)

m

MATI FABRIKA

(3. 4. 2012)

Ob zvoku sirene in jutranjem hitenju

svežo vodo pljusknem si v obraz.

Pridružim se šihtnemu vrvenju,

NEKO NOČ

jutranja ura prehitro šteje čas.

In že sem v livarni, sredi plina, dima in ropota.

(18. 6. 2020)

Tekoče jeklo brizga na vse strani.

Od livarske ponovce postaja roka težka, Neko noč, ko nisem mogel spati,

ki kalupe peščene napolniti hiti.

nastale so vrstice Fabrika,

dobra mati.

Kruh tvoj, fabrika, naša mati,

Kaj si mi dala?

bil je težak, a kruh je bil.

Kaj si mi vzela?

Fužinarju se ni bilo bati,

Minilo bo štiristo let,

prihodnosti se vsak je veselil.

ko trg Guštanj

si popeljala v širni svet.

Zvok sirene nič več se ne oglaša,

Fužinarjem si dala kruh in dom.

elektronski medij zjutraj nas budi.

Skozi stoletja si gradila.

Da le peč jeklarska ne ugaša.

Mali trg si v prijazno mesto spremenila.

Tekoče zlato še dolgo naj žari.

Danes športni park skrbi

za zdravje, razvedrilo vseh ljudi.

(Iz pesniške zbirke Dediji živijo, 2017) Gimnazija in strokovna šola,

strokovnjake si nam dala.

Tako so naše Ravne

postale v svetu prepoznavne.

Dala si mi veliko.

Štirideset let sem bil ti zvest.

Dal sem ti svojo mladost.

Ostani še skrbna mati za generacije,

ki želele bi ostati

pod tvojo streho

vsaj še toliko let.

Jože Prednik

(Napisano za pričujočo publikacijo) 52

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





S I M B O L I Ž E L E Z A R N E R AV N E

ELEKTROPEČ,

ZNAK FIRME,

KRAJA IN LJUDI

Več kot šestdeset let je za prepoznavnost ravenske železarne in pozneje njenih naslednic skrbel logotip z upodobljeno elektroobločno pečjo, ki ga je oblikoval Dušan Stropnik, avtor še več oblikovnih rešitev.

Mag. Andreja Čibron Kodrin

Silhueta elektroobločne peči znak objavilo v glavi časopisa. Tovarni-z elektrodami je bila med

ški znak je simbol, s katerim označujejo letoma 1953 in 2014 del

posamezne tvornice svoje izdelke in celostne podobe ravenskih

sploh vso svojo prepisko in reklamo.

gospodarskih družb in tudi

To je znak firme, hiše, delovnega ko-nekaterih društev, ki so jih te pod-

lektiva, je tovarniški list podučeval pirale, ter prostora, v katerem so ta

bralce. Pojasnil je še, da je jeklarna na delovala, močno pa se je vtisnila tudi

Ravnah ta znak, simbol trgovskih zvez,

v zavest ljudi. Potem je iz nje vse bolj že imela v preteklosti, pozneje pa so izginjala, živi le še v znaku pihalnega ga izmaličili v razne črke. Iz poslovne orkestra ravenskih železarjev in kot

zgodovine je bilten povzel, da je ta

znak kakovosti v sedanjih družbah

znak cenil predvsem Orient: Ker pa se Skupine SIJ na Ravnah na Koroškem.

na trgu zgodi, da kdo le ponudi svojo Na naših izdelkih se bo torej pojavila robo kot zanesljivo enako dobro ali pa naša zaščitna marka: sidro Železarna celo kot zahtevano marko in se potem Ravne – Made in Jugoslavija – ter razšir-kupec tudi opeče, smo morali naš znak jala in varovala renome naših izdelkov, valjati tudi na profile in ga vtiskati na je zapisalo glasilo ravenskih železarjev posamezne komade. Muzej na Ravnah

Koroški fužinar novembra leta 1952 in

ima shranjen tak primer.

Tovarniški dimnik z imenom mesta

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 53





A simbol iz časov Jeklarne grofa

Thurnskega na Ravnah z letnico 1774,

ko je grof Franc Xaver Thurn pridobil

koncesijo za postavitev peči na volka,

dveh laških kladiv, cajnarice, kosarne

in štirih žičarn, se v Železarni Ravne, kot se je leta 1952 preimenovala iz

Železarne Guštanj (sočasno s preime-

novanjem trga Guštanj v mesto Ravne

na Koroškem), ni uveljavil.

Podobno kot tudi ne poskus z upo-

dobitvijo repača z letnico 1620, ko

je Melhior Puc v Črni postavil fužine,

kar velja za začetek železarstva v

Mežiški dolini. O tej upodobitvi njen

avtor Dušan Stropnik pravi: Vse železarne so nastale ob rekah, kjer so bili v kovačnicah »repači«, vodna kovaška kladiva. Tako maketo sem prvič videl na Ravnah in si jo posnel, tega nisem risal za železarno, temveč zase. Je pa del tovrstnega kovaškega kolesa (tudi

Železarna Ravne se je z novim znakom

muzejskega eksponata) pozneje postal

predstavila na Zagrebškem velesejmu 1953.

znak Muzeja Ravne na Koroškem.

(vir: Koroški fužinar, n

r ovembra 19

a 1 53)

3

SIDRO NI DOLGO ZDRŽALO

Komaj pol leta po izbiri logotipa s

sidrom je bila potrjena drugačna od-

Sidro kot logotip

ločitev. Ker pa postaja naša tovarna res (vir: Koroški fužinar, n

r ovembra 19

a 1 52

5 )

2

izrazita industrija plemenitih jekel Jugoslavije, je bil sprejet predlog novega zaščitnega znaka ELEKTRO-PEČ. Značka je lična in bo po obliki in pomenu lepo predstavljala našo delavnost in naše izdelke, je pojasnil kratek zapis v Ko-roškem fužinarju maja leta 1953 in

prvič objavil izris novega logotipa. Da avtor znaka Železarne Ravne, naspro-je ta res zaživel v praksi, dokazuje tudi tno, direktor Klančnik je idejni avtor, jaz fotografija z Zagrebškega velesejma,

sem samo njegove ideje po njegovem

objavljena novembra istega leta.

nalogu moral izrisati. Direktor ni obvla-Vprašanju, kdo je avtor logotipa, se

dal risanja, oblikovati sem mu moral jaz.

doslej ni posvetilo veliko pozornosti

Znak je nastajal po fazah. Zadeti naklon oziroma je bilo razširjeno mnenje,

peči. Ali naj iz peči teče jeklolitina ali ne.

da ga je zasnoval direktor Gregor

Osnutkov je bilo veliko. Takrat ni bilo Klančnik. Tako je bilo zapisano tudi

računalnikov, niti ustreznih risarskih v tovarniškem glasilu Informativni

programov, o njih se nam še sanjalo ni.

fužinar v nekrologu ob njegovi smrti

Za risanje sem uporabljal razne takrat RISAL TUDI

leta 1995: Klančnik je odločilno vpli-obstoječe šablone. Mislite, da je direktor DELOVNE NEZGODE

val na razvoj ravenske jeklarne in kraja.

imel sploh čas, da bi kaj fizično risal?

Da je Stropnik spreten v risanju, so

Botroval je tudi novemu imenu (leta Vse se je dogajalo v ustnem komuni-v železarni takoj opazili. Poleg di-

1952 so Guštanj preimenovali v Ravne ciranju. Končno mi je uspelo narisati rektorja ga je angažiral tudi Avgust

na Koroškem) in oblikoval znak Žele-pravo obliko elektropeči v stranskem Kuhar, ki je bil leta 1951 imenovan

zarne Ravne.

pogledu in osnutek dati na podstavek, za sekretarja podjetja ter referenta

Tudi resnični, dejanski avtor, Dušan

znak zaokrožiti v neko celoto, spodaj za racionalizacijo in tehnično zaščito

Stropnik, to epizodo v svojem življe-

z napisom RAVNE. Preostali šefi so me dela, dodelili so mu tudi tovarniško

njepisu zapiše le v enem stavku: Direk-spraševali: Se misliš še dolgo igračkati propagando, tovarniški tisk in strokov-torju železarne Gregorju Klančniku sem s tem risanjem? Odgovoril sem, da vse no knjižnico, pozneje je vodil službo

narisal zaščitni znak Železarne Ravne.

dokler direktor z dano mi nalogo ne bo za higiensko in tehnično varstvo pri

Na naša vprašanja pa je nedavno po-

zadovoljen, z njim se pogovorite, kdor delu. Varnostni inženir, ki je prav tako jasnil: Nikoli nisem trdil, da sem jaz si upa, on je bil takrat avtoriteta.

kot Klančnik prišel z Jesenic, me je takoj 54

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Upodobitev repača – vodnega kladiva

Stari logotip družbe SIJ Metal Ravne

(a

( vtor: Dušan Stropnik)

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

Tovarniški znak

iz leta 1952/53

(vir: arhiv Dušana Stropnika)

a

Znak Železarne Ravne je

del logotipa Pihalnega

orkestra železarjev Ravne.

(vir: facebook)

Tovarniški znak iz leta 1953

(vir: Koroški fužinar, m

r

aja 19

a 1 53)

3

zaposlil kot varnostnega tehnika, da Značilno podobo peči dopolnjujejo

V spomin na začetek samoupravlja-

sem mu risal delovne nezgode. Ko je elektrode: Grafitna elektroda je bila nja v železarni 9. septembra 1950 je

nesrečno dekle skočilo pod vlak, ko se premera približno 150 milimetrov in bila Stropnikova naloga zasnovati

je motorist zaletel v betonsko ograjo dolga približno 3,5 metra. Elektrode so ustrezen pomnik: Na ingot K15 (1.500

in si razparal »vamp«, da so reševal-bile potrošni material iz čistega grafita, kg) sem napisal datum zgodovinskega ci pobrali vsebino drobovja v usnjeni po domače ogljika.

prevzema tovarne s strani delavcev, v plašč, a so ga v bolnišnici rešili. Tudi ko sredini je bila iz nerjavne pločevine pe-je kolo žerjava odrezalo roko – in kdo KAKO NA VELIKO

terokraka zvezda. Spomenik je odkril drug kot Stropnik se je moral povzpeti MORA PISATI RAVNE

minister za težko industrijo Franc Lesko-na žerjav in nesrečo izrisati.

Ko se na Ravne na Koroškem pripelje-

šek, partizansko ime Luka. Pomnik stoji Največ risarskih nalog mu je nalo-mo iz smeri Dravograda, se nam odpre

še danes v parku pred upravno zgrad-

žil direktor. Risanje za Klančnika se je razgled na veduto Uršlje gore in Pece

bo družbe SIJ Metal Ravne (najprej so

pričelo v veliki kavarni, ko je imel idejo ter seveda mesta, pri čemer izstopa

ga postavili pred nekdanjim upravnim

pokrival za luči. O nastajanju znaka napis Ravne na tovarniškem dimniku.

poslopjem Železarne Ravne, v bližini

jeklarne plemenitih jekel se spomi-

Da ga lahko razločno preberemo, je

današnjega krožišča), pred leti pa so

nja še: Na idejo za elektropeč je prišel Stropnikova zasluga. Po neuspehu pred-neznanci odstranili zvezdo.

šele, ko se je Železarna preimenovala hodnikov sem mu moral na jeklarski

v Jeklarno plemenitih jekel v topilnici dimnik izrisati napis RAVNE, da se je na elektropečeh. Klančnik je svetoval, napis videl že iz vlaka, ko je zapeljal iz naj bi novi emblem na Ravnah bila

Dravograda na Ravne. Šlo je za to, kako elektropeč. Izrisal bo Stropnik. Ko sem velike morajo biti črke, da se na visokem direktorju naredil osnutek, se je z njim dimniku ne izgubijo. Nič lažjega, saj smo strinjal: »Sedaj vse to, Dušan, daj v neko bili metalurški tehniki za to šolani, in celoto z napisom RAVNE.«

velikost črke sem določil s kotno funkcijo.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 55





nov)od

anez G

oto: J(f

KDO JE DUŠAN STROPNIK

dni program, se preoblikovalo v Fecro

Dušan Stropnik se je rodil v Ljublja-

(zanj je izdelal logotip) in se kasneje ni leta 1931. Otroštvo je preživel v

pridružilo Gorenju. Stropnik je v tem

Varaždinu, na Plitvicah, v Mariboru,

obdobju končal Višjo šolo za orga-

med vojno v Ramsauu in Treiskirch-

nizacijo dela v Mariboru. Leta 1974

Pomnik delavskemu

nu. Po vojni je šolanje nadaljeval v

je za leto dni postal direktor Lesnine

samoupravljanju

Mariboru. Profesor likovnega pouka, Tovarne oken Podvelka, nato je bil v (foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

akademski slikar, mu je celo napisal

Ljubljani tri leta koordinator združenja priporočilo za študij na likovni aka-Fužinar, podjetij iz kovaške industrije demiji v Ljubljani, a oče, šef livarne

Slovenije (zanje je tudi izdeloval em-

v Tamu, kot se spominja Stropnik, je

bleme). Nov izziv je našel v vodenju

temu nasprotoval. Pridem domov ves

livarne Vitanje, ki jo je pozneje inte-

ponosen, ga pokažem staršem. Mama

griral Unior. Tam je vodil investicije, navdušena! Oče pogleda priporočilo, razvoj in kovaške obrate, po osmih

ga enostavno raztrga in reče: »Kaj si letih pa je zaradi spora z direktorjem

misliš, da boš v socializmu lahko živel Osoletom odšel. V Konusu v Sloven-od umetnosti? Ne! Ti boš metalurg!«

skih Konjicah je nato skrbel za razvoj

Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani

in se leta 1990 upokojil.

je nato končal šolanje za metalurškega

Po upokojitvi je še vedno dejaven.

tehnika in po šoli za rezervne oficir-

Med drugim je ustanovil Kolesarski

je v Zagrebu leta 1952 dobil zapo-

klub Rogla. Oblikovalska žilica je ži-

slitev v Železarni Ravne. Delal je v

vahna, poleg logotipa za kolesarski

pripravi dela za kovačnico in livarno,

klub je tudi avtor logotipa Železarne

bil za asistenta šefu valjarne, razvi-

Štore in tovarne mila Labud ter Lovske

jal tehnologijo vlečenja, luščenja in

družine Zreče. Snoval je kolesarske

brušenja okroglih palic v jeklovleku,

medalje. Prijateljem je poklonil veliko opravil polletno prakso v kovačnici

lastnoročno poslikanih panjskih konč-

Hammerwerk Friedingen v Nemčiji.

nic. Iz lesa je izdeloval modele letal, Tam se je nameraval tudi zaposliti,

jadrnic in zmajev, še vedno pa dela

v železarni je že dal odpoved, ko je

race vetrnice. Živi v Zrečah.

Pomnik na tovarno

leta 1964 dobil ponudbo za vodenje

delavcev še stoji,

Tovarne kos v Slovenj Gradcu. Ostal je

zvezdo so odnesli.

deset let, podjetje je razširilo proizvo-56

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Logotip, ki zaznamuje visoki jubilej

(a

( vtor: Rok Medvešek)

LOGOTIP 400 LET JEKLARSTVA

Štiristoletnico železarstva oziroma jeklarstva v Mežiški dolini od začetka letošnjega leta zaznamuje tudi »uradni«

rhiv)

znak, ki spremlja vse dogodke, posvečene temu jubileju.

ni a

V njem je upodobljena tudi elektroobločna peč.

seb

Avtor Rok Medvešek je logotip takole opisal: Logotip oto: o

400 let jeklarstva v Mežiški dolini združuje elektroobločno (f

peč, pokončni del številke 4 predstavlja za železarno značilen dimnik, krožna oblika (druga 0 v 400) pa predstavlja mo-KDO JE ROK MEDVEŠEK

dernejše proizvode, ki jih izdeluje Skupina SIJ. Uporabljene Oblikovalec logotipa železarskega oziroma jeklar-barve: temno siva spominja na neobdelan material, oranžna skega jubileja pravi: Že v mladih let so me veselili in rdeča pa predstavljata žareče jeklo. •

grafika in računalniški grafični programi. Moja pot oblikovanja se je začela že v osnovni šoli. Po kon-

čani gimnaziji sem se vpisal na FERI v Mariboru in tam študiral vizualne komunikacije, kmalu pa sem zaradi velikega povpraševanja odprl s. p. in se začel »uradno« ukvarjati z oblikovanjem. Moje delo obsega vse od logotipov, plakatov, katalogov do spletnih strani, mobilnih aplikacij in 3D-animacij.

VIRI:

•

Tovarniški znak, v: Koroški fužinar, št. 10–12, 29. novembra 1952, str. 12.

•

Tovarniški zaščitni znak, v: Koroški fužinar, št. 5–7, 28. maja 1953, str. 2.

•

Dr. Karla Oder: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, v: Koroška inovativnost, GZS OZ Koroška, 2018, str. 15.

•

M. P.: Gregor Klančnik, v: Informativni fužinar, št. 4, 1995, str. 2.

•

Dušan Stropnik: Biografija in zgodbe iz življenja, tipkopis, 2012

•

Dušan Stropnik, e-intervju.

•

Franc Verovnik: Avgust Kuhar - Prežihov Gustl.

Življenjska pot. 1906–1964, Ravne na Koroškem, 2016.

Glavnina članka je bila objavljena v nedeljski prilogi i

Ve

V čera 11. 11. 2018, ponatisnjeno z dovoljenjem uredništva.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 57





AR H I V S K O G R AD I VO Ž E LE Z AR N E R AVN E

V D O M A Č I H I N T U J I H A R H I V I H

DOKUMENTACIJE

NA RAVNAH ZA

61 M VISOK STOLP

Dr. Vinko Skitek

Arhivsko gradivo

železarne Ravne v

enoti Pokrajinskega

arhiva Maribor za

Koroško na Ravnah

obsega več kot 61

tekočih metrov in

zajema obdobje od

prve polovice 19. do

konca 20. stoletja.

Uradniki in tehnično osebje železarne na Ravnah leta 1913

Del arhivskega

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 16) 6

ENOTA POKRAJINSKEGA

diva, ki zajema časovno obdobje od

gradiva tukajšnje

ARHIVA MARIBOR ZA KO-

druge polovice 17. stoletja naprej. V

ROŠKO DELUJE NA RAVNAH

arhivskih depojih matičnega arhiva v

jeklarne je tudi v

Zgodovina enote Pokrajinskega arhiva

Mariboru je še za okrog en tekoči kilo-

enoti Koroškega

Maribor (PAM) na Ravnah na Koroškem

meter arhivskega gradiva, vezanega

sega v leto 1996, ko je začela delovati na na Koroško, časovno pa sega nazaj do

pokrajinskega

pobudo takratnega ravenskega župana

poznega srednjega veka.

muzeja, Muzeju

Maksimilijana Večka. Prve prostore je

Enota arhiva opravlja v skladu z

imela v gradu Ravne in bila soseda

arhivskim zakonom (ZVDAGA) in dru-

Ravne na Koroškem, Koroškega muzeja Ravne ter Koroške gimi podzakonskimi predpisi javno osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika.

arhivsko službo na območju 12 občin

ter v Arhivu

Leta 2002 se je enota zaradi celo-

koroške statistične regije in pri tem

Republike Slovenije,

vite obnove gradu preselila v seda-

izvaja strokovni nadzor nad ustvar-

nje prostore v desnem krilu stavbe

jalci arhivskega gradiva, ki zajema

Koroškem deželnem upravne enote na Ravnah na Koroškem. postopke od nastanka dokumentov arhivu v Celovcu in

Poleg pisarne za arhivista in čitalnice in njihove hrambe pri posameznem

za raziskovalce ima enota arhiva svoj

ustvarjalcu pa vse do njihove predaje

Nemškem zveznem

lastni depo, v katerem se hrani okrog

v pristojni javni arhiv. Tu je arhivsko arhivu v Berlinu.

800 tekočih metrov arhivskega gra-

gradivo na voljo za raziskave zaintere-

58

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





siranim raziskovalcem, zgodovinarjem

in drugim, ki podatke iz arhivskega

gradiva potrebujejo v upravnih ali

pravnih postopkih. Po prej omenje-

ni arhivski zakonodaji so ustvarjalci

arhivskega gradiva vse institucije, ki

so posredni ali pa neposredni prora-

čunski uporabniki. Torej vse najvišje

državne institucije, občine, upravne

enote, sodišča, bolnišnice, zdravstve-

ni domovi, finančni uradi, knjižnice,

muzeji, drugi javni zavodi, javna pod-

jetja, vrtci, osnovne in srednje šole,

visokošolski zavodi ter vsa podjetja,

ki opravljajo ali pa izvajajo kakšno koli javno koncesijsko dejavnost, povezano s prejemom finančnih sredstev

bodisi iz državnega bodisi iz občinskih proračunov.

Vsi slovenski javni arhivi pa prev-

zemamo v hrambo tudi arhivsko gra-

divo, ki je iz kakršnega koli vzroka

pomembno za zgodovino določenega

kraja in je nastalo ali pa bilo v hrambi pri kakšni fizični osebi oziroma zaseb-ni pravni osebi. V javni arhiv se prev-

zema tudi arhivsko gradivo podjetij, ki so bila ali pa so še v večinski državni Plakat s primeri nekaterih osovin, ki so jih izdelovali v (občinski) lasti. Še posebno velja to za Jeklarni grofa Jurija Thurna na Ravnah v obdobju 1927–1940.

arhivsko gradivo, nastalo pred osamo-

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 20) svojitvijo Republike Slovenije.

Po tej poti je v naš arhiv prišlo tudi

arhivsko gradivo Železarne Ravne, in

sicer v dveh prevzemih – leta 1995

in leta 2006. Letošnje praznovanje

400-letnice jeklarstva v Mežiški dolini je gotovo primerna obletnica, da se

soočimo tudi z vprašanjem, kakšna je

arhivska zapuščina ravenske jeklarne.

Jeklarna skozi vse obdobje svojega

Fotografija topov med prvo svetovno vojno, obstoja proizvaja razne izdelke in

postavljenih na dvorišču ravenske železarne, 1914–1918.

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 23) 3

polizdelke iz plemenitih jekel. Ti so

nam, če so ohranjeni, v veliko pomoč

pri spoznavanju jeklarske zgodovine.

Kljub temu pa nam ne odgovarjajo

na vprašanja: kdo je vodil jeklarno,

koliko je bilo v njej zaposlenih, koliko so ti zaposleni zaslužili, kje so stali in kako veliki so bili industrijski obrati itd. Da dobimo odgovore na ta in

številna druga vprašanja, moramo

poseči po arhivskem gradivu – torej

po dokumentaciji, ki je nastajala pri

poslovanju podjetja.

ARHIVSKO GRADIVO

ŽELEZARNE RAVNE V

SLOVENSKIH ARHIVIH

V enoti Pokrajinskega arhiva Maribor

za Koroško na Ravnah hranimo več kot

61 tekočih metrov arhivskega gradiva

nekdanje železarne Ravne oziroma

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 59





Osebni karton Lovra Kuharja,

zaposlenega v železarni na Ravnah

in nato pri Krajevni bratovski

skladnici Guštanj, 1919–1923.

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 22) 2

Notranjost matične knjige zaposlenih

železarne na Ravnah, 19. stoletje

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, knjiga 3) a 3

612 arhivskih škatel in 37 knjig (ma-

1975), zapisnike delavskega sveta

tične knjige zaposlenih delavcev, bla-

(1950–1990), zapisnike disciplinske

Arhivsko gradivo

gajniške knjige …). Gradivo zajema ob-

komisije (1954–1991), zapisnike ko-

dobje od leta 1838 do 2009. Arhivske

je velika zakladnica

misije za varstvo pri delu (1974–1985); škatle so zelene škatle iz lepenke, ki

statistična poročila o delovnih ne-

podatkov o prejšnjih

merijo v višino približno 10 cm. Če

zgodah (1951–1969); kupoprodajne

rodovih ravenskih

jih deset postavimo drugo vrh druge,

pogodbe za zemljišča (1953–1977);

dobimo en tekoči meter arhivskega

jeklarjev.

investicijske programe (1960–1974);

gradiva. Če bi vse gradivo nekdanje

srednjeročne plane (1976–1988);

železarne Ravne postavili v stolp, bi

letne analize (1977–1990); informa-

bil ta visok kar 61 metrov.

ohranil vse do oktobra leta 1946, ko je tivne biltene in časopise (Informa-

Železarna Ravne je skozi svojo zgo-

dobila železarna novo ime »Železarna

tivni fužinar, Novice, Metal, Koroški

dovino zamenjala več imen. Ena izmed

Guštanj«. Po preimenovanju trga Gu-

fužinar) med letoma 1951 in 2009 in

zgodnejših različic, ki je bila v uporabi štanj v mesto Ravne na Koroškem leta

še mnogo več.

do leta 1918 ter med letoma 1941 in

1952 pa je tudi železarna dobila svoje

Večina gradiva je v slovenskem

1945, je nemško ime »Stahlwerk Stre-

novo oziroma staro prevedeno ime iz

jeziku, del tudi v nemškem in srbo-

iteben«, kar bi lahko prevedli v »Jek-

19. stoletja: »Železarna Ravne«. (V

hrvaškem. Gradivo je dobro ohranjeno

larna na Ravnah«. Vzporedno s prvim

tem članku je največkrat uporabljeno

in na voljo raziskovalcem zgodovine

imenom lahko vse do konca prve

poenoteno ime »železarna Ravne«.)

železarstva. Edina omejitev pri upora-

svetovne vojne zasledimo nemško

Med ohranjenim gradivom v PAM

bi gradiva v raziskovalne namene je, da obliko »Georg Graf von Thurn'sches

najdemo: matične knjige zaposle-

so občutljivi osebni podatki 1 v skladu z Stahlwerk Streiteben«, ki jo srečanih (1838–1976), zaključne račune

arhivsko zakonodajo dostopni šele 75

mo tudi v slovenski obliki »Jeklarna

podjetja (1926–1992), gradivo o zgo-

let po svojem nastanku oziroma 10 let

grofov Thurn« ali pa »Jeklarna grofa

dovini železarne in njenih lastnikih

po smrti osebe, na katero se nanašajo.

Jurija Thurna v Guštanju« oziroma »na

(1881–1950), gradivo o premogov-

V ravenski enoti PAM se posamezni

Ravnah« , sicer redkeje pred letom nikih Holmec in Libuče (1869–1923),

dokumenti o razvoju železarne Ravne

1918, po tem datumu pa izključno do

registracijske spise (1936–1967);

nahajajo še v arhivskih fondih: Občina

leta 1941 v tej obliki. Nemška okupa-

poslovna poročila (1941–1992), po-

Guštanj 1850–1945, Srez Dravograd

cijska uprava se z menjavami imen

ročila o letni proizvodnji (1953–1981), 1921–1941, Okrajno glavarstvo Ve-ni dosti ukvarjala, ampak je ohranila

letna poročila (1956–1990), poročila

likovec 1918–1920, Okrajni sodišči

stare oblike nemških imen za železar-

združenja jugoslovanskih železarn

Prevalje in Slovenj Gradec, Krajevni

no. Po koncu druge svetovne vojne se

(1971–1977); fotografije (1945–1970);

ljudski odbor Guštanj 1945–1952,

je pridatek »grofov Thurn na Ravnah«

zapisnike upravnega odbora (1950–

Občinski ljudski odbor Ravne na Ko-

60

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Razni prodajni katalogi z izdelki Železarne Ravne, 2. polovica 20. stoletja (PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 21

Š 2 7

1 )

roškem 1952–1962, Okrajni ljudski

ARHIVSKO GRADIVO



▶ korespondenco med premo-

odbor Prevalje 1945–1950 in Skup-

ŽELEZARNE RAVNE V

govnikom Holmec in vodstvom

ščina občine Ravne na Koroškem

TUJIH ARHIVIH

jeklarne in upraviteljem po-

1962–1986.

Izmed tujih arhivov je največ arhivske-

sestva Ravne/Streiteben iz let

Nekaj drobcev, vezanih na zgodovi-

ga gradiva o guštanjski jeklarni v Ko-

1853–1865,

no ravenske železarne, je shranjenih

roškem deželnem arhivu v Celovcu.



▶ dokumente o pridobitvi Koša-

tudi v ravenskem župnijskem arhivu. Tam sicer ne hranijo samostojnega kove kmetije na Dolgi Brdi za

Denimo dokument iz leta 1883, v ka-

arhivskega fonda ravenske železarne,

potrebe premogovnika Holmec

terem so zapisani pogovori med gu-

vendar je v posameznih fondih moč

1857–1864,

štanjsko župnijo in vodstvom jeklarne

najti dokumente, ki govorijo o njenem



▶ dokumente o pridobitvi

glede prodaje župnijskih zemljišč za

poslovanju in razvoju. Posamezni do-

kmetije Merva na Lokovici za

potrebe industrijskega železniškega

kumenti iz starejših obdobij, vezani

potrebe premogovnika Holmec

tira.

na zgodovino železarne, se nahajajo

1857–1864.

Izmed preostalih slovenskih arhi-

v naslednjih arhivskih fondih:

vov dokumentacijo o železarni Ravne



■ Okrajno glavarstvo Velikovec



■ Dokumenti o guštanjski jeklarni

najdemo tudi v Arhivu Republike Slo-

(Bezirkshauptmannschaft Völker-

iz leta 1798 so tudi v fondu gos-

venije. Za podatke o guštanjski jeklarni markt SHS),

postva Paternion.

v drugi polovici 18. stoletja je treba



■ zapuščina Wilhelma Schmidham-



■ V zapuščini družine Schlan-

pogledati fond Jožefinski kataster za

merja,

genburg se nahajata tudi popis in

Koroško 1784–1790, kjer je v sklopu



■ gradivo o nastanku delavskega

cenitev posestva Ravne/Streit-

takratne katastrske občine Guštanj

pevskega društva »Stahlklang«

eben, skupaj z železarno, iz leta

opisana tudi guštanjska jeklarna. Pred-

na Ravnah leta 1910,

1804. Dodani pa so tudi podatki

vsem za vojno obdobje je pomemben



■ terezijanski kataster za Koroško,

o javni dražbi tega posestva, ki so

fond Občina Guštanj 1941–1945, v ka-

Gospostvo Streiteben 1750–1850,

ga na koncu kupili grofje Thurn.

terem je tudi precej podatkov o takrat-



■ zapuščina Karla Fricka, v kateri je



■ V fondu rodbine Dietrichstein je

nem položaju guštanjske jeklarne. Za

tudi Statut bratovske skladnice

dokumentacija o zakupu železarn

čas po drugi svetovni vojni pa najdemo

jeklarne na Ravnah iz leta 1896,

v Črni in Guštanju leta 1829.

dokumente o širitvah obratov kovačni-



■ dokument o dostavah premoga



■ V fondu okrožnega urada

ce, valjarne in jeklarne tudi v gradivu za guštanjsko jeklarno v fondu

(Kreisamt) Celovec pa se nahajata

takratne vlade Socialistične republike

pivnice (Brauerei) Nagele.

načrta guštanjske železarne iz

Slovenije in takratnega republiškega



■ Več dokumentov se nahaja v

časa 1834–1844.

sekretariata za gospodarstvo.

sklopu fonda gospostva Pliberk, v



■ Iz obdobja druge svetovne vojne

Obsežen del arhivskega gradiva v

katerem med drugim najdemo:

pa je za zgodovino guštanjske

obliki načrtov industrijskih objektov



▶ popis železarn v Črni in na

jeklarne zanimiv tudi fond šefa

ter izdelkov in fotografij hranijo v Ko-Ravnah iz leta 1819, ki ga je

civilne uprave za zasedena

roškem pokrajinskem muzeju, Muzeju

napravil Carl von Scheuchen-

območja Koroške in Kranjske. Tu

Ravne na Koroškem.

stuel,

se najdejo situacijski načrt iz



▶ popis in cenitev posesti

vojnega obdobja in dokumenti o

Streiteben/Ravne skupaj s

menjavah oziroma prodajah kme-

pudlarno in valjarno na Ravnah

tijskih zemljišč, ki jih je jeklarna

in premogovnikom na Holmcu

potrebovala za svojo širitev.

iz leta 1858,

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 61





Fond Železarna

Listina o podelitvi rudarske

pravice premogovniku

Ravne v PAM v

Holmec za rudno polje

številkah

Emilija, 16. 11. 1869

(PA

P M Ravne, fond Železarna Ravne, AŠ 18)

• za obdobje 1838–2009

• 612 arhivskih škatel

ali 61 tekočih metrov

arhivskega gradiva

• 37 knjig

• posamezni dokumenti

še v drugih fondih

• na Ravnah skupno

800 tekočih metrov

arhivskega gradiva

• v Mariboru še 1.000

tekočih metrov

arhivskega gradiva o

Koroški

V zapisniku 40. redne seje upravnega odbora Železarne Guštanj z dne 19. septembra 1951, ki ga hrani PAM Ravne, je tudi sklep o ustanovitvi časopisa Koroški fužinar.

(a

( rhiv uredništva Koroškega fužinarja)

a

Nekaj posameznih dokumentov o

IZZIVI ZA PRIHODNOST

strani pa imajo podjetja, ki nadaljujejo guštanjski jeklarni je tudi v Avstrij-Arhivsko gradivo železarne Ravne je

ravensko jeklarsko tradicijo, obvezo,

skem državnem arhivu na Dunaju

nedvomno zelo dragocena zapušči-

da bodo tudi v prihodnje vestno skr-

(Haus Hof und Staatsarchiv). Med

na prejšnjih rodov domačih jeklarjev.

bela za dokumentacijo, ki jo hranijo

arhivskim gradivom Južne železni-

Preko njega imamo možnost na novo

na papirju, in tisto, ki že nastaja v ele-ce (Südbahngesellschaft) najdemo

odkrivati in spoznavati organizacijo

ktronskih oblikah.

dokumente o prodaji zemljišča za

ter način dela v ravenski jeklarni v

Kako dolgoročno hraniti arhivsko

železnico jeklarne grofa Thurna na

zadnjih 400 letih. Gradivo, ki priča

gradivo, nastalo v elektronskih obli-

Ravnah iz leta 1898, projekt za raz-

o razvoju jeklarne pred letom 1945,

kah, je eden od izzivov, s katerim se

širitev železniške postaje Guštanj

je zaradi pripadnosti tega dela Slo-

spopadamo tako arhivisti v arhivih kot

– Ravne iz let 1900–1905 ter celo po-

venije različnim državnim tvorbam

računalničarji in informatiki v podje-

godbo o prometu na industrijskem

raztreseno po več srednjeevropskih

tjih, kjer gradivo nastaja. Drugi zelo

železniškem tiru, ki je od železniške

arhivih. Najdemo ga zlasti v Koroškem

pomemben izziv pa je dolgoročna ure-

proge Dravograd–Prevalje potekal v

deželnem arhivu v Celovcu in nekaj

ditev ustreznih arhivskih depojev, v

jeklarno na Ravnah.

malega tudi v Avstrijskem državnem

katerih bomo lahko hranili ne samo

Nekaj posameznih dokumentov pa

arhivu na Dunaju ter v Nemškem zve-

obstoječe arhivsko gradivo, ampak

je tudi v Nemškem zveznem arhivu

znem arhivu v Berlinu. Ker je ravenska

tudi novo, ki bo v prihodnjih letih pri-v Berlinu v sklopu fonda nemškega

železarna (oziroma podjetja, nastala

hajalo v naš koroški regionalni arhiv

finančnega ministrstva. Tam so med

iz nje) že dolga stoletja uspešno med-

na Ravnah. •

podatki o nemških spodbudah za

narodno uveljavljeno podjetje, nas

razvoj gospodarstva v letu 1942 tudi

ne sme presenetiti, če bi se zapisi o

podatki za guštanjsko jeklarno. V ar-

njenem delovanju in njenih proizvodih

hivskem fondu tako imenovane banke

pojavili še v kakšnem geografsko bolj

za nemško letalstvo (Bank der deu-

oddaljenem arhivu.

OPOMBA:

tschen Luftfahrt AG) je ohranjena tudi

Obstoječe arhivsko gradivo je ned-

1 Občutljivi osebni podatki so po noveli dokumentacija podjetja »Georg Graf

vomno velika zakladnica podatkov o

ZVDAGA iz leta 2014: zdravstveno stanje; von Thurn'sches Stahlwerk Streiteben

delu preteklih rodov ravenskih jek-

spolno življenje; podatek, da je oseba

žrtev kaznivih dejanj zoper spolno ne-

AG«, ki je bila potrebna za najemanje

larjev, in je prav, da ga ohranimo tudi dotakljivost, zakonsko zvezo, družino in kredita za izgradnjo proizvodnih obra-zanamcem. Primarna skrb za arhivsko

otroke; podatek, da gre za storilca kazni-tov. Ti dokumenti vsebujejo podatke

gradivo je seveda naložena arhivistom

vih dejanj in prekrškov, razen kaznivih o proizvodnji guštanjske jeklarne,

in Pokrajinskemu arhivu Maribor kot

dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja načrtovane finančne prihodke in od-tistemu regionalnemu javnemu arhivu,

nekdanjemu enopartijskemu režimu; po-

hodke iz novih industrijskih obratov

ki po zakonu opravlja javno arhivsko

datek o verskem prepričanju in podatek

ter kratko zgodovino podjetja.

službo tudi v Mežiški dolini. Na drugi

o etnični pripadnosti.

62

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





F A N T O V Š Č I N A P O Ž E L E Z A R S K O

Tehniki in inženirji Železarne

ADIJO,

Ravne so med letoma 1952

in 1970 s prav posebnimi

fantovščinami v zakonski stan

SAMSKI pospremili 46 prijateljev iz svojih vrst, druženja so obujali pol

STAN!

stoletja po slovesu od samskosti.

Mag. Andreja Čibron Kodrin

P redajam ti verigo memento

mori, vendar je ne razumi v do-

besednem pomenu tega latin-

skega izreka, temveč ti želim še

dolgo in srečno življenje, z željo, da ostanemo prijatelji – ne glede, ali se bomo še srečavali, je starešina Franc Čegovnik kot popotnico za prihodnost dejal Robertu Jamšku, potem

ko mu je okoli vratu obesil verigo in

nanjo pripel zlato ploščico z njego-

vim imenom in priimkom – znamenje,

da je od njegove fantovščine minilo

50 let. Srečanje, ki se je ga leta 2018

udeležilo devet prijateljev, nekdanjih

sodelavcev iz ravenske železarne, je

bilo že šestnajsto in hkrati zadnje v nizu druženj od leta 2003, nanj so povabili

tudi župana Tomaža Rožena.

NAJPREJ SOPLESALEC,

Vinku Čibronu so fantovščino

pripravili maja 1961.

NATO ŠE PARTNER

(foto: osebni arhiv)

Naše druženje se je začelo ob prehodu OKOVAN IN ZAKLENJEN

petdesetih let prejšnjega stoletja, ko V naslednjih letih se je druščina ob

smo prišli v Železarno Guštanj prvi fantovščinah srečevala v Domu že-strojni tehniki druge in tretje generacije lezarjev. Prvi del ceremonije je bil

maturantov Tehniške srednje šole Lju-posvečen tistim, ki so jo že preživeli

bljana. Kolegi Jože Geršak, Ferdo Medl, in so imeli iz zakona povedati karkoli.

Franc Gornik, Filip Rožanc in Toni Šipek Prireditev, polna duhovitosti, je osti

smo bili povsem spontano začetniki

pozornosti nato preusmerila v kan-

fantovščine, poimenovane »memento

didata za moža. Šale, gagi, zbadljivke, mori«. Po latinsko to pomeni »pomni, kjer so plesalke potrebovale soplesal-dobrohotna namigovanja o zgrešeni

da boš umrl«, mi pa smo to prevedli kot ce. Pa se je začelo, partnerstvo seveda.

nameri in slovesu od plače so se na

»pomni, da te bo doletela poroka«. StiKo nobeno prepričevanje o prednostih koncu obreda vedno končali z izjavo, skali smo se v sobicah samskega doma, samskega življenja ni več zaleglo, smo včasih tudi v solzah, »poročil se bom plemenitili šolska znanja s praktičnim se zbrali, pojedli kakšno klobaso, popili iz ljubezni in zaradi njene ljubezni«.

delom čez teden, ob nedeljah pa na-

kaj krepkega, poklepetali. Tako smo To je bil trden dokaz, kajti ljubezen birali udarniške ure pri obnavljanju drug za drugim zlezli v zakon, je pred je nepremagljiva, da namere ne bo

železarne in pomagali na kmetijah.

leti svoje spomine strnil Franc Gornik

mogoče preprečiti, je tradicionalni Razen kina je bila alternativna mož-

- Lani, do smrti leta 2011 starešina

običaj opisal animator Lojze Janežič.

nost zabave udejstvovanje v športu

skupine, saj je bil prvi, ki so mu fantje Poglavitna vzroka za ženitev pa sta

ali vključevanje v folklorno skupino, pripravili fantovščino.

bila dva – »štorklja« in stanovanje.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 63





Bodočemu možu so kolegi

Na prvem srečanju po zadnji fantovščini, oktobra 2003, podarili tudi valjar, kuhalnico,

je Tone Vehovar (drugi z leve v prvi vrsti) ključ z verigo stekleničko z dudo in kahlico.

predal prvemu starešini, Francu Gorniku - Laniju.

(foto: osebni arhiv)

(foto: arhiv Janeza Godnova)

a

Zlati okovanec Robert

Jamšek v družbi

prijateljev in župana

Tomaža Rožena

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

Tovariš, ki se je poročil pred njim, Na pobudo številnih »vklenjenih« so

nosi okrog vratu verigo z vkovanimi ob 50. obletnici začetka fantovščin sre-imeni vseh kolegov, ki so se že poročili.

Memento mori je

čevanja obudili in jih pripravili na željo Velik ključ na verigi svari, kako so si te vsakogar, ki je dosegel zlato poroko.

bila fantovščina,

žrtve zapovrstjo zaklenile fantovska Vsebina je bila namenjena obujanju spo-leta oziroma svobodno življenje. Ta memento vivere

minov, na verigo so začeli nameščati

predhodna žrtev pove kandidatu vse

zlate ploščice. Praznujmo življenje, pa pa druženje 50 let

neugodnosti, ki jih je v zakonu spoznal, je svojim prijateljem ob praznovanju

pozneje.

in ga poizkuša kot zadnji pregovoriti.

jubileja na srce položil zadnji prejemnik Do danes se nam ni posrečilo odvrniti zlate ploščice Robert Jamšek.

niti enega, je v tovarniškem časopisu Veriga (kot tudi album s fotografi-v enem rednih zapisov o fantovščini

jami in arhiv) je zdaj spet na ogled v

poročal anonimni pisec.

MUZEJSKI EKSPONAT

okviru razstave Mati fabrika v Koro-

Bodočemu zakonskemu možu so

Zadnja fantovščina je bila leta 1970.

škem pokrajinskem muzeju, Muzeju

nato okoli vratu obesili verigo, stareši-Takrat je železarna močno investicijsko Ravne, fantovščina pa je omenjena

na pa je nanjo pripel jekleno ploščico

rasla, pomembno se je povečal priliv tudi v znanstveni monografiji dr. Karle z njegovim imenom in priimkom ter

kadra vseh ravni izobrazbe. Poklic Oder Mati fabrika, mesto in dom – in

datumom poroke. S čestitkami in že-

tehnik je izgubil velik del veljave. Samski tako ohranjena za zanamce. •

ljami za srečen zakon s kopico otrok

domovi niso bili več prva stanovanjska je prejel tudi simbolična darila, med

rešitev za inženirje, je vzroke za zaton njimi valjar, kuhalnice, iztepalnik pre-svojevrstnih fantovščin in druženja

Članek je bil objavljen v edicijah Ve

h V čera julija

prog, stekleničko z dudo in kahlico.

sodelavcev nanizal Lojze Janežič.

2018, ponatisnjeno z dovoljenjem uredništva.

64

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Ž E L E Z A R N A R AV N E I N Š P O R T

ŠPORTNI DUH

NAŠE ŽELEZARNE

V železarni so upoštevali rek Zdrav duh v zdravem telesu in podpirali športna društva ter posameznike. Obenem so skrbeli za gradnjo objektov za vrhunske športe in za rekreacijo svojih delavcev.

Skrb se jim je obrestovala, saj so naši športniki osvojili veliko odličij in bili na olimpijskih igrah (OI) ter svetovnih prvenstvih (SP).

Mirko Osojnik

ŠPORTNO ZALEDJE

Železarna je leta 1949 zgradila na Če-

čovju skakalnico, a so jo opustili, ko so zgradili nove v Dobji vasi. Pomagala je pri urejanju smučarske tekaške proge,

smučišč na Poseki in Ošvenu ter od-

bojkarskega igrišča v parku. Leta 1965

so zgradili Dom telesne kulture (DTK)

s plavalnim bazenom in stadionom,

pozneje še teniška igrišča in olimpijski bazen. Danes je to Športni park Ravne.

V osemdesetih letih so, tudi s prosto-

voljnim delom železarjev, zgradili še

rekreacijski center Ivarčko jezero.

TELOVADNO DRUŠTVO

PARTIZAN

Po vojni je v kraju delovalo Fizkul-

turno društvo Guštanj, naslednik

nekdanjega Sokola, združevalo pa je

vse športne panoge. Velik vpliv na

njegovo delo je imela železarna, saj

je zaposlene spodbujala k zdravemu

načinu življenja. Leta 1948 so se druga športna društva odcepila, nastalo je

Telovadno društvo Partizan in bilo zelo uspešno. Ob 10. Koroškem festivalu

junija 1955 so bili v grajskem parku

Prva skakalnica na

na sporedu telovadna povorka in nas-

obronkih Čečovja

topi vseh vrst Partizana. Leta 2019 je

(okoli 1953)

Športno društvo Partizan praznovalo 100-letnico svojega delovanja.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 65



Druga prostovoljna brigada naše

mladine med urejanjem stadiona;

v ozadju gradnja DTK (1964)

66

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 67





Oddih ob Ivarčkem

Telovadci Telovadnega društva Partizan v jezeru (80. leta)

grajskem parku na X. Koroškem festivalu (1955) Gregor Klančnik

kot smučar tekač

USPEHI SMUČARJEV

ODBOJKA, PONOS

TEKAČEV

ŽELEZARSKEGA KRAJA

Prvi direktor železarne Gregor Klanč-

Odbojko igrajo na Ravnah že 92 let.

nik je bil odličen tekač na smučeh.

Leta 1954 pa je nastal Odbojkarski

Postal je jugoslovanski reprezentant

klub Fužinar, postal je republiški in v sezoni 1937/38 na Jahorini os-prvak in se uvrstil v slovensko-hrva-

vojil naslov državnega prvaka v kla-

ško ligo. Leta 1957 so bili odbojkarji

sični kombinaciji. Kot predsednik je

eno sezono v 1. zvezni ligi. Leta 1963

zastopal Športno društvo Fužinar in

so bili že drugič med najboljšimi in tu bil kapetan za teke Smučarske zveze

ostali 4 leta. V 2. zvezni ligi-zahod so Jugoslavije.

bili v letih od 1968 do 1971, tretjič pa Štefan Robač se je s teki na smučeh so bili prvoligaši leta 1972. V samos-začel ukvarjati leta 1946. Že leta 1950

tojni Sloveniji so se leta 1995 uvrstili je postal republiški in državni prvak

v pokalno tekmovanje evropske od-

ter član državne reprezentance. Za

bojkarske zveze. V sezoni 1997/98

Jugoslavijo je nastopil na ZOI 1956 v so postali pokalni in državni prvaki.

Reki. Bil je na evropskih in sredozem-

Cortini d'Ampezzo v teku na 30 in 50

Uspešne so bile tudi odbojkarice,

skih prvenstvih, na univerzijadi in na

km. Na 30 km je bil 45., na 50 km je ki so se leta 1979 uvrstile v 1. zvezno SP: leta 1962 v Moskvi, leta 1966 v

bil diskvalificiran. Zatem je zbral fante ligo, kjer so igrale 4 leta. Klubu se je Pragi in leta 1970 v Sofiji. Na univerzi-na Ravnah. Trenirali so smučarski tek

nato poznalo pomanjkanje dobrih

jadi v Budimpešti leta 1965 je osvojil

in bili uspešni. Časopisi so pisali, da igralk. Rezultat te krize je bilo 10.

bronasto, na sredozemskih igrah v Ne-

Ravne niso prepoznavne le po železar-

mesto v sezoni 1982/83 in izpad iz

aplju leta 1963 in v Tunisu leta 1967

ni, ampak tudi po smučarskih tekačih, 1. zvezne lige.

pa zlato medaljo. Treniral je mladinsko ki so bili na OI in SP. Izstopala sta Mirko Ne smemo tudi mimo Adolfa (Adija)

reprezentanco v odbojki na mivki in bil Bauče, ki je nastopil na ZOI 1964 v Urnauta. Leta 1957 je nastopil za mla-trener Invalidskega športnega društva

Innsbrucku ter ZOI 1968 v Grenoblu, dinsko in v letih od 1959 do 1971 igral Samorastnik ter moške in ženske re-in Milan Dretnik, ki je že kot mladinec za jugoslovansko člansko reprezentan-prezentance v odbojki sede. Leta 2012

bil državni reprezentant. Leta 1964 je

co. Na 320 tekmah je osvojil 3 zlate

je prejel Bloudkovo plaketo, leta 2019

postal mladinski republiški in državni

medalje na sredozemskih igrah in bro-

pa Bloudkovo nagrado. Njegova žena

prvak, leta 1965 pa državni mladinski

nasto odličje na univerzijadi (1965).

Anita Goltnik Urnaut je bila odbojkari-prvak. Zagotovil si je tudi nastop v

Športno pot je začel pri OK Fužinar,

ca Fužinarja pa tudi članica ravenske in državni tekaški reprezentanci, ki se

igral tudi za Branik in kot gost za Mla-reprezentančne ekipe sedeče odbojke.

je leta 1970 udeležila SP v Štrbskem

dost Zagreb v evropski ligi prvakov, Tudi sinovi Andrej, Matjaž in Tine so Plesu v Visokih Tatrah.

kariero pa sklenil pri OK Kvarner na

šli po očetovih stopinjah.

68

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Štefan Robač na tekaških

Odbojkarji Fužinarja pred tekmo

smučeh (okoli 1953)

1. zvezne lige v Mariboru (1957)

Mirko Bauče (okoli 1965)

Odbojkarice Fužinarja v

1. zvezni ligi (sezona 1979/80)

JUNAKI BELIH STRMIN

Irena Jež se je 8-letna včlanila v Na smučišču Ošven je SK Fužinar

SK Fužinar in zanj nastopala več kot

večkrat organiziral FIS-tekme, na ka-

16 let. Bila je v mladinski in v članski terih je nastopil tudi Bojan Križaj. Naj-reprezentanci in zastopala Jugosla-

vidnejše uspehe pa sta dosegli alpski

vijo na tekmovanjih v Avstriji, Italiji, smučarki Krista Fanedl in Irena Jež.

Švici, ZRN, ČSSR, Franciji, Bolgariji in Krista Fanedl Dekleva je že kot pi-SSSR. Največji uspehi: SP v St. Morit-

onirka uspešno tekmovala med člani-

zu leta 1974, kjer je bila 10. v alpski cami. Ko se je zaradi študija preselila v kombinaciji in 25. v slalomu. Solidna

Ljubljano, je za SK Enotnost nastopala

33. je bila v veleslalomu in 36. v smuku.

do leta 1966. Udeležila se je treh zim-Med članicami je osvojila 9 državnih

skih univerzijad: leta 1962 v Villarsu naslovov.

(Švica), leta 1964 v Špindlerovem

mlinu (ČSSR) in leta 1966 v Sestrie-

NAMIZNOTENIŠKI USPEHI

ru (Italija). Za Jugoslavijo je nastopila V petdesetih letih so bili dobri igral-tudi na ZOI 1964 v Innsbrucku, kjer je ci namiznega tenisa Robert Jamšek,

v smuku bila 31., v veleslalomu pa 37.

Valter Grabner, Mirko Bauče, Jožica

Adi Urnaut v napadu (1960)

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 69





Krista Fanedl na univerzijadi (1966)

Ivana Petrač kot 17-letna

Francka Hafner na kegljaškem nastopu

mladinka prvič v namiznoteniški

za reprezentanco Jugoslavije (1968)

reprezentanci Jugoslavije (1960)

Nogometaši Fužinarja na starem

igrišču v grajskem parku (60. leta)

Plavalka Maja Rodič na

Mediteranskih igrah v Splitu (1979)

Vavče in Erika Pipan, najboljša pa je

tega 2-krat na SP: leta 1966 v Bukarešti, NI RAVEN BREZ NOGOMETA

bila Ivana Petrač, ki je dolgo igrala kjer je bila v ekipnem delu s 401 podr-

Železarji igrajo nogomet že 83 let.

za NTK Fužinar; po odhodu v Ljublja-

tim kegljem najboljša Jugoslovanka, in

Vse generacije NK Fužinar so bile

no pa za Olimpijo. Bila je standardna

leta 1968 v Linzu. Fricka Mačič je začela solidne, a veliki met se jim je zmeraj

igralka mladinske in članske ekipe,

kegljati leta 1959 pri KK Fužinar. Leta izmuznil. Sedanja generacija pa je

znana kot neugodna obrambna igralka.

1969 je že nastopila za jugoslovansko

okronala svoje delo s 5. mestom v 2.

V mladinskih in članskih dvojicah je

državno reprezentanco. Ko je kegljala

republiški ligi. Prejšnje generacije so osvojila 9 republiških in 5 državnih

drugič, je bila najboljša Jugoslovanka.

jim tako tlakovale pot v drugi najvišji prvenstev. Kot posameznica je bila

Odlična je bila leta 1970 na ekipnem

rang tekmovanja.

3-krat republiška in enkrat državna

DP v Crikvenici, kjer je s 476 podrtimi prvakinja pri mladinkah ter 2-krat

keglji postavila rekord kegljišča in svoj NAMESTO SKLEPA

republiška prvakinja pri članicah. Za

osebni rekord. V dveh letih je 6-krat

Železarna je skrbela tudi za dobro delo Jugoslavijo je prvič igrala leta 1960, za zastopala našo državo, od tega enkrat

rokometa, ki je v sezonah 1986/87 in

reprezentanco pa je nastopila 9-krat.

tudi na SP v Bolzanu leta 1970.

1988/89 igral v prvi republiški ligi.

Na balkanskem prvenstvu leta 1962

Dobro je delal tudi Karate klub, kjer

sta s Cirilo Pirc osvojili 1. mesto, nasto-PLAVALNI MOJSTRI

sta po Brunu Borovniku največ dopila pa je tudi na SP v Pragi leta 1963.

Uspehi sedanje generacije plavalcev

segla brata Bojan in Roman Breznik.

niso naključni, saj je v sedemdesetih

Športna pravljica, ki jo je zasnovala

KEGLJAŠKI LEGENDI

letih največ dosegla Maja Rodič, ki je naša železarna, pa še ni končana. •

Kegljanje ima na Ravnah dolgoletno

v različnih kategorijah in disciplinah

tradicijo, dve igralki pa sta segli v sve-osvojila 75 republiških in 59 državnih

tovni vrh. Francka Hafner je bila od leta naslovov ter 6 naslovov mladinske bal-1961 v ženski ekipi KK Fužinar, leta 1965

kanske prvakinje. Brez vztrajnosti pla-

je oblekla dres z državnim grbom in

valcev iz tega obdobja morda ne bi bilo postala stalna reprezentantka. V petih

uspehov Tjaše Oder, Damirja Dugonjića,

Vs

V e fotografije so iz fototeke Koroškega letih je Jugoslavijo zastopala 18-krat, od Gaje Natlačen in Mojce Sagmeister …

pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem.

70

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





5 0 L E T P O H O D O V S L O V E N S K I H Ž E L E Z A R J E V (J E K L A R J E V ) ZGODBA,

KI JO PIŠEMO

OD LETA 1970

Prvi pohod železarjev

na Triglav leta 1970.

Vseh pohodnikov je

bilo 650. Tretji od

leve v predzadnji vrsti

V tej zgodbi sodelujem že vsaj dvajset

je Gregor Klančnik,

let, zato jo bom nekoliko osebno

dolgoletni direktor

najprej Železarne

obarval. Lahko trdim, da sem v tem

Ravne in potem

Slovenskih železarn.

obdobju tudi sam doživel osebni razvoj

(vir: Fototeka Gornjesavskega

muzeja Jesenice)

e

in spoznanja; ta bi rad podelil z vami.

Jože Apat

se podajo v gore in si tam napolnijo

upokojencev, ki še pri osemdesetih in

baterije za delovne uspehe (to so bili

več letih vztrajajo pri obiskovanju gora.

časi samoupravljanja). V članku je zapi-

Že od samega začetka smo se teh

Zgodba se začne leta 1969 (šel

sem v prvi razred osnovne

šole), ko so ob stoti obletnici

ustanovitve Železarne Je-

sano: Prepričan sem, da lahko spravimo pohodov udeleževali tudi zaposleni v

senice Gorenjci pripravili

ljudi iz zakajenih pivnic, dolinskega Železarni Ravne (kasneje pa sodelavci

prvi pohod na Triglav. Ob prebiranju

dolgočasja in brezdelja v naravo, ki je iz nje nastalih podjetij), danes družb

članka iz časopisa Železar z dne 25.

vir zdravja delovnega človeka.

SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems

julija 1969 postane jasen namen teh

Pohodov se vseskozi udeležuje

ter drugih na lokaciji.

pohodov. Šlo je za preprosto željo po-

generacijsko zelo pisana množica

magati zaposlenim v železarstvu, da

pohodnikov. Od otrok zaposlenih do

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 71



Jubilejni, 100. jeklarski pohod je 317 udeležencev julija 2003

popeljal na Triglav, na fotografiji pohodniki z Raven.

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

KAKŠNA JE POVEZAVA

fužine na Slovenskem obratovale v 14.

Videti jeklo teči je nekaj, kar človeka MED ŽELEZARSTVOM IN

in na začetku 15. stoletja – v Bohinju, navda z občutkom ponosa, da sodeluje

PLANINSTVOM

pod Golico in Stolom na Gorenjskem, v

v tem procesu ustvarjanja, ko iz nečiste Pogosto si zastavljam vprašanje, zakaj

Kanalski dolini (Lužnice, Žabnice) in ob surovine nastane izdelek visoke kako-je planinstvo tako naravno povezano

reki Beli na Koroškem (Rebrca, Železna

vosti, očiščen vseh primesi, ki kvarijo z železarstvom oziroma jeklarstvom.

Kapla). Iz kasnejšega obdobja poznamo

njegove lastnosti.

Gre za moja osebna razmišljanja, ki

tudi Pohorje s plavži v Mislinji in železarNa neki način smo otroci gora. Že-

nimajo želje po znanstveni preciznosti, no na Prevaljah z rudnikom premoga na

lezarski pohodi to samo potrjujejo, saj to je zgolj razmišljanje nekoga, ki rad Lešah ter seveda razvoj fužinarstva, ki nam omogočajo, da sledimo klicu ar-razmišlja.

se je začel leta 1620 v Črni na Koroškem hetipov, skritih v našem nezavednem.

Gore so del našega življenjskega

in še danes živi v družbi SIJ Metal Ravne.

Arhetipom, ki nas vabijo nazaj k izvoru.

prostora. Značilnost naših krajev je, da Vse to povezujemo ljudje, ki smo

V gorah doživljamo to svojo zgodbo,

smo od nekdaj iskali v gorah bivališča, bolj ali manj že 3.000 let povezani z že-povezano z železom-jeklom, in zgodbo

zavetje in vir preživetja. Gore so imele lezom oziroma jeklom. Ljudje smo tudi

lastnega razvoja osebnosti, in sicer kot tudi mitološki pomen. Triglav je tudi

trirazsežni (fizična, razumsko čustve-

celoto življenja.

ime za slovanskega boga, ki je vladal

na in presežna duhovna bitja). Fizično

podzemlju, zemlji in nebu in predstavlja smo preživeli, ker smo našli način, da

tudi troedinost (bog, ki ustvarja življenje, iz narave pridobimo surovine (fizična

DIREKTOR KLANČNIK DAL

bog, ki ohranja življenje, in bog, ki živ-dimenzija) in jih znamo predelati iz

IDEJO, TELCER JO JE DOLGA

ljenje uničuje). Triglav kot gora ima tudi kamna v kovino (umska dimenzija), jo

LETA UDEJANJAL

posebno mesto v železarskih pohodih.

prečistiti in ji dodati vsebino. Alkimi-Po zaprtju plavža na Jesenicah se je

Naše gore so tesno povezane tudi

sti so si želeli iz svinca (kovina brez končalo obdobje železarstva na Slo-z železarstvom. Bogate arheološke

blišča) izdelati zlato, pri tem pa je v venskem, ostalo pa je in se nadalje

najdbe pričajo o zgodnjem pridobi-

veliki meri šlo za prečiščenje lastne

razvija jeklarstvo. Zato smo tudi pre-

vanju železa in izdelovanju različnih

psihe in iskanje svetega. Podobno tudi

imenovali železarske pohode v jek-

izdelkov iz njega na območju Dolenjske

jeklarji skozi postopek žilavljenja in

larske in tako povzeli spremembe na

in Gorenjske. V srednjem veku so prve

rafinacije pridobivamo plemenito jeklo.

tem področju.

72

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Pohodi v številkah

• 1969 – pohod jeseniških

železarjev na Triglav v

počastitev 100-letnice

Železarne Jesenice

• 1970 – prvi pohod

slovenskih železarjev,

ponovno na Triglav

• 2019 – sezono je sklenil

163. pohod, na Veliki vrh

• 2020 – leto brez

planinskih pohodov

slovenskih jeklarjev

• 116 pohodov je

organiziral Franci Telcer

• 15-krat so se pohodniki

povzpeli na Triglav,

119. pohod, 28. 6. 2008, Begunjščica

nazadnje leta 2016 na

(foto: Jože Apat)

150. pohodu

121. pohod,

30. 5. 2009,

• 5 skupin oziroma

Uršlja gora

posameznikov z različnih

(foto: To

: T ne Kelbl)

lokacij pripravlja pohode

Leta 2003 je bil stoti pohod slovenskih jeklarjev, cilj je bil ponovno Triglav

(štirinajstič). Na tem pohodu smo se

ukvarjali z mislijo, kako naprej. Jeklar-ne so se pripravljale na privatizacijo, in nihče ni vedel, kako bo v prihodnje.

Pa vendar je prevladalo mnenje, da je

pohode treba nadaljevati.

Za prehojeno pot železarskih in

zdaj jeklarskih pohodov se moramo

zahvaliti tedanjemu direktorju Gre-

gorju Klančniku, ki je oktobra 1969

izrekel zamisel o planinskih pohodih

slovenskih železarjev. Pravi začetek

pohodov je zato leto 1970, in je pohod, s katerim smo začeli zgodbo, uvod v

roman, ki traja že petdeset let in ga še vedno pišemo. Brez Francija Telcerja

pa bi ostala ta zgodba nenapisana,

saj je bil do vključno 116. pohoda

gonilna sila pri organizaciji pohodov.

Od njega smo se učili skromnosti in

načina vodenja množičnih pohodov z

veliko mero tolerance, vztrajnosti in

občutka za pravo mero. Vedno je znal

poudariti pomen vodnikov in si prido-

bil veliko število vodnikov. Razumeli

122. pohod, 30. 8. 2009, Debela peč

smo njegov način razmišljanja in tako

(foto: Jože Apat)

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 73





113. pohod, 2. 6. 2007, Dovška Baba

117. pohod, 17. 5. 2008, Košenjak

(foto: Jože Apat)

(foto: Jože Apat)

118. pohod, 7. 6. 2008, Kum

(foto: Jože Apat)

brez večjih nesreč izvajali pohode. Bili Na Ravnah na Koroškem jih je izbiral

in Jože Tevž. Iz sindikata SKEI je pri

smo na Pohorju, Uršlji gori, Peci in

med najboljšimi pohodniki, potem pa

organizaciji pomagala Vlasta Tihi. Za

drugih vrhovih Karavank. Julijce smo

so se udeležili tudi tečajev pri Planin-odmevnost pohodov pa so poskrbele

prehodili od Bohinja čez Triglav, Tošč, ski zvezi Slovenije. Nekaj jih je hitro redne objave v Informativnem in Ko-Debelo peč … Tudi Zasavje s Kumom in

prekinilo to dejavnost, ker zanjo pač

roškem fužinarju.

Mrzlico, Sveto goro … Še veliko vrhov

niso bili motivirani, saj ni plačana. Ne-Po Francijevi smrti smo nekoliko

smo obhodili vse do 117. pohoda na

kateri so zamenjali zaposlitve, drugi

spremenili organizacijo pohodov.

Košenjak leta 2008, ko smo pohod

so umrli ... V »najboljših« letih je v

Vodenje pohodov smo si razdelili po

prvič izvedli brez Francija – le nekaj

okviru Slovenskih železarn delovalo

lokacijah. Jeseniške pohode je prev-

dni prej je umrl.

okrog petdeset planinskih vodnikov,

zel Tone Kelbl, ravenske pa Jože Apat,

ki so nosili značko z napisom planinski za Štore in Žično Celje je odgovorna

GONILNA SILA SO

vodnik železarjev. Planinski vodniki

Edita Čater, Veriga Lesce in Plamen

PLANINSKI VODNIKI

na Ravnah so bili: Franc Podmenin-

Kropa sta v domeni Matka Pogačni-

Franci je v intervjuju za Koroški fu-

šek, Jože Žunec, Ferdo Igerc, Jože Apat, ka, organizatorja v Tovilu Ljubljana

žinar povedal, da so gonilna sila pla-

Toni Cifer, Vili Burjak, Franci Šisernik, in IMT Ljubljana pa sta Alojz Buh in

ninskih pohodov planinski vodniki.

Štefan Vevar, Jože Krivic, Vinko Krevh

Boštjan Arh.

74

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





120. pohod, 30. 8. 2008, Mala Mojstrovka (foto: Jože Apat)

117. pohod, 17. 5. 2008, Košenjak

(foto: Jože Apat)

115. pohod, 25. 8. 2007, Blegoš,

116. pohod, 1. 9. 2007, Velika planina

(foto: Jože Apat)

(foto: Jože Apat)

Leta 2016 smo za 150. pohod izbra-

ZADOVOLJNI POHODNIKI SO

Pa še to. V planinah smo drugačni

li Triglav (petnajstič). Pohodi na Triglav MOTIV ZA VZTRAJANJE

kot v dolinski vsakdanjosti. Občasno

so postali namenjeni jubilejem, saj

Naša vizija je pohode ohraniti. Kajti

se je zato treba iz udobja naslonjača

se je starostna struktura pohodnikov

dokler bodo pohodniki, bomo tudi

povzpeti na kakšen tisočak ali dvatiso-

precej spremenila, več je starejših, in vodniki imeli motivacijo vztrajati.

čak, pri tem pa moramo doživeti pre-

marsikdo ne zmore težjih vzponov. Pa

Ni težko, še posebej ko ob zaključku

seganje osebne zamejenosti. To početi

vendar vztrajamo, in smo leto 2019

pohoda vidimo zadovoljne obraze in

skupaj z ljudmi, s katerimi si delimo

zaključili s 163. pohodom na Stari vrh.

pripravljenost za naslednja, nova, do-

isti ceh, pa lahko to doživetje le ojača.

Na lokaciji Ravne smo še aktivni vod-

živetja. Kdaj se bo ta zgodba končala,

Brez tega bi že zdavnaj nehali, s temi

niki: Štefan Skitek, Branko Božič, Branko ne vemo. Vendar nas zgodovina uči, da

občutki pa to ni mogoče. Pri vzponu

Oder, Janez Stočko in Jože Apat. Ob-

so zgodbe, ki trajajo že 3.000 let, pa

na goro izginejo misli, postanemo del

časno pa se nam pridruži Jani Plohl, da zgodbe, ki trajajo 400 let, 150 let … , narave in čutimo bližino življenja, saj poskrbi za prijeten zaključek pohodov.

in zgodba, ki je tukaj skicirana, 50 let.

ga dihamo s polnimi pljuči. •

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 75





F R A N C I T E L C E R , I K O N A Ž E L E Z A R S K I H P O H O D O V

OBOŽEVAL

JE GORE

Franci Telcer (1918–2008), znameniti koroški planinec, se je 3.421-krat povzpel na Uršljo goro. Bil je podpredsednik Planinskega

društva Prevalje, eden od začetnikov

koroškega alpinizma, soustanovitelj in

dolgoletni vodja GRS na Koroškem ter

pobudnik planinskih pohodov železarjev.

Objavil je zanimive članke o Uršlji gori, pohodih železarjev in varstvu narave.

Prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.

Križ na Koroškem vrhu je bil cilj

Telcerjevih uršljegorskih vzponov in

tudi spominskih Telcerjevih pohodov

v maju; letošnjega 11. po vrsti in

164. v skupnem seštevku je preprečil

koronavirus.

(foto: Sebastijan Oblak)

76

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Seznanila sva se pri žele-

znem križu na vrhu Uršlje

gore, naše Gore, kjer sva

se slučajno srečala in se

pogovarjala o njej. Povabil

me je, naj ga obiščem. Sledili so moji

pogosti obiski na njegovem domu

na Prevaljah. S svojo dobrosrčno in

stalno nasmejano ženo Mojco sta me

vedno prijazno sprejela in me pogo-

stila z zdravilnim čajem, ob katerem

smo prijetno klepetali. Včasih smo

se pogovarjali o Mojčinih nadležnih

bolezenskih težavah, spet drugič o do-

godkih iz njunega skupnega življenja,

zlasti o nepozabnih planinskih izletih.

Tako sem pri teh pogovorih spoznaval

Francijevo življenje.

O svojih prednikih mi je povedal,

da so prišli iz Tirolske. Rodil se je v Farni vasi na Prevaljah 10. novembra

1918, en dan pred uradnim koncem

prve svetovne morije. Na odraščanje v

domačem kraju in osnovno šolo so ga

vezali prijetni spomini. Leta 1931 se je vpisal v prvi razred Državne klasične

gimnazije v Mariboru, kjer ga je med

drugimi učil rojak dr. Franc Sušnik s

Prevalj, ki je bil menda zelo strog. Ker Franci Telcer je bil tudi naj Korošec leta 2002.

je zmanjkalo denarja za nadaljnje šola-

nje, se je leta 1936 po četrtem razredu vrnil na Prevalje. Leto dni je pomagal

doma, nato si je našel službo v gu-

štanjski železarni grofa Thurna. Med

letoma 1937 in 1939 je tam opravljal

delo kurirja, dokler ni odšel k vojakom v Beograd. Zaradi izobrazbe, predvsem

Razgledi z vrha Uršlje gore

(foto: Sebastijan Oblak)

pa zaradi vestnosti in natančnosti, je

bil nato obratni knjigovodja v železarni vse do upokojitve leta 1983. Poročil

se je z Marijo Kac - Mojco in si z njo

uredil dom na Prevaljah. V njunem

zakonu sta vladali iskrena naklonje-

nost in ljubezen kot le redkokdaj med

zakoncema.

PLANINEC, ALPINIST IN

GORSKI REŠEVALEC

Franci je z navdušenjem pripovedo-

val, kako so ga gore pritegnile že v

otroštvu. Menda je bil star šele osem

let, ko je prvič obiskal Uršljo goro. Kot ljubitelj narave se je s prevaljskimi

mladinci včlanil v skavtsko organi-

zacijo – Malgajev steg. Kasneje se je

pridružil Mladinskemu odseku Po-

družnice Slovenskega planinskega

društva Prevalje, iz katerega je leta

1936 nastal Alpinistični odsek.

Tudi Francija je navdušil alpinizem.

Podrobno mi je opisal svoj krst v ple-

zanju, ki ga je doživel na Šmohorici na P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 77





O čarih Uršlje gore

Naša Gora najde v

slehernem obiskovalcu

oboževalca in mnoge

njene lepote ga privlačijo.

Kogar ujamejo v svoje

čare, ga ne izpustijo več

iz svojih objemov. Vedno

znova, ob začetku redkeje,

vendar sčasoma pogosteje,

dokler ne pride to v kri in

potrebo, kot da bi bila skoraj

vsakodnevna potreba, biti

v kraljestvu Gore in na

njenem temenu. Vedno

znova se Gora odkriva,

izkazuje nove, še nevidne

lepote in privlačnosti.

Franci Te

i T lcer v sestavku Razmišljanja po strmi poti na Uršljo goro (KF, 1

F 9

, 1 89, š

9 t. 1, 37-

7 3

- 8)

Železarska pot se začne oziroma konča

pri Ivarčkem jezeru in je dobro označena.

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

Uršlji gori. Tja se je pogosto odpravil Najpomembnejše poglavje njego-leta 1969 spodbudil ljubitelje gora v

plezat, kar je slikovito opisal v članku vega delovanja se je začelo leta 1946,

Železarni Ravne, naj se mu pridružijo.

Zadnja oskrbnica »spodnje ute« na ko se je udeležil prvega tečaja Gorske

Mnoge je vzgojil v zanesljive gorske

Uršlji gori (KF, 1984, št. 3, str. 50).

reševalne službe (GRS) pod Trigla-

vodnike in z njimi začel organizirati

Zelo je bil ponosen na svoj največji

vom. Kmalu nato je okrog sebe zbral

vsakoletne pohode, prvega leta 1970

podvig, ko je šele dvajsetleten leta

ljudi, ki jih je pritegnilo reševanje v na Triglav. Posebej je omenil pohod

1939 skupaj z Ernestom Vauhom s

gorah. Ustanovili so postajo GRS na

železarjev 25. maja 1985, za katere-

skromno opremo preplezal Sloven-

Prevaljah, njega pa izbrali za načel-

ga so na njegovo pobudo popravili

sko smer v Triglavu. To je bilo v tistem nika. Na tej funkciji je bil več kot 60

in markirali pot na Uršljo goro od

času zelo pogumno dejanje.

let. Moj nečak, gorski reševalec, mi je Ivarčkega jezera do Črnega vrha, ki

Po vihri druge svetovne vojne

pripovedoval, da so morali pogosto na

je bila po drugi svetovni vojni dolgo

so prevaljski planinci začeli obujati

vaje ali tečaje na terenu, s katerimi je zanemarjena. Ob pohodu na Uršljo

planinstvo. Leta 1946 so se združi-

Franci vestno skrbel za njihovo dobro

goro so jo slovesno odprli in poime-

li v Planinsko društvo (PD) Prevalje.

strokovno zanje. Z združenimi močmi

novali Železarska pot, kar je opisal v

Franci se je aktivno vključil v organi-

je reševalcem leta 1994 uspelo zgra-

članku Ivarčko jezero – obveščevalna

zacijo in dobrih dvajset let opravljal

diti prijetno zavetišče pod Raduho

točka Gorske reševalne službe Pre-

funkcijo podpredsednika. Obenem je

na Grohatu; prijelo se ga je ime Tel-

valje (KF, 1985, št. 4. str. 51). Ude-

kot navdušen alpinist postal načelnik

cerjeva koča.

ležil se je 116 pohodov, dokler ga

Alpinističnega odseka, ustanovljenega

ni premagala bolezen.

leta 1947. Uspešno ga je vodil skoraj

ORGANIZATOR IN KRONIST

Franci je imel veliko veselje in

dve desetletji. Zelo rad se je spominjal ŽELEZARSKIH POHODOV

smisel za pisano besedo. Svoja raz-

zahtevne obnove med vojno požgane-

Še preden sva se s Francijem spo-

mišljanja in doživetja je zapisoval s

ga doma na Uršlji gori, ki so ga dobili v znala osebno, sem v Koroškem (KF)

pretanjenim občutkom za lep jezik.

upravljanje planinci PD Prevalje. Dela

in Informativnem fužinarju večkrat

Kar je napisano, za vedno ostane, je

so trajala v letih od 1946 do 1948 in

prebiral njegove skrbne opise vsa-

trdil. Zato je že zgodaj postal sodela-

Franci je sodeloval pri vseh z njemu

koletnih planinskih pohodov žele-

vec glasila Koroški fužinar. Vsa leta je značilno vnemo.

zarjev. Pripovedoval mi je, kako je

vestno beležil in objavljal podatke o

78

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A



Pohodi za krepitev

telesa in duha

Pohodi v gore niso

potrebni samo za

krepitev telesne

zmogljivosti, dajejo tudi

duševno razvedrilo,

krepijo duh in voljo do

zdravih medsebojnih

odnosov, oblikujejo

zdravo misel za jutrišnji

dan in delo.

Franci Te

i T lcer v članku Pohodi

železarjev – planincev v slovenske

gore (KF, 1

F 9

, 1 82, št. 3, 24-2

- 5)

5

Franci Telcer: Kamor koli sem šel, Uršlje gore nisem našel.

(foto: Sebastijan Oblak)

planinskih pohodih železarjev, ki jih

gore, zato bi jo morali čuvati in zaščititi desetkrat, tako da je v 80 letih opra-je popestril z vtisi udeležencev.

v njeni prvobitni naravni dediščini. V

vil kar 3.421 obiskov. Gora je dajala

Še večjo vrednost imajo drugi

članku Naravski travnik – umazano

smisel njegovemu življenju, vzbujala

njegovi članki, od katerih so neka-

okno Uršlje gore (KF, 1990, št. 2, str.

mu je občutek svobode.

teri pravi literarni biseri. Kot dober

31) je opisal razdejanje in nered na

S svojim zglednim delovanjem je

opazovalec je zavzeto pisal o ljudeh, ki Naravskem travniku, odkar je postal

postal znamenit koroški planinec in

jih je srečeval na svojih poteh po Uršlji, dostopnejši, ker so mimo njega speljali leta 2002 uradno celo naj Korošec.

pa tudi o bogastvu narave. Manj znana

avtomobilsko cesto.

Čeprav je prejel številna priznanja,

so njegova prizadevanja za varstvo

se s svojimi zaslugami ni nikoli hvalil.

okolja. Spomnim se, da me je nekoč

OSEMDESET LET OBISKOV

Tudi v pozni starosti, ko so ga že mučile ves zaprepaden nagovoril, kako bi

KOROŠKE LEPOTICE

bolezenske težave, je ostal stvaren.

bilo mogoče preprečiti tekmovanje

Spet in spet naša Gora! K njej se je

Vedno je poudarjal, da pač leta to priz gorskimi kolesi po Železarski poti.

Franci pogosto vračal med najinimi

nesejo, moje življenje pa gre po svoje Žal sva bila pri tem oba nemočna.

pogovori. Do nje je gojil prav pose-

naprej. Zdravje mu je začelo pešati Očitno se je že zgodaj dobro zavedal

ben, mističen odnos in jo imenoval

zadnja tri leta pred smrtjo, ko je začutil izjemnega pomena zaščite in ohra-Koroška lepotica. Čeprav je obiskal

neredne srčne utripe. Njegovo telo je

njanja narave, zato je ljudi okoli sebe številne gore doma in na tujem, mu je

počasi slabelo, kar je bilo posledica

skušal prepričati s svojim zgledom in

bila Uršlja gora najbolj pri srcu. Še zdaj zahrbtne krvne bolezni. Zdravljenje

pisano besedo. Naj omenim samo dva

slišim njegove besede: Kamorkoli sem mu je sprva še vračalo moči, tako da

nazorno napisana članka, v katerih je

šel, Uršlje gore nisem našel. Francijeva je zmogel zadnjo hojo na Goro leta

strnil boleča spoznanja o onesnaže-

zvestoba do nje odseva tudi s seznama, 2007. Končno ga je bolezen za vedno vanju in uničevanju okolja. V članku

ki je bil najden v njegovi zapuščini.

premagala 30. aprila 2008, dobrega

Razmišljanja po strmi poti na Uršljo

Nanj si je zapisal vse pohode na Goro

pol leta pred njegovim 90. rojstnim

goro (KF, 1989, št. 1, str. 37-38) je raz- – od prvega, ki ga je opravil leta 1927

dnevom. •

galil neprimerne posege v naravo na

kot osemletni fantič, do zadnjega v

samotni poti čez Kozji hrbet in hkrati

letu 2007, ko je bil star že skoraj 90

poudaril neprecenljivo vrednost Uršlje

let. Bila so leta, ko jo je obiskal po več P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 79





J E K L A R S K E Z G O D B E V E Č G E N E R A C I J

IZ RODA V ROD

Sodelavce Skupine SIJ iz družin, ki že več generacij ustvarjajo jeklarsko tradicijo na Ravnah na Koroškem ali Jesenicah, smo leta 2018 povabili, da sodelujejo pri projektu Iz roda v rod in nam zaupajo jeklarsko zgodbo svoje družine. Med prijavljenimi družinami smo izbrali tiste, katerih družinski člani imajo največ delovne dobe v družbah, ki sestavljajo Skupino SIJ zdaj ali v preteklosti.

Monika Žvikart

Jan Golja

Foto: Dobran Laznik,

,

SIJ Metal Ravne in Aperturia

Koroške družine z najdaljšo jeklarsko

tradicijo, izbrane v projektu Iz roda v rod



■ družina Jamer: 230 let



■ družina Šeruga: 134 let



■ družina Apšner: 129 let



■ družina Uršej: 117 let



■ družina Podojstršek: 68 let

JEKLENI TEMELJI

letnica ni marketinška akcija, pred-

POKRAJINE

vsem pa, da so za to letnico »krive«

Vsi smo že kdaj zasledili letnice pod

generacije in generacije neumornih

Izbrane družine z najdaljšo tradicijo

smo ob prisotnosti 3.500 sode-

lavcev Skupine SIJ nagradili na 5.

Sijevem dnevu, 15. julija 2018 na

logotipi blagovnih znamk. Od leta

delavcev, za katerimi zapisi že bledijo, Ravnah na Koroškem.

1971, 1967, 1986 itd. Nekatere bla-

sem z odprtimi usti obstal.

Na svojstven in zelo oseben način

govne znamke so že dolgo uspešne,

Ko so me povabili k sodelovanju

je zgodbe, ki so mu jih zaupali, zapi-

svoj obstoj datirajo celo v 19. stole-

pri projektu Iz roda v rod, si nisem

sal Jan Golja, novinar, tudi pobudnik

tje. Letnice rojstva blagovnih znamk

predstavljal, da mi bo ta pustil tako

dobrodelne akcije Mali koraki za velik

so tam seveda z razlogom. Povedo

močan pečat. Čutil sem sicer, da bo

cilj in avtor knjige Slovenci v dnevnih nam, koliko let podjetje že uspešno

nekaj posebnega, a nisem znal uvideti,

sobah.

posluje, koliko let je preživelo na trgu, kaj natančno bo. Že takoj na začetku

Zgodbe o petih koroških družinah

predvsem pa, da ga imajo kupci radi

pa sem se odločil, da zaradi tako dolge z najdaljšo jeklarsko tradicijo so bile in da mu zaupajo. In slednje je najpo-zgodovine želim začutiti projekt iz-

zapisane v reviji SIJ v letih 2018 in

membnejše. Zaupanje!

ključno v stiku z družinami, ki so se

2019. Za tokratno objavo zgodb nismo

Obstoj podjetij je odvisen od

odločile, da bodo nastopile v njem.

posodabljali in vanje nismo posegali

kupcev, ki podjetju zaupajo, ki si želijo Začutil sem, da je to edini pravi način.

s spremembami, ki sta jih družinam

njihovo storitev ali proizvod. Tisti slabi Nič prebiranja, nič zapisov, nič knjig

prinesli zadnji dve leti. Kljub temu

sčasoma odpadejo, dobri pa ostajajo. ... Želel sem izključno pripoved ljudi, da smo starejši, da so naši otroci zra-

Če bi pod logotipom pisalo od leta

iz oči v oči, brez olepšav, iskreno in s stli, da so se nekatere jeklarske poti

1620, pa bi marsikdo vehementno

strastjo. In to sem dobil.

spremenile, ne nazadnje nekatere tudi

zmajal z glavo in rekel: To je lari fari, Od leta 1620 torej. Še sam Galileo

razšle, smo jih pustili takšne, kot so

to je samo marketing. Ampak! Letnica

Galilej je takrat živel.

leta 2018 tudi nastale. Takšne vam

1620 je resnična. Ko sem dojel, da je to danes tudi ponujamo v branje.

gola resnica, da je to resnična zgodba, Jan Golja

da ni nobene tiskarske napake in da

Monika Žvikart

80

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





DRUŽINA URŠEJ – 117 LET

USTVARJANJA JEKLARSKE

TRADICIJE

Zelo ponosni smo na to

družinsko zgodovino

Po makadamski poti, ki je navigacija

na telefonu ni zaznala kot cesto, se

pripeljem do Uršejevih.

Sprva sem mislil, da peljem po

napačni poti, a za nekaj drevesi in

po krajši poti ob gozdu prispem na

cilj. Stara hiša stoji tik ob prostranem gozdu. Vhod vanjo pa je na robu velikega travnika, ki se spušča po str-

mini vse do ceste. Tiste, ki mi jo je

navigacija označila kot enosmerno.

Z upokojencem Vinkom, ki je v žele-

zarni bil zaposlen kot strugar, posto-

jiva pred hišo, z roko in namerjenim

prstom mi razlaga in poimenuje vse

griče in naselja, ki se vidijo s prostim očesom. Jan, vidiš tisto pešpot, ki je tik nad cesto? No, od tu, tukaj dol po travniku, po tisti poti sem hodil veliko let peš v službo, v železarno. Leta 1974

pa sem si kupil fičota! Zdi se mi, da tukaj na Koroškem vse poti vodijo k

železarni, h glavnemu viru preživetja

in tovarni, ki je to pokrajino obdržala med razvitimi območji Slovenije.

V dnevni sobi sedem na stol, na-

sproti celotne družine, ki se posede na veliko sedežno garnituro. Od leve proti desni prvi sedi Srečko Uršej, starejši

Vinkov sin. Takoj ob njem sedita Vinko

in njegova žena Marija, naprej je drugi sin Bojan in na koncu še hči Marjeta

Špiler, najmlajša od vseh.

Vedo, čemu sem tukaj, zato Vinko,

še preden postavim konkretna vpra-

šanja, sam začne razlagati. Leta 2004

sem šel v penzijo. Začel sem pa leta 1964. Družina se obrne proti njemu, ko začne pripovedovati. Vzravnano sedi.

Ponosen je, ko govori. Za svoja leta je videti zelo vitek. Dobim občutek, da

želi vse povedati, želi si, da slišim, do kod v preteklost sega zgodba njegove

družine v povezavi z železarno. Takrat je bilo lahko dobiti službo. Šolo smo končali julija, septembra pa sem že šel delat tja. Jaz sem sicer imel vse sorte sanje. Hotel sem biti policaj, oficir pa zdravnik. Ampak ni bilo druge možnosti, to je bilo najbližje. Takrat ni bilo prevoza – nisem imel avta ali mopeda. Od tukaj sem šel peš. Pol ure hoje sem imel.

Nagovorim vse in jih povprašam,

kdo vse dela v železarni. Vinko pove:

Moj oče je delal v železarni in moj dedek, njegov oče tudi. Pa moja oba sinova in P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 81





Nisem vedel, kaj me čaka, kakšno delo prispeš do cilja, si rečeš: dost’ je. In sem bom imel. Drago Šeruga me je prvi dan šel ven. Zelo pomirjen.

peljal po fabriki, sem samo gledal, prej Dolg in izjemno prijeten pogovor

si sploh nisem znal predstavljati, kako se počasi bliža koncu. Vesel sem, da

veliki so ti prostori. Mesec za tem sem mi je sogovornike uspelo sprostiti, da

bil zelo vesel, ker sem dobil plačo, ki smo lahko imeli odprt, iskren pogo-je bila veliko boljša kot na prejšnjem vor in da sem imel možnost začutiti

delovnem mestu. V levem kotu kavča njihov ponos na – ne samo železar-pripovedovanje bratov in očeta tiho

no, ampak na celotno okolico, v kateri

posluša Marjeta, najmlajša med vsemi.

živijo. Vinko, ko tudi sam začuti, da

Tudi ona dela v železarni. Že osmo leto se pogovor počasi zaključuje in da

v kemijskem laboratoriju, kjer analizira že vstajam s stola, prekine trenutek

vzorce jekla med procesom izdelave in

tišine in reče, da mi mora povedati še

po njem. V celotni verigi SIJ-a delajo

deset zapovedi muzikantov, ki se jih je tudi številne ženske. Marjeta pove:

domislil na svoji glasbeni poti. Bil je Kot otrok si res nisem predstavljala, da član ansambla Ravenski kovinarji. Vsi

bom kadar koli delala tukaj. Doda, da iz skupine so seveda delali v tovarni.

tudi njen mož dela v železarni.

Pogovor presekam z vprašanjem. A

Deset zapovedi za

lahko rečem, da bi bila identiteta Koro-dolgo življenje:

ške povsem drugačna brez železarske



■ Lenoba je pol zdravja.

industrije? Odgovorijo: Da. Železo je



■ Smeh je pol zdravja.

izoblikovalo to dolino! Če ne bi bilo fab-



■ Kar lahko danes storiš, lahko tudi

rike, bi se veliko ljudi odselilo, ti kraji jutri.

bi bili zelo majhni. Vinko doda: Pa ni



■ Počivaj čez dan, da boš ponoči

bila samo služba, je bilo tudi navezo-lahko spal.

hči. Vsi. Se vsi malenkost nasmejimo.

vanje stikov, veliko druženja. Še sedaj



■ Ljubi svojo posteljo kot samega

Najmlajši sin, Bojan, nadaljuje. Jaz prej grem kdaj na različne dogodke, tudi sebe.

nisem vedel, da smo ena redkih družin, športne. Nismo samo sodelavci. Se tudi



■ Če te kdaj prime, da bi delal, usedi

ki ima takšno tradicijo v železarni. Ko povezujemo. Nadaljujem. Vinko, kaj se v kot, da te mine.

za trenutek med govorjenjem globlje

občutite, ko pogledate nazaj na dolgo



■ Ne išči izgubljenega veselja do

vdihne, na hitro preko ramena usmeri

družinsko pot v železarstvu? Vinko: Že dela.

pogled k očetu, nato ponovno k meni

moj dedek Matevž, rojen leta 1882, si je



■ Rodili smo se utrujeni, in živimo

in umirjeno pove: Na to našo zgodovi-z denarjem iz železarne zgradil hišo. In za to, da počivamo.

no sem zelo ponosen. Nikoli ni nihče od tudi penzijo je dočakal. In tudi jaz sem



■ Dokler nas tako plačujejo, tudi

nas razmišljal o tem. Ampak sedaj smo nam zgradil hišo, ta varen dom, kjer tako delamo.

pa vsi zelo ponosni na to. Zadovoljen smo sedaj. Hišo sem začel graditi pri



■ Kdor ne dela, mu ne najdejo

sem, da delam v tem podjetju. Vprašam devetnajstih letih. Nisem bogat, ampak napake v delu, zato zasluži nag-ga, ali občuti varnost, ker ima zago-

sem neizmerno zadovoljen s tem, kar rado.

tovljeno službo in ker ve, da bo tako še imamo. V njegovih besedah začutim dolgo. Seveda, to je zame socialna var-ponos, med pogovorom pa ga včasih

Na koncu mi v roke stisne še vizit-

nost, zato sem pomirjen. Podjetje ima ujamem, kot da bi v sebi podoživljal

ko iz leta 1977. Poslovim se in odpe-

dolgo tradicijo. Bojan dela v železarni čase, ko je še delal v železarni. Zato

ljem. Ko z avtom zapeljem na cesto,

že deseto leto, zaposlen je kot vzdrže-

ga vprašam: Kako ste doživljali zadnji upočasnim in med vožnjo spremljam

valec. Njegov starejši brat, Srečko, pa dan v službi, dan, ko ste odšli v pen-potko ob cestišču, po kateri je Vinko

je zaposlen v železarni že 25 let. Leta zijo? Nekaj trenutkov premišljuje in pešačil v železarno. Po nekaj minutah

1995 je kot dvajsetletnik prvič stopil

oriše zadnji dan. Na delo sem šel tiho me pripelje do železarne. Tako kot je

v tovarno in dobil zaposlitev. Srečko:

in umirjeno, brez velikega pompa. Ko Vinka dolga leta.

82

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





DRUŽINA APŠNER – 129 LET

USTVARJANJA JEKLARSKE

TRADICIJE

In tam je v železarni

našega dedija spoznala

Moje prvo jutro na Koroškem. Sobota

je. Ko na poti k družini Apšner na Če-

čovje zapeljem skozi krožišče, opazim

velik napis SIJ in glavni vhod v tovar-

no. Zato odpeljem dodaten krog, da

si ju bolje ogledam. Pa še enega, nato

pa ustavim. Stopim ven in zaslišim

mogočen zvok tovarne. Ni moteč in

ne toliko močan, se ga pa začuti, tudi

pod nogami. Pomislim, koliko let se že

tukaj ni ustavila proizvodnja. Koliko

ljudi, koliko generacij si je z delom

v železarni ustvarilo dom, družino,

pokojnino.

Vdihnem, izdihnem in sedem nazaj

v avto. Nekaj minut stran sem že med

bloki na Čečovju. Pozvonim ob napisu

Ašpner. Nekaj nadstropij višje na vrhu

stopnic ob odprtih vratih me pričaka

26-letni Boštjan. Prijazno me povabi,

da stopim v stanovanje. Takoj ko

prestopim prag, mi sežeta v roko še

Boštjanova sestra Tanja in njun oče

Franc. Všeč so mi sramežljivi ljudje,

zato me njihova začetna sramežlji-

vost razveseli. S tem nekako enačim

skromnost in pristnost. Sedemo za

mizo v kuhinji, kjer me že čakajo domači piškoti. Dobri so, zelo. Tanja:

Jan, boš kavo? Bom, odvrnem. Tanja je danes prišla s svojim sinom. Sicer

ni zaposlena v železarni, a se je z njo spogledovala med srednješolskimi

počitnicami. Pot jo je kasneje odnesla

v pedagoško smer. Iz omare vzame

staro džezvo za kavo. Doda, da mi bo

pripravila tisto »ta pravo«, dišečo in

močno turško kavo. In ravno s kavo

začnemo naš pogovor. Tanja: Ta zvok džezve … Ata je ob petih zjutraj vstal, da si je skuhal kavo. Spominjam se tega zvoka. ― Tudi sama sem v študentskem življenju potem imela takšno navado.

― Ko si zaslišal džezvo, si vedel, ata je vstal za službo.

Da sem danes tukaj, da bodo z mano

delili zgodbo Ašpnerjevih, se je odločil Boštjan. V SIJ-u dela sicer le dobro leto in pol. Vprašam ga, zakaj se je prijavil na projekt Iz roda v rod. Imel sem ob-

čutek, da imam kaj pokazati, povedati, da imamo dovolj pestro zgodovino. Pa to, da lahko raziskujemo po svojih ko-reninah – nas povezuje, nam ogromno pomeni. Nadaljuje. Na začetku nas je skrbelo, da ne bomo imeli dovolj foto-P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 83





grafij, ampak sedaj ko smo vse pregle-Navdušen sem nad tem, kako veliko

filmski scenarij. Vesel sem, da sem

dali in jih poiskali, smo pa ugotovili, da jim to pomeni, kako spoštujejo svoje

lahko del te zgodbe. Resnično močno

lahko naredimo iz njih en cel album. In korenine in kako ponosni so, kdo so.

jih začutim, kako občutijo pripadnost

se nasmejijo. Na mizo položijo števil-

Po nekaj trenutkih, ko še listam

in povezanost. Tanja takrat umirjeno

ne slike, spominke, priznanja in stare

po mesečniku, Boštjan in Tanja na-

zaključi: Mati fabrika nam je dala kruh, zapiske, ki dokazujejo, koliko rodov je daljujeta: Imamo pa še eno zgodbo,

iz roda v rod. Pa čeprav Tanja ni bila služilo svoj kruh v železarni. Boštjan je na katero smo res zelo ponosni. Gre nikoli zaposlena v železarni, jo čuti,

vidno navdušen in ponosen nad vsem

za najino babico. Boštjan nadaljuje: kot bi bila del nje. Oče Franc večino

zbranim. Entuziastično nadaljuje. Še Najina babica Rozalija je bila v drugi časa sedi vzravnano naslonjen in ju

prejšnji večer smo bili prepričani, da svetovni vojni deportirana iz Rusije.

pozorno posluša. Dobim občutek, kot

sem jaz tretja generacija, ki dela v že-Franc: Moja mama je bila ujetnica.

da mu v glavi odzvanja misel: To je

lezarni. A ko smo včeraj začeli odpirati Takrat je bilo v železarni tudi delovno to, jaz sem svoje opravil. Njuni otroci škatle, smo našli ta mesečnik iz leta taborišče. Tanja: In tam je v železar-bodo tako pripovedovali o meni. Zato

1975. Jan, poglej, kaj piše. In začnem ni našega dedija spoznala. Boštjan: ga vprašam: Kaj je vam dala železarna?

brati označen del besedila.

Ampak potem so jo nazaj proti Beogra-Odgovori: Preživetje. Ko si enkrat dobil du peljali, ker ni imela državljanstva, ni službo, si vedel, da boš do »penzije«

ZLATI JUBILANTI DELA.

več mogla po vojni ostati tukaj, vendar tam. Če si se izšolal za delo, ki si ga imel Franc Apšner. Stari fužinarski družini se je ljubezen premagala vse ovire. Dedek rad, ni bil problem iti v službo. Veliko je rodil leta 1915 na Prevaljah. Njegov jo je šel iskat in je rekla DA. In sta se nam je dala. Tanja skromno vpade v oče je 42 let delal v ravenski železarni, poročila. Tanja: In potem je prišel mali besedo in zaključi: Ata nam ni dajal le materin oče pa je delal še v slavnih pre-Franc, najin oče. In se vsi prijetno na-kruha, meni je omogočal tudi študij, s valjskih fužinah ... Tanja zmoti moje smejijo. Boštjan še doda: Če ne bi bilo pokojno mami Štefko sta nam dala tudi branje: Ta zapis je dokaz, da je mogoče železarne, ne bi bila prišla babica sem, dom. Živeli smo skromno, ampak nam

še več generacij, kot smo mislili, bilo in ne bi bilo nas. Meni veliko pomeni ni nič manjkalo. Če ne bi imel službe v zaposlenih v železarni. Tudi oče mame vse to, ker vsak dan hodim po isti hali, železarni, ne bi bilo nič. Vsako naduro, mojega dedka, torej moj prapradedek, kot so moji predniki. Zaposlil sem se v ki jo je naredil, je naredil za nas.

je bil zaposlen v železarni. Zagotovo isti hali, v istem obratu, kot se je moja Sežem jim v roke. Močno si jih

so bile štiri, ampak velika verjetnost je, babica.

stisnemo. Jih pozdravim in odidem.

da je Boštjan že peta generacija. Sicer Sedim in jih popolnoma le nemo

Odhajam drugačen, kot sem prišel.

nimamo zagotovila, ampak iz teh za-

poslušam in občudujem. Takih zgodb

Še jih bom obiskal.

pisov sklepamo, da obstaja možnost.

nisem navajen. Kot bi bral najboljši

84

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





DRUŽINA ŠERUGA – 134 LET

USTVARJANJA JEKLARSKE

TRADICIJE

Kaj vam pomeni SIJ? Za hip

zavlada tišina in potem vsi,

kot dobro usklajen pevski

zbor, v en glas povedo:

Mati fabrika!

Pozen marčevski večer je. Eden tistih

zadnjih zimskih večerov, ko zima želi

pokazati še vse, kar ji je ostalo od moči.

Večerna megla, dež in temperature tik

nad lediščem. Dolg dan je že za mano,

ko pripeljem pred hišo Šerugovih. Na

koncu ulice, obkroženi z naravo, živijo.

Še ne izstopim iz avta, ko mi na pragu

med vrati široko nasmejan izreče ko-

roško dobrodošlico 34-letni Davorin

Šeruga. Preden sem krenil na koroški

podaljšan vikend, med katerim sem

spoznal pet družin, ki že generacije

delajo v SIJ-u, si nisem znal predsta-

vljati, kaj me čaka, kako bo zame ta

konec tedna minil, kaj bom občutil,

s kom se bom pogovarjal. Če sem

povsem iskren, nisem opravil domače

naloge, da bi se poučil o celotni sliki železarstva v teh krajih. Ampak z namenom. Nisem si želel ustvariti slike,

še preden spoznam ljudi, ki to tradicijo živijo, ki so te doline ustvarili.

In zato popolnoma nevedoč stopim

v prijeten dom Šerugovih. Preseneče-

no se nasmehnem, ko zagledam polno

dnevno sobo nasmejanih, meni ne-

znanih oseb, ki me prisrčno sprejme-

jo. Pričakalo me je kar sedem članov

družine, in preden mi vsi utegnejo

nameniti tisti ta pravi, močan stisk

roke, ki mi sporoča dobrodošel med

nami, sta na mizi že pijača in domača

potica. Besede in nasmehi kar vih-

tijo po sobi. Takoj se sprostijo in se

mi odprejo.

Spontan pogovor o raznoraznih

stvareh zato presekam z vprašanjem.

Kaj vam pomeni SIJ? Za zelo kratek čas zavlada tišina in potem vsi, kot dobro

usklajen pevski zbor, v en glas povedo: Mati fabrika! In vsi se glasno nasmejimo. Davorin Šeruga takoj doda: To je naše preživetje, delo, strast, neka varnost, prihodnost. Ko vidim po televiziji, koliko je brezposelnih po Sloveniji, se zavedam, kako dobro mi je. Sproščen sem. Vem, da bo plača prišla. Sem lahko miren, ker imam dva otroka, sin Jane je star štiri leta, hči Aleša pa sedem.

Ker takoj začutim neki ponos, neko

pripadnost, želim njihovo zgodbo

začeti na začetku, davno v preteklo-

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 85





sti. V trenutku, ko je prvi član njihove malenkost dvigne in proti fotografu

Še dolgo v večer se pogovarjamo.

družine stopil v železarno. Takrat se

pokaže fotografijo. Poglej, to je moj Izjemno prijetno se počutim. Še nekaj

oglasi Ivan Ivartnik, Davorinov dedek,

deda. Vsi na kavču ponosno prikimajo ur prej sem bil na poti k popolnim

in umirjeno pove, da je že njegov oče,

in dodajo: Ja, to je naš Ivan. Na svoji neznancem, sedaj pa sedim v njiho-prav tako Ivan, delal v železarni dav-

koži začutim njihov ponos, ko se v

vem domu, in lahko rečem, da vem,

nega leta 1940. Spominjam se, mene je trenutku vsi za malenkost dvignejo,

kdo so, od kod prihajajo in kam gredo.

oče, kot malega dečka, peljal s kolesom, da bi si tudi sami še enkrat pogledali

Železarji so. Delavni in pošteni ljudje.

da sem pogledal, kje dela. Dobro se fotografijo.

Tik preden grem, mi Davorin želi

spomnim tega trenutka, ko sem stal

Ponovno razbijem krajšo tišino in

pokazati še nekaj. Nekaj, kar vsem njim ob njem. Moj oče Ivan nas je peljal v izkoristim trenutek za vprašanje: Kaj zelo veliko pomeni. Na mizo položi

ta svet, in smo mu zelo hvaležni. Ivan bi bilo, če ne bi bilo tukaj železarne?

pismo. Staro. Pismo sodelavcev, ki so

je danes tukaj najstarejši. V pokoju je Kaj bi bilo brez SIJ-a? jih vprašam. NIČ!

ga posvetili Ivanu, ko je odšel v pokoj.

že od leta 1990, zato ga vsi, ko začne mi odgovorijo v en glas. Malenkost

Preden je odšel, jih je namreč vse še

govoriti, radi poslušajo. V mojem času, obrnem vprašanje in jih vprašam: A

enkrat obiskal. Tako piše v pismu: V

jaz sem začel leta 1955, so začeli pou-sem preveč drzen, če rečem, da bi bila čast mi je, da se lahko v imenu vseh nas čevati metalurgijo. In takoj ko smo se koroška identiteta popolnoma drugač-

zahvalim za to velikodušno potezo, ker mi takrat izurili, smo imeli šiht, tega na brez železarske zgodovine? VSEKA-si nas hotel vse še enkrat videti skupaj.

ni povsod. In še danes je tukaj tako!

KOR! 100-odstotno! Ja! še bolj v en glas Tako srečanje je nekaj drugega kot pa Ko se nekdo izobrazi, dobi službo. Tega povedo, Ivan, najstarejši med njimi,

poslavljanje od posameznikov v tovarni.

drugod ni. Ponosno me pogleda v oči se na kavču ponosno vzravna. Tudi

Tudi mi se lahko nocoj od tebe drugače in nadaljuje. Takrat so nam gradili sta-mene začutijo, kako dvignem pogled,

poslovimo. Še zdaleč ne mislimo na

novanja, domove. Za mali denar smo

kako tudi sam postanem ponosen na

slovo, le ti odhajaš iz naše ožje jeklarske dobili dom. In tako smo si lahko vse njihove ponosno izrečene besede. Pa družbe. Prepričan sem, da boš še prišel ustvarili. Smo pa res veliko delali. Se vi čutite, kako ponosni ste na te kraje?

med nas, da se bomo srečali še večkrat, nasmeji, ko mu vsi drugi prikimajo in

Se zasmejijo. Zdaj ko nas tako sprašuješ, saj si še velik korenjak. S teboj sem delal dodajo: O, ja. Dela se pa veliko. Takoj šele vidimo. In vsi se nasmejimo.

20 let. Vesel sem bil takih poštenjakov.

ko Ivan za trenutek ostane brez besed,

Prijeten dom imajo, družinski, topel. To je bila tvoja največja odlika, poleg Davorin, najmlajši od vseh, ki še danes Čuti se, da so si ga zgradili sami, z

vseh drugih.

dela v železarni, z mize, na katero so, denarjem, ki so si ga trdo prigarali v

Davorinu se zahvalim, ker mi je to

še preden sem prišel, položili veliko

železarni. Zato jih vprašam: Kaj ste si pokazal. To ni samo pismo. Je odraz

slik in raznih dokumentov, ki pričajo o lahko privoščili zaradi dela v železarni?

vsega, kar so tukaj ljudje. Kar so pos-

bogati zgodovini Šerugovih, privzdig-

Skorajda vsi v en glas povedo: Vse, kar tali skozi delo v železarni. Pozdra-ne fotografijo in pove: To je pa slika imamo. Ti dve hiši, v katerih živimo. V

vimo se, tokrat si ne stisnemo rok.

prvega delavskega sveta, ustanovlje-tej polovici živimo mi Šerugovi, v drugi Objamemo se.

nega v železarni. Ponosno se s stola polovici pa Ivartnikovi.

86

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





DRUŽINA JAMER – 230 LET

USTVARJANJA JEKLARSKE

TRADICIJE

Samo še na Mars nismo

poslali našega jekla

Popoldan je. Pravkar sem pojedel

kosilo v domači koroški gostilni. Tik

preden se odpravim k Juretu Jamerju

in njegovi mami Jerici, mi po telefo-

nu Jure sporoči spremembo plana. Da se raje dobimo v stanovanju njegove

mame Jerice, in ne pri njem, kot sva

bila sprva dogovorjena. Odpeljem

ponovno v smeri, iz katere sem se

pripeljal, in parkiram pred stanovanj-

skim blokom na novem naslovu. In

seveda, tudi to stolpnico je zgradila

železarna, za potrebe svojih delavcev.

Nekaj nadstropij višje stopim v dom

družine Jamer. Še ne sedemo za mizo

v jedilnici, ko Jure takoj razloži: Pri mami smo se dobili, ker se je tukaj vse začelo, to je dom mojih staršev, tukaj sedaj živi samo še moja mama. V tem stanovanju sem odrastel.

Brez predgovora ali razlage, kako

bo naš pogovor potekal, ju vprašam:

Kakšna bi bila Koroška, če ne bi bilo železarne? Začne Jerica: Oh, če ne bi bilo jekla, ne bi bilo ničesar! Brez železarne ne bi bilo naselij, ne bi bilo Čečovja, Javornika, vsega tega, kar je okrog nas. Jure: Mati fabrika. Jerica: Mati fabrika!

Jure Jamer je direktor Valjarne (po-

datek se nanaša na leto 2018, op. ur.), v kateri je trenutno zaposlenih 340

ljudi. Funkcijo direktorja opravlja pet let, v SIJ-u pa je zaposlen že 25 let.

Jure: Že kot študent sem delal, vedno ko sem imel proste dneve. Na začetku sem delal kot fizični delavec. Zato me ljudje danes poznajo, vedo, da poznam celoten delovni proces, da poznam veliko stvari v procesu, zato me spoštujejo.

Samo zato sem si lahko zgradil res zelo, zelo dobro ekipo. Sodelujemo vzorno.

S službenimi kolegi hodimo tudi vsaj dvakrat na leto na izlet.

Tudi Juretov oče Stanko je bil zapo-

slen v železarni, pogovor zato nanese

na pokojnika. Na obraz se mu pririše

nekakšen zamišljen, rahel nasmeh.

Jure: Po letu in pol dela, ko sem bil planer, sem dejansko postal šef svojemu očetu. Spominjam se ga, ko je

samo nekaj dni pozneje prišel do mene v valjarno. In ko je šel mimo mene, me je tako (pokaže, kako) po rami udaril, me pogledal in mi rekel: »Tukaj si ti moj šef, ampak jaz sem pa tvoj fotr!«

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 87





(smeh) Ja, tako je pač bilo, sem imel žamo kar 85 odstotkov proizvedenega.

je vse tukaj okoli posledica železarne.

visoko izobrazbo, in sem svojemu očetu Dvigne pogled proti meni, se s komolci

Gimnazijo je financiral – kdo? Železar-postal šef. (smeh) Jerica: Ja, moj mož nasloni na mizo in s ponosnim nasme-na. Jerica: Brez matere fabrike bi bili je delal v tovarni. Jure: Naša mama je škom našteva. 15 odstotkov izvažamo tukaj samo travniki. Jure: Veste, kaj rekla, da je tovarna očetova druga žena.

v ZDA, 15 v Nemčijo, 15 v Italijo, 10 v vam povem. Prepričan sem, da bomo

Pogledata se in se nasmejita.

Avstrijo …, preostalo pa v kar 85 držav spet kmalu gradili bloke za delavce. Jih Vprašam Jerico: Kaj pa vi in železar-po vsem svetu. Naši izdelki so izjemno bomo potrebovali. Že takoj danes bi na? Odgovori: V železarni sta delala kakovostni. Res sem ponosen na jeklo, potrebovali vsaj 50 novih delavcev. Ja, oba moja pradedka, moj dedek in tudi ki ga ustvarjamo s svojimi zaposlenimi.

časi se ponavljajo, in upam, da bo tako, moj oče. Tudi on, tako kot vsi, je bil zelo Veste, mi imamo veliko odgovornost.

kot je bilo pred mnogimi leti.

ponosen, da je bil zaposlen v železar-Vprašam ga, kje lahko najdem kos

Ne srečam veliko ljudi, ki bi s takim

ni. Moram pa reči, da ga je bilo vedno njihovega jekla. Uff ... Kje ne?? In se zadovoljstvom govorili o svojem de-strah, ali mu bo otroke uspelo spraviti zasmeji. Elektriko dobite iz elektrarn, lovnem mestu in podjetju. Za Jureta in

do kruha. Šele ko sem dobila službo ne? No, na primer tiste lopatice v tur-marsikoga v teh krajih bi lahko rekel,

v železarni, je bil srečen in sproščen.

binah so naše. Samo še na Mars nismo da je njihova služba njihov način

Začela sem leta 1969 in sem bila zapo-poslali našega jekla. Ko bomo pa šli na življenja. Jure si zato močno želi, da

slena vse do upokojitve, do leta 2003.

Mars, bodo naše jeklo uporabljali tudi bi generacije, ki prihajajo, občutile

Zdaj me ni tam že 15 let, ampak veste, tam! Včasih smo delali, mi rečemo, »be-podobno in to predale naprej. Danes še danes čutim močno pripadnost.

tonsko železo«, zdaj pa delamo samo mlajše generacije niso toliko navezane, Jeričin sin Jure je danes že peti rod,

vrhunske stvari. Všeč mi je, ko mi na kot smo bili mi. Morda še bodo, upam.

ki dela v železarni. Všeč mi je, da ni

vprašanje, ali se tudi delavci zavedajo, Je pa res, da mi smo vedeli, že takoj prvi

»samo« direktor Valjarne (podatek

da ustvarjajo tako kakovostne izdel-

dan, ko smo prišli v fabriko, da bomo iz se nanaša na leto 2018, op. ur.). Ko

ke, odgovori z odločnim JA. Seveda!

nje šli v pokoj. Ravno prijatelj iz te ge-napeljeva pogovor na podjetje, govori

Vprašam ga, od kdaj tako močno čuti

neracije me je poklical pred časom. Bil o samih presežkih. Mi smo zelo dobro to delo in te kraje. Veste, jaz sem od-je nekaj več kot 40 let v železarni. Zdaj podjetje! Imamo zelo dobro strategijo raščal z jeklom. Ko sta se mama in oče je pa že štiri mesece upokojen. Pa mi poslovanja. Se konstantno razvijamo, doma velikokrat pogovarjala o službi in pravi: »Hej, Jure, kaj valjamo danes?«

zato smo zelo konkurenčni večjim. Strah o tem, kaj je prav in kaj ne, kako bi kaj Pa mu rečem: »V penziji si!«

me je morda edino, da se bo to investi-moralo biti, sem bil jaz vedno zraven ranje, ta razvoj, ta pot, kot smo si jo in sem vse poslušal. Zgodaj sem se za-zastavili, kdaj ustavila. Jan, mi izva-vedal celotne okolice. Vedel sem, da 88

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





DRUŽINA PODOJSTRŠEK –

68 LET USTVARJANJA

JEKLARSKE TRADICIJE

Na začetku je bil prav

oče moj mentor

Tokrat je drugače. Zapeljem v popol-

noma novo naselje. Široka cesta me

pelje po slepi ulici mimo hiš, ki jih

zob časa sploh še ni načel. Nekateri

še celo vhodna vrata montirajo. Lepa

arhitektura, moderno, skozi velika pa-

noramska okna se odpirajo razgledi na

gozd, ki se dviga le nekaj metrov stran.

Všeč mi je, a šele ko parkiram avto

na koncu ulice in izstopim, dojamem,

zakaj je to naselje tako drugačno in

zato tudi zelo posebno. Ne vem, koliko

se domačini tega zavedajo, a gre za

nekakšno vizualno časovno ločnico

med generacijami. Nekako tako, kot da

bi temelje tega novega naselja novih

družin postavili že pred sto leti. Po-

mislim, da ne bi nikoli dobilo svoje

podobe, če ne bi v teh dolinah živeli

delovni ljudje, ki so dan za dnem kovali železo. In to počnejo že 399 let.

Pozvonim na zvonec Podojstršek in

vstopim v novo obdobje, v dom Matica

in Anje. V jedilnici za mizo sedijo ob

kavi in domači potici še Matičev oče

Robert, mati Majda in bica (babica)

Franca. Matic je zaposlen v družbi SIJ

Ravne Systems kot konstruktor, oče

Robert kot vzdrževalec, mati Majda

pa dela v knjižnici na gradu, a je tudi ona nekdaj delala v železarni, kot

strugarka. Ko jih vprašam, kdo je še

del te železarske zgodovine, mi bica

Franca ponosno pove: Vseh mojih 12

bratov je delalo v tovarni! In tudi moj pokojni mož, Alojz. In nadaljuje: Začel je delati, ko je bil star 15 let, leta 1945.

In zaposlen je bil vse do leta 1980. Delal je v valjarni, bil je kurjač. Spominjam se, kako so bili v fabriki zelo povezani med seboj. Midva sva bila takrat doma na deželi, imel je vsak dan eno uro hoje do fabrike. Pa veste, moj mož je samo enkrat zaspal na šiht, in še to na noč-

nega. Vsi se nasmejimo bici. Tako kot pri vseh družinah, ki jih spoznavam pri projektu Iz roda v rod, tudi tukaj pri

Podojstrškovih, že po nekaj besedah

občutim ponos in veselje, ko začnejo

govoriti o kom, ki je poskrbel za dru-

žino in ustvaril razvejano družinsko

drevo z delom v železarni.

Majda, Alojzova hči, pripoveduje:

Naš ata je delal, mama pa je skrbela za dom. Ata je vedno gledal, da je delal tudi za praznike, ker je takrat več zaslužil.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 89





Da nam je bilo bolje. Spominjam se tudi, zame, saj sem si lahko danes pri svojih daljuje. Tiste generacije, kot je bil moj včasih je bilo tako, da v železarno nismo letih ustvaril že veliko. Ponosno pove, deda, oni so živeli za to delo, s svojimi smeli. Je bilo pa nekoč za prvi maj, ko da mu je bil na začetku mentor prav

žulji so ustvarili ves kraj, ustvarili so mi je naročil, naj mu prinesem mošt na oče. Izjemno všeč mi je, ko začutim, da našo prihodnost. Nikoli jim ni bilo težko šiht, do vratarja. Mi smo vedno imeli so prav vsi drug na drugega ponosni.

po napornem delu iti še delat naprej.

doma mošt. Takrat sem bila stara prib-Matic je danes tukaj zadnji rod, ki pelje Njegova generacija je uredila Ivarčko ližno 10, mogoče 12 let. Ko sem prišla, družinsko tradicijo v železarni. Pravi, jezero, skrbeli so tudi za smučišče, za je naprosil vratarja, da me je spustil v da čuti tudi veliko odgovornost. Matica veliko stvari. Slika današnje Koroške tovarno. In takrat sem prvič videla vse prosim, naj mi natančneje razloži, kaj

se je ustvarjala skozi zgodovino tudi te ogromne posode, peči. Sem samo

počne. Riše načrte, pravi. Karkoli se zaradi železarne. Brez železarne ne bi gledala, kako je vse to veliko. Ata je bil pokvari, se najprej razstavi, postavi bilo Koroške.

vedno zelo ponosen na to, kje je delal.

se diagnostika in nato se narišejo novi, Z več družinami, kot se pogovar-Ni mu pa bilo vseeno, ko njegov sin ni rezervni deli. In tukaj začutim njego-jam, bolj občutim te kraje. Po nekaj

šel delat v železarno, pa tudi druga hči, vo spoštovanje do svojih prednikov

dnevih si celo drznem reči, da te

moja sestra, ni šla. Vedno je rekel, en v tovarni. Moji predhodniki so risali kraje poznam. Vsaj dušo. Čas je, da

moj otrok bo delal v fabriki, tako da jaz na table. Govori spoštljivo. Ne pred-grem. Pozdravimo se in odidem. Ko

nisem smela razmišljati o drugi smeri stavljam si, da bi delal tako. Danes je peljem skozi naselje, si v glavi sesta-kot o industrijski. On takrat preprosto drugače, delamo z računalnikom, v pro-vim zaključno misel. Podojstrškovi so

ni verjel v nobeno drugo službo. Zanj gramu, kjer vidiš prav vse. Včasih pa so danes tukaj, ker je nekdo v preteklo-je bila fabrika mati.

znali predvidevati iz ene same črte, ki sti trdo delal, in tukaj bo spet nekdo

Pogledam proti Maticu in njegove-

so jo narisali na tablo. Res zelo spoš-

drug čez toliko let, ker danes oni trdo mu očetu Robertu. Slednji je v žele-tujem svoje predhodnike. Se vzravna, delajo. Morda bo celo tukaj, v tem

zarni zaposlen 13 let, Matic pa ima pri popravi stol in pokima z glavo, kot da

novem naselju, čez sto let nekdo, tako

svojih tridesetih že kar 11 let delovne bi tudi z mimiko želel pokazati, kako

kot sem danes jaz. Nekdo, ki bo stopil

dobe. Ko se je zaposlil v železarni, je še veliko spoštovanja goji do prednikov.

v te domove in spisal nove zgodbe o

študiral . Matic pove : To, da sem začel Lepo je videti nekaj takega. Začutim

drugih ljudeh, o drugih rodovih, ki

delati že med študijem, je bilo najboljše ga, kako veliko mu vse to pomeni. Na-bodo cenili svoje prednike. •

90

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





N A D A L J U J E M O T R A D I C I J O Ž E L E Z A R N E R AV N E

SMO SIJEVCI.

SMO SLOVENSKA

INDUSTRIJA JEKLA

Monika Žvikart

(povzeto po gradivih in publikacijah Skupine SIJ) Foto: arhiv Skupine SIJ

Skupina SIJ je največja vertikalno integrirana metalurška skupina v Sloveniji. Največ

prihodkov ustvari s proizvodnjo jekla, ki je smiselno povezana s preostalimi poslovnimi Z več kot 84 odstotki izvoza

sodi Skupina SIJ med naj-

večje slovenske izvoznike.

S skoraj 3.900 zaposlenimi

je steber zaposlovanja v ko-

roški in gorenjski regiji. Na Ravnah na Koroškem zaposluje tretjino aktivnega

področji, od zbiranja in prodaje jeklenega prebivalstva v občini, na Jesenicah

odpada do distribucije jekla in njegove pa petino. Z delovanjem po načelih

krožnega gospodarstva izkazuje svojo

predelave v končne izdelke (npr. jeklene trajnostno naravnanost in je zgleden

palice, valji, industrijski noži) za svetovne trge.

primer na tem področju v Sloveniji.

SKUPINA SIJ V ŠTEVILKAH (2019)

3.859 . . . . . . . . . . . Zaposleni proizvajalec debele

Št. 1 nerjavne pločevine

767,4 mio. EUR . . . . . Prihodki od prodaje (SIJ Acroni, Jesenice)

58,8 mio. EUR . . . . . . EBITDA 37,6 mio. EUR . . . . . . Naložbe 84,6 % . . . . . . . . . . Delež izvoza 477,6 tisoč ton. . . . . . Proizvodnja jekla proizvajalec orodnih

jekel v Evropski uniji

Št. 3 (SIJ Metal Ravne,

Ravne na Koroškem)

Tri pike, tri vrednote,

ki nas povezujejo

proizvajalec industrij­

in krepijo. Vsaka

Top skih nožev na svetu

trdno sama zase, a

(SIJ Ravne Systems,

obenem vse vedno

10

Ravne na Koroškem)

skupaj. Simbolizirajo

našo prilagodljivost,

prizadevnost in

zanesljivost.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 91





V SIJ Metalu Ravne

nastaja več kot 200

kvalitet jekel različnih

dimenzijskih oblik.

Vsako leto

razvijemo približno

100 novih izdelkov

in v proizvodnji

izdelamo 6–10 novih

kvalitet jekel.

SIJ Metal Ravne je druga največ-

ja družba v Skupini SIJ in je s svojim

tržnim deležem tretji največji pro-

izvajalec orodnih jekel v Evropski uniji.

V SIJ Metalu Ravne v električni

obločni peči izdelujemo jeklo, ga

ulivamo v ingote, elektro pretaljuje-

mo pod žlindro ter nato valjamo ali

kujemo v kakovostne dolge proizvode

Leta 2016 so se v Skupini SIJ po-

za nišne jeklarske trge. Izdelujemo

vezali laboratoriji družb SIJ Ravne

orodna in hitrorezna jekla, specialna

Systems, SIJ Metal Ravne in SIJ Acroni

jekla in konstrukcijska jekla.

pod enotno blagovno znamko SILABS.

Kupci SIJ Metala Ravne prihajajo

Danes je to največji industrijski labo-

iz strojnopredelovalne industrije, av-

ratorijski sistem v Sloveniji.

tomobilske industrije, gradbeništva,

kovinskopredelovalne industrije, ke-

mijske industrije, medicine in farma-

cevtske industrije, elektroindustrije in energetike. Leta 2020 smo uspešno

pridobili tudi certifikat za vstop v le-Industrijski noži

talsko industrijo.

SIJ Ravne Systems je v Skupini SIJ

SIJ Ravne Systems

največja družba na področju predela-

se uporabljajo

ve. Sodi med tri največje proizvajalce

na vseh petih

industrijskih nožev in kovanih valjev v Evropi in med deset največjih na svetu.

kontinentih, v več

Ponašamo se s strokovnim zna-

kot sedemdesetih

njem inženiringa, raziskav in razvoja

državah po svetu.

ter proizvodnje.

Kupci prihajajo predvsem iz jek-

larske, lesnopredelovalne, papirne,

gumarske in reciklažne industrije ter

industrije aluminija.

92

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





V valjarni SIJ Metala Ravne smo

zagnali štiri milijone evrov vredno

linijo za toplotno obdelavo jekla s

kontinuirno žarilno pečjo priznanega

proizvajalca Ebner. Linija je energet-

sko učinkovita in okolju prijazna ter

omogoča toplotno obdelavo jekel, s

katero dosegamo specifične mehan-

ske lastnosti in mikrostrukturo jekel.

Povečane zmogljivosti zadovoljujejo

povpraševanja po specialnih jeklih

najzahtevnejših kupcev iz energetske-

ga in naftno-plinskega sektorja.

V proizvodnji nožev SIJ Ravne Systems smo zagnali prvega Z dvema CNC-horizontalnima rezkalnima centroma MAZAK

robota za posluževanje CNC-stroja, s čimer smo naredili prvi z 28 paletami smo v SIJ Ravne Systems naredili preskok na korak na poti v industrijo 4.0. Z robotizacijo ponavljajočih poti k modernizaciji in posodobitvi proizvodnega procesa se operacij na tem stroju (robkanje, graviranje, protikorozij-izdelave nožev za reciklažo plastike in drugih nožev. Stroja ska zaščita) bomo uspešno povečali izkoristek stroja. Cikel nam zagotavljata višjo produktivnost, boljšo geometrično izdelave izdelka je z robotom krajši, kakovost konstantna in stabilnost in bolj optimiran proces rezkanja oblike izdelka.

boljša, robot pa tudi z lahkoto opravi še »nadure«. Operater-28 palet nam zagotavlja znižanje pripravljalnih časov za 90

ji, ki so delali pri tem stroju, so danes razbremenjeni, in lahko odstotkov, boljšo fleksibilnost in povečanje zmogljivosti opravljajo delo pri drugem stroju, medtem ko vmes zamenja-obstoječega proizvodnega programa.

jo paleto s surovci in odpeljejo paleto z obdelanimi kosi.

mizarstvo

tiskarna

storitve

sij.zipcenter.si

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 93





MARTINA

(Materiali in tehnologije

za nove aplikacije)

V letu 2019 smo uspešno zaključili

projekt MARTINA, v okviru katerega

smo v SIJ Metalu Ravne skupaj s par-

tnerji iz industrije, institucij znanja in razvojnih centrov razvili napredno

orodno jeklo za inovativna orodja

nove generacije SITHERM S140R z

izboljšano toplotno prevodnostjo. Z

JEKLO NAS SPREMLJA

razvitim jeklom smo odgovorili na

NA VSAKEM KORAKU

zahteve orodjarskega trga po večji

Naša življenja so povezana in prepre-

USTVARJAMO NOVA JEKLA

produktivnosti in daljši življenjski

dena z jeklom, najširše uporabljenim

Raziskovalni, razvojni in inovacijski

dobi orodij. Razviti koncept legiranja

materialom na svetu. Jekla in izdelki iz dejavnosti namenjamo posebno po-novega jekla SITHERM S140R prinaša

jekla, proizvedeni v družbah Skupine

zornost. Naša razvojno-raziskovalna

drugačne kombinacije lastnosti tega

SIJ, so povezani z energetiko, avto-

dejavnost je usmerjena v materiale

jekla, ki ob enaki trdoti ter primer-

mobilizmom, ladijsko in letalsko in-

in tehnologije za nova jekla ter v

ljivi žilavosti in prekaljivosti dosega dustrijo, proizvodnjo gospodinjskih

zmanjševanje obremenitev okolja.

bistveno višjo toplotno prevodnost

aparatov, pohištveno in embalažno

Uvrščamo se med najbolj inovativna

kot standardna orodna jekla za delo

industrijo. Vse več rešitev in proiz-

slovenska podjetja in smo redni dobi-

v vročem. Projekt je sofinanciralo Mi-

vodov ustvarjamo za novonastale

tniki priznanj Gospodarske zbornice

nistrstvo za izobraževanje, znanost in

gospodarske panoge.

Slovenije za inovacije.

šport Republike Slovenije.

94

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Tipični furnirski noži

Inovatorski tim sodelavcev družb SIJ Metal Ravne, SIJ Ravne Systems, SIJ Acroni in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je lani prejel srebrno nacionalno priznanje za napredno orodno jeklo za delo v hladnem SIHARD S671

– DURAWE AR. Razvili so v svetovnem merilu popolnoma nov koncept legiranja ledeburitnega orodnega jekla s ce nejšim titanom in ga že tudi uspešno uporabili v praksi. Na trgu ne obstaja jeklo, ki bi ob podobni stopnji legiranja izkazovalo boljše kombinacije upo rabnih lastnosti na področju obrabne obstojnosti.

ČMRLJ (Doseganje

V okviru projekta RANO@STEEL

čistosti in lastnosti z

zato razvijamo takšno orodno hitro-

mikrolegiranjem jekel)

rezno jeklo, ki bo imelo kombinaci-

V sklopu projekta ČMRLJ v SIJ Metalu

jo lastnosti, kot so visoka trdota ter

Jeklo je najbolj

Ravne razvijamo tehnološke poti izde-

hkrati udarna žilavost, visoka obrabna

recikliran material

lave novih kvalitet jekel, ki ustrezajo obstojnost in rezilnost. Nova jekla razna svetu. Vedno

visokim standardom čistosti in veli-

vijamo v sodelovanju s Fakulteto za

kosti končnega zrna ter posledično

strojništvo Univerze v Mariboru ter z

znova ga lahko

mehanskim lastnostim, povezanim z

razvojnim oddelkom sestrskega pod-

100-odstotno

njimi. V letu 2019 smo v okviru pro-

jetja SIJ Metal Ravne, ki za nas razvija jekta izdelali prve laboratorijske šarže in izdeluje testne šarže novega jekla.

recikliramo brez

jekla s 15 različnimi kombinacijami

V okviru projekta RANO@STEEL pa

izgube kakovosti.

legirnih elementov. Ultravisoko trdno-

razvijamo tudi novo avtomatizirano

stno jeklo bo uporabno na področjih,

kalilno linijo za kaljenje furnirskih in kjer je zaželeno izjemno zmanjšanje

drugih nožev.

teže premikajočih se komponent, kot

so žerjavi in dvigala. Zmanjševanje

teže je ena od lastnosti, s katero po-

nudniki jekla omogočamo tudi manjšo

JEKLO IMA SKLENJEN

porabo goriva pri premikih in s tem

KROG UPORABE, NJEGOVA

zmanjšanje emisij. Za projekt smo

PONOVNA UPORABA JE

v sodelovanju s partnerji pridobili

NEOMEJENA

Razvoj novih jekel

sredstva Ministrstva za izobraževanje,

Vse vrste jekla lahko ponovno upo-

znanost in šport Republike Slovenije

v svetu poteka

rabimo za nova jekla različnih trdot,

ter Evropskega sklada za regionalni

tako hitro, da 75

trdnosti, žilavosti, korozijske odpor-

razvoj.

nosti in drugih lastnosti. Delovanje

odstotkov vrst

po načelih trajnostnega razvoja in

RANO@STEEL (Napredno

jekel, ki jih danes

krožnega gospodarstva je med našimi

orodno jeklo za rezanje

najpomembnejšimi zavezami. Spod-

uporabljamo, pred

mehkega lesa)

bujamo in uresničujemo ju tudi s po-

Podjetje SIJ Ravne Systems izdeluje

dvajsetimi leti še ni

novno uporabo stranskih proizvodov,

tudi nože za rezanje, luščenje in ob-

obstajalo.

ki nastanejo pri proizvodnji jekla, ali rezovanje furnirja. Obvladujemo vse

pa stranske proizvode uporabimo kot

branže v tej industriji, razen področja vir za nove. Glede na količino vhodnih

rezanja mehkega lesa. Zanj tudi sve-

materialov in izhodnih odpadkov je

tovna konkurenca nima tehnoloških

jeklarstvo dejavnost s skoraj popol-

rešitev.

noma zaprtim tokokrogom surovin.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 95





Z odvečno toploto

ogrevamo mesto

Odvečno toploto, ki nastaja pri hla-

jenju elektroobločne peči, v kateri

pri temperaturi več kot 1.600 stopinj

Celzija v Jeklarni SIJ Metala Ravne

pretaljujejo jeklo, preko distributerja Petrol namenjamo za daljinsko ogrevanje občine Ravne na Koroškem. Del

te energije je kot donacija Skupine SIJ

namenjen ogrevanju bazenov Špor-

tnega centra Ravne na Koroškem:

od leta 2016 za ogrevanje zimskega

bazena, od leta 2018 pa tudi letnega

– ogrevata se voda in zrak v balonu, ki bazen pokriva pozimi.

ZDRUŽUJE

NAS JEKLENA VOLJA

Kot donacijo v družbi SIJ Metal

Z odvečno toploto

Ravne z odvečno toploto ogrevamo

Posebno skrb namenjamo zaposle-

tudi zimski in pokriti letni bazen

nim in njihovim družinam ter lokalnim

pokrivamo približno

Športnega centra Ravne na Koroškem.

skupnostim. Z zaposlenimi se druži-

40 odstotkov toplote,

mo na različnih dogodkih in aktivno

potrebne za oskrbo mesta

sodelujemo pri različnih projektih.

Ravne na Koroškem.

Močan poudarek dajemo ozaveščanju

zaposlenih o varnosti in zdravju pri

delu. Povezanost s skupnostjo utrju-

jemo preko izbranih sponzorskih in

donatorskih projektov in drugih oblik

aktivnega dialoga. S podporo projek-

tov za razvoj športne infrastrukture

spodbujamo zdrav način življenja in

aktivno preživljanje prostega časa

prebivalcev lokalnih okolij.

Petra Majdič širi jekleno voljo

Da je za dosežke na različnih področ-

jih potrebna trdna, jeklena volja, ki

je že od nekdaj v značaju Skupine SIJ,

sporoča ambasadorka jeklene volje,

olimpijka in nekdanja smučarska te-

kačica Petra Majdič.

V letu 2019 je Petra Majdič s svojo

življenjsko zgodbo in konkretnimi

Nihče ti v življenju ne more

nasveti kot popotnico na poti do

dati zagotovila, da boš

zastavljenih ciljev prebujala jekleno

postal najboljši.

voljo pri srednješolcih in mladih

športnikih v klubih, ki jih družbe

Vedno pa se lahko zaneseš

Skupine SIJ sponzoriramo. Na

na svojo jekleno voljo.

Ravnah na Koroškem se je družila s

športnimi štipendisti Skupine SIJ in

To je edino zagotovilo, da se

z dijaki športnega oddelka gimnazije

dan za dnem trudiš postati

ter mladimi plavalci, odbojkarji in

nogometaši.

boljši in dosežeš svoj cilj.

Zato prebudi v sebi svojo

jekleno voljo!

Petra Majdič,

,

ambasadorka jek

a

lene v

e olje

96

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Znamo varno,

zmoremo zdravo

Stremimo k cilju nič

nezgod pri delu in

nagrajujemo obrate z

najmanj nezgodami.

Doseganje ciljev na

področju varnosti in

zdravja pri delu sproti

spremljamo in ocenjujemo

po premišljenih kriterijih.

Na podlagi rezultatov v

vsakem četrtletju leta

razglasimo najvarnejši

program in ga nagradimo

ob koncu leta.

Praznujemo na

Sijevem dnevu

Junija se zaposleni Skupine

SIJ z družinami družimo

na tradicionalnem Sijevem

dnevu. Dobimo se izmenjaje,

eno leto na Ravnah na

Koroškem in eno leto na

Jesenicah, ter čestitamo

najboljšim sodelavcem,

jubilantom in inovatorjem.

Predvsem pa se družimo

in zabavamo v krogu

sodelavcev in naših družin.

Preizkušamo bele strmine na Poseki

Zavihamo rokave in odpremo srce

Sodelavci Skupine SIJ se na SIJ zimskih igrah Na dnevu sodelovanja z različnimi aktivnostmi krepimo vezi z lokalno pomerimo v veleslalomu in deskanju. Podelimo skupnostjo. V letu 2019 smo se, skupaj s športniki iz društev in klubov, nagrade najhitrejšim sodelavcem, pa tudi tistim z ki jih sponzoriramo, ob delu, jeklarskem kvizu in športnih igrah družili najbolj jekleno voljo, ki jo dokažejo ob pobiranju po z osnovnošolci iz OŠ Juričevega Drejčka, varovanci VDC Ravne na padcu in z nadaljnjo vožnjo do cilja.

Koroškem in starejšimi v Domu starejših Na Fari na Prevaljah. V novo podobo pa smo odeli tudi ograje ob pešpoteh na Brdinjah.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 97





Skupaj treniramo,

tečemo in kolesarimo

Kakovostno preživljanje prostega

časa zaposlenih in njihovih družinskih

članov spodbujamo tudi v Športnem

društvu SIJ. Povezuje 250 članov, ki

sodelujejo na številnih tekaških in

kolesarskih dogodkih. Ob udeležbi na

Ljubljanskem maratonu smo izvedli

tudi dobrodelno akcijo. Vsak naš

pretečeni kilometer smo prevrednotili

v evre, podvojeni znesek pa kot

donacijo namenili vrtcem in šolam v

lokalnih skupnostih.

Na Ravnah na Koroškem

smo donacijo 1.482 evrov

podarili učencem Osnovne

šole Juričevega Drejčka.

Jekleni poligoni

Sponzorske in donatorske aktiv-

nosti izvajamo tudi z namenom

ozaveščanja o jeklu kot vsestran-

sko uporabnem materialu na vseh

področjih našega življenja. Lokal-

nim skupnostim po Sloveniji tako

podarjamo v družbi SIJ Acroni iz-

delane jeklene poligone za ulično

vadbo. Skupno jih je na različnih

lokacijah v Sloveniji že dvanajst,

do konca leta 2022 bo v sodelo-

vanju z Olimpijskim komitejem

Slovenija postavljenih še devet.

Jekleni poligon je na Ravnah

na Koroškem postavljen v

neposredni bližini Športnega

centra Ravne (DTK). Njegova

ambasadorka je članica

Plavalnega kluba Fužinar, Tjaša

Oder, prva slovenska mladinska

svetovna prvakinja v plavanju.

98

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





V letu 2018

smo z donacijo

vlečnice na

Poseki pomagali

urediti otroški

smučarski

poligon za

učenje smučanja

za otroke in

zabavo na snegu.

Z jekleno voljo kalimo

najboljše slovenske športnike

Smo dolgoletni sponzorji športnih

klubov (odbojkarski, nogometni, pla-

valni, smučarski, namiznoteniški), v

katerih so se kalili ali se kalijo najboljši slovenski športniki, med njimi tudi

člana srebrne slovenske odbojkarske

reprezentance Tine Urnaut in Klemen

Čebulj ter mladinska svetovna prva-

kinja v plavanju Tjaša Oder.

Mladinska ekipa OK Fužinar

SIJ Metal je decembra 2019

osvojila naslov mladinskih

državnih prvakov v odbojki.

Naši štipendisti, naši

prihodnji sodelavci

Perspektivnim dijakom in študentom

omogočamo štipendije in praktična

usposabljanja že med šolanjem. Z

mnogo truda in številnimi aktivnostmi

smo v sodelovanju s Srednjo šolo

Ravne dosegli, da so v šolskem letu

2016/17 v šolske klopi ponovno sedli

dijaki programa metalurški tehnik. V

času šolanja smo jim zagotovili šti-

pendije, po zaključku izobraževanja

pa tudi zaposlitev. Najboljšim štipen-

distom zagotavljamo tudi štipendijo

v času študija.

V jubilejnem letu je šolanje zaključila prva generacija metalurških tehnikov, naših štipendistov, ki so po več kot dveh desetletjih v šolskem letu 2016/17 ponovno sedli v šolske klopi. Med njimi sta tudi diamantna maturanta, ki sta dosegla vse točke, Martina Ditinger in Aljaž Rebol.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 99





Na območju nekdanje

V Štauhariji ali

Železarne Ravne je Stara

nekdanji krčilni

železarna, muzejski

kovačnici so na

kompleks, ki ga sestavljajo

ogled ohranjene

trije najstarejši ohranjeni

naprave in stroji

objekti s statusom

(elektroobločna

kulturnega spomenika.

peč, repač,

V njem je pod okriljem

žerjav, različna

Koroškega pokrajinskega

kladiva).

muzeja, Muzeja Ravne na

Koroškem, postavljena

stalna muzejska razstava

Mati fabrika – Železarna

Ravne, ki preko

razstavljenih predmetov in

fotografij prikazuje razvoj

jeklarskega podjetja in tudi

delo ter življenje jeklarjev.

SPOŠTUJEMO IN

OHRANJAMO DEDIŠČINO

Ponosni smo, da smo del industrije

s tako dolgo zgodovino in tradicijo,

ki se iz roda v rod prenaša že več ge-

neracij. Zato se nam zdi pomembno,

da kulturno in industrijsko dediščino

prepoznamo, zaščitimo in ohranimo

ter na primeren način predstavimo

javnosti.

100

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Solzica iz jekla, ki je postavljena

v Kotljah, je ob podpori SIJ Metala

Ravne nastala v delavnicah ter

po idejni zasnovi dijakov Srednje

šole Ravne in Lidije Fišer.

Prihodnost gradimo na trdnih temeljih preteklosti.

V jubilejnem letu je bila razstava

logije – Siemens-Martinove peči leta

V čast jubilejnega leta smo v Skupi-

nadgrajena s predstavitvijo zgodovi-

1881 je podjetju pomagala preseči

ni SIJ v sodelovanju z občinami, usta-

ne jeklarstva v Mežiški dolini v zad-

takratno gospodarsko krizo. Raba na-

novami in društvi zasnovali mnoge

njih 400 letih. Prve večje fužine, kot

prednih tehnologij je omogočila razvoj

aktivnosti. Nakar pa je v naše jubilejno so imenovali obrate za proizvodnjo

in obstoj te pomembne gospodarske

leto posegla epidemija koronavirusa,

železa in železnih izdelkov, so posta-

dejavnosti na Ravnah na Koroškem.

ki je del teh aktivnosti zaustavila in

vili v Črni na Koroškem, manjše tudi v

V sodelovanju z Narodnim muzejem

začasno prekinila tok praznovanja.

takratnem Guštanju. Konec 18. stole-

Slovenije in Naravoslovnotehniško

Dogodki se bodo sicer nadaljevali v

tja so v Črni in Mežici izdelovali žeblje fakulteto, Oddelkom za materiale

letu 2021, vendar pa je zaradi še vedno in žico, na Prevaljah so v 19. stoletju in metalurgijo, ter SIJ – Slovensko

veljavnih preventivnih ukrepov in ne-

zgradili železarno po angleškem vzoru

industrijo jekla sta na razstavi pred-

gotovosti, kako bo naše družbeno živ-

in med prvimi v monarhiji izdelovali

stavljena tudi sodobna tehnologija

ljenje koronavirus krojil v prihodnosti, železniške tirnice. V Guštanju so prav

proizvodnje jekla in pomen sloven-

v tem trenutku nemogoče natančno

tako izdelovali pudlano jeklo, že v se-

ske jeklarske industrije, katere del sta napovedati, kako in v kakšnem obsegu

demdesetih letih 19. stoletja so se

SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne Systems.

bodo naši načrti uresničeni. •

usmerili v izdelavo orodnih jekel, kot

je »tiegelstahl«. Uvedba nove tehno-

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 101





J U B I L E J N O L E T O 2 0 2 0

KORONA KROJILA

PRAZNOVANJE

Visoki jubilej, 400 let jeklarstva v Mežiški dolini, naj bi letos in prihodnje leto počastili z mnogimi aktivnostmi pod pokroviteljstvom Skupine SIJ, družbe SIJ Metal Ravne, in sicer v sodelovanju s številnimi ustanovami in društvi v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem.

Podatke zbrala mag. Andreja Čibron Kodrin Smeli načrti za praznovanje jubilejnega leta so bili

predstavljeni 29. januarja na

novinarski konferenci. Epi-

demija novega koronavirusa

pa je nekatere aktivnosti zaustavila

Obiskovalci

oziroma prestavila v prihodnje leto.

razstave so

Denimo odhod slovenske olimpijske

spoznali tudi

zgodovinske,

bakle, izdelane v družbi SIJ Metal

etnološke,

Ravne, z Raven in po obisku vse Slo-

umetnostnozgo-

venije na olimpijske igre v Tokio. Nekaj dovinske in teo-dogodkov in aktivnosti pa je vseeno

loške zanimivo-

bilo uresničenih in jih na kratko pred-

sti Tolminskega.

stavljamo.

(foto: Aleksander

r

Ocepek, Fotostudio

Ocepek)

GOSTUJOČA RAZSTAVA

STARI BOGOVI OBMOLKNEJO

Praznovanje 400-letnice jeklarstva

v Mežiški dolini je uvedla razstava

Stari bogovi obmolknejo: Šentviška

planota v arheoloških dobah, ki so

jo v Koroškem pokrajinskem muzeju,

Muzeju Ravne na Koroškem, odprli

RAVENSKI RADIOAMATERJI

pomeni jeklarstvo). Člani radiokluba

30. januarja. Gostujoča razstava Tol-

OBVESTILI SVET

so tako v svet ponesli informacijo o

minskega muzeja, njen avtor je arhe-

Člani Radiokluba Franja Malgaja Ravne

400-letnici jeklarstva v Mežiški dolini.

olog mag. Miha Mlinar, je predstavila

so se visokemu jubileju jeklarstva pok-

Od začetka marca do konca maja so

arheološko zgodbo Šentviške planote

lonili na prav poseben način. Agencija

vzpostavili skoraj 15 tisoč zvez v te-

predvsem z vidika bogatega gospo-

za komunikacijska omrežja in storitve

lefoniji in telegrafiji ter z digitalnimi darskega zaledja železnodobnega

Republike Slovenije jim je izdala licen-načini dela, in sicer z radioamaterji

Mosta na Soči, govorila pa je tudi o

co za uporabo klicnega znaka S54ØØJ

iz 122 držav.

predkrščanskih kultnih središčih na

(sestavljenega iz številke obletnice

Berlotovem robu in Vrh gradu.

začetka jeklarstva 400 in črke J, ki

102

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





FILATELISTIČNI POKLON

JEKLARSKEMU JUBILEJU

Praznovanju 400-letnice jeklarstva

v Mežiški dolini sta se pridružila tudi Pošta Slovenije in Koroško filatelistično društvo (KFD), prva z izdajo znamke in ovitka ter žiga prvega dne,

koroški filatelisti pa s priložnostnim

filatelističnim sklopom in filatelistič-

no razstavo Jeklarstvo na Koroškem

avtorjev Marjana Merkača in Jožeta

Kebra.

Pošta Slovenije je 13. julija v na-

Znamka 400 let

kladi 40.000 kosov in z nominalo

jeklarstva v Mežiški dolini

A (trenutno 55 centov) izdala novo

(vir: Pošta Slovenije)

e

znamko, poimenovano 400 let jek-

larstva v Mežiški dolini. Znamko z

motivom valjarske proge v družbi SIJ

Metal Ravne, ki jo je fotografiral Tomo Jeseničnik, je oblikoval Edi Berk. Na

ovitku prvega dne (s pošto 2390 Ravne

na Koroškem) sta podoba Thurnove

jeklarne iz šestdesetih let 19. stoletja in njen znak (sidro) v stilizirani obliki.

Priložnostni filatelistični sklop KFD

pa sestavljajo razglednica, trije pri-

ložnostni poštni žigi (2391 Prevalje,

2392 Mežica in 2393 Črna na Koroškem,

vsi 13. 7. 2020) ter tri priložnostne pi-semske ovojnice. Oblikovalec sklopa

Borut Bončina je, sledeč ujemanju z

novo priložnostno poštno znamko,

na risni strani razglednice uporabil

motiv valjarske proge po fotografiji

Toma Jeseničnika in uradni logotip

jubilejnega leta jeklarstva. Za dotisk

na priložnostnih poštnih ovojnicah pa

je izbral izseke z grafik iz 19. stoletja z motivi Thurnovih železarn v Črni in

Mežici ter plavža, Bessemerjevega

obrata in revizijske valjarne Prevalje.

Veščine ročnega kovanja zdaj ohranjajo umetnostni kovači.

(foto: Karla Oder)

OBJAVE NA SPLETNI

STRANI OBČINE

Občina Ravne na Koroškem na svoji

spletni strani www.ravne.si namenja prostor vsem novicam o letošnjem

jeklarskem jubileju.



■ Že posebej opisanim jih dodaj-

Radioamaterska

razglednica za

mo še nekaj po izboru, denimo

potrditev zveze

v povezavi z načrtovano sloven-

z upodobljeno

sko olimpijsko baklo obuditev

zgodovino

spomina na leto 1979, ko je bila

jeklarstva v

na Ravnah na Koroškem iz jekla

Mežiški dolini

in pleksi stekla izdelana palica za

(vir: Radioklub Franja

Malgaja Ravne)

e

34. Štafeto mladosti.

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 103





■ Koroški pokrajinski muzej, Muzej

Ravne, v fotogaleriji predstavlja

del svoje stalne zbirke, nastale v

sklopu občasne razstave fotogra-

fij Tihomirja Pinterja Razžarjeni

pogled iz leta 2006 kot dela pro-

jekta, izpeljanega v sodelovanju z

Gornjesavskim muzejem Jesenice.



■ Na spletni strani je tudi poveza-

va do avdiovideo predstavitve

zgodovine lokalnega jeklarstva.

V sodelovanju z lokalno televi-

zijo Uršlja TV je dr. Karla Oder v

dobrih 37 minutah na sodoben

način predstavila razvoj jeklar-

stva in njegovo dediščino v Me-

žiški dolini. (Avdiovideo predsta-

vitev 400 let jeklarstva v Mežiški

dolini je bila tudi vsebina letošnje

Poletne muzejske noči 19. junija

v Koroškem pokrajinskem muzeju,

Muzeju Ravne na Koroškem.)



■ Spletna stran vsebuje tudi zapis

o ustvarjalni kovaški delavnici,

ki je potekala 23. septembra

Podoba Thurnove jeklarne je za domačine in obiskovalce v Stari železarni na Ravnah na

Raven na Koroškem oživela na uličnih panojih.

Koroškem. Člani Cehovskega

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

društva kovačev Slovenije, med

njimi tudi Tilen Šumah iz Kotelj,

so iz 150 mm dolgega kosa železa

živahnimi barvami. Prej pusti betonski

je nastal v sodelovanju s snovalci

kovali izdelke. Kaj so ustvarili, si

zidovi ob NLB in vzdolž klančine na av-

razstave Ko zapoje kovina, avtorji

je mogoče ogledati v sklopu nove

tobusno postajo od septembra krasijo

so sodelavci Naravoslovnotehniške

muzejske razstave Sijaj jekla –

rob mestnega platoja in nagovarjajo

fakultete Univerze v Ljubljani in Na-

400 let jeklarstva v Me žiški dolini.

mimoidoče.

rodnega muzeja Slovenije.

Tretji sklop predstavlja Skupino

ZGODOVINA NA

NOVA STALNA

SIJ – Slovensko industrijo jekla, enega RAVENSKIH ULICAH

RAZSTAVA SIJAJ JEKLA

največjih slovenskih izvoznikov in s

V sodelovanju Koroškega pokrajinske-

V štauhariji Stare železarne na Ravnah

skoraj 3.900 zaposlenimi pomembne-

ga muzeja in Občine Ravne na Koro-

na Koroškem stoji nova stalna razstava

ga zaposlovalca v koroški in gorenj-

škem je sredi avgusta nastala ulična

Sijaj jekla – 400 let jeklarstva v Me-

ski regiji. SIJ Metal Ravne je druga

razstava Moj kraj – moj svet, ki prika-

žiški dolini. Napredek, krožno gospo-

največja družba v Skupini SIJ in je s

zuje stare fotografije mesta in okolice.

darstvo, posluh za okolje …

svojim tržnim deležem tretji največji

Štirje panoji (24 motivov) stojijo na

Zasnovali so jo Karla Oder, Monika

proizvajalec orodnih jekel v Evropski

ploščadi pred trgovino Tuš, reproduk-

Žvikart, Vinko Skitek, Jakob Lamut,

uniji. SIJ Ravne Systems je v Skupini

cije razglednic velikega formata pa so

Stanko Petovar, Maksimilijan Večko

SIJ največja predelovalna družba. Sodi

nameščene v izložbena okna Bevčeve

in Sara Wagner, ki so večinoma tudi

med tri največje proizvajalce industrij-hiše v prehodu s trga proti Kulturnemu

pisci besedil. Razstava z besedilom

skih nožev in kovanih valjev v Evropi

centru. Ker so na panojih tudi motivi

v slovenskem in angleškem jeziku je

in med deset največjih na svetu.

Thurnove jeklarne na Ravnah, tudi oni

razdeljena na tri vsebinske sklope.

Skupina SIJ je razstavo Koroškega

prispevajo svoj kamenček v mozaik

V prvem delu z naslovom Sijaj tradi-

pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne

obeleževanja jeklarskega jubileja,

cije je povzet zgodovinski oris razvoja na Koroškem, obogatila z izdelki iz

saj občane in občanke na častitljivo

jeklarske industrije v dolini reke Meže, sodobne proizvodnje, SIJ Metal Ravne

400. obletnico začetka jeklarstva v

od njenih začetkov v Črni leta 1620

pa z nekaterimi napravami iz preteklo-

Mežiški dolini spomnijo na njihovih

do dosežkov v 19. stoletju.

sti. Razstava je postavljena ob stalno

vsakdanjih poteh.

V drugem delu razstave, ki nosi

razstavo Mati fabrika – Železarna

Akademski slikar Štefan Marflak pa

preprost naslov Jeklarstvo, so pred-

Ravne in jo dopolnjuje.

je svoj poklon Ravnam in železarjem,

stavljeni jeklarstvo in ključni sodobni Koroški pokrajinski muzej in Ko-kot sta tudi skulptura Železarjem – Šta-metalurški postopki izdelave jekla,

roško filatelistično društvo sta novo

uharija 2013 in skulptura s solzicami

preizkušanje kovinskih materialov,

postavitev počastila s priložnostnim

na ravenskem mestnem platoju, še

ulivanje in vroča predelava jekla, teh-

filatelističnim sklopom avtorja Boruta

nadgradil z enajstimi stenskimi ko-

nologije preoblikovanja in obdeloval-

Bončina in filatelistično razstavo.

vinskimi plastikami v kombinaciji z

ne tehnike jekla. Ta razstavni sklop

104

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





V središču Raven na Koroškem nastaja stalna ulična »galerija« akademskega slikarja, domačina Štefana Marflaka. Tudi letos postavljena dela so iz materiala, značilnega za jeklarsko mesto.

(foto: Andreja Čibron Kodrin)

n

Novo stalno razstavo je grafično oblikovala Dolores Gerbec (na fotografiji eden od panojev), prostorska interpretacija vsebine ter oblikovanje razstave sta delo Sanje Jurca Avci in Tomaža Budkoviča.

(vir: arhiv oblikovalke)

e

P U B L I K A C I J A O B 4 0 0 - L E T N I C I Ž E L E Z A R S T V A I N J E K L A R S T V A V M E Ž I Š K I D O L I N I 105



Tudi Pihalni orkester železarjev Ravne izvaja dela Mihe Ferka. Žal je premierno izvedbo njegove skladbe v čast jeklarskemu jubileju preprečila koronavirusna bolezen.

(foto: Aleksander Ocepek, Fotostudio Ocepek) SKLADBA ZA 400-LETNICO

njihov znoj in njihovo trpljenje ob delu dan, ko se je delavcu čas ustavil in mu JEKLARSTVA

ter veselje in zadovoljstvo po uspešno je kljub težkemu življenju zapelo srce.

Na osrednji prireditvi v čast jeklarske-opravljenem delu.

Z izvirno skladbo, dolgo od 15 do

mu jubileju, ki naj bi bila septembra, in Skladatelj je glasbilom dodal tudi

20 minut, želi njen avtor kot trden Ra-

tudi na praznovanju krajevnega prazni-

neobičajni instrument »ambos«, ker

venčan postaviti dostojen glasbeni

ka v oktobru (oba dogodka sta zaradi

naj bi skladbi dal značilno jeklarsko spomenik vsem rodovom, ki so se sto-koronavirusa odpadla) naj bi Pihalni

noto, in tudi zvonove, ki poslušalcu letja mučili, delali, ustvarjali v težkih orkester železarjev Ravne premierno

vedno zbudijo občutek ljudskosti.

pogojih, v težki industriji in uspeli in izvedel novo skladbo avtorja Mihe

Kot značilnost skladbe je Ferk pou-

razvili jeklo z Raven na Koroškem do Ferka. Izvirno simfonično-folklorno

daril motive oziroma citate iz znanih

takšne kvalitete, da je priznano po skladbo, posvečeni 400-letnici jeklar-koroških ljudskih pesmi, ti naj bi dali vsem svetu.

stva v Mežiški dolini, je njen skladatelj skladbi nedvoumno koroško avtentič-

Avtor skladbe, ta bo izvedena v epi-

označil za zvočni zapis vsakdana na nost. Osrednji del skladbe je odmerjen demiološko ugodnejšem času, je, kot

Ravnah, že vrsto let trdno prepletenih rahlo idealizirani in stilizirani koroški že rečeno, domačin Miha Ferk, ki zdaj

z jeklarsko industrijo: Osnovna ideja narodni pesmi N'mau čez izaro . Simfo-

živi in dela v tujini. Velja za prototip skladbe je, da bi poslušalec občutil po-ničnemu pihalnemu orkestru se bo tu

sodobnega klasičnega umetnika. Akti-

membnost in vsakodnevno prisotnost

pridružil otroški pevski zbor, otroški

ven je kot skladatelj, dirigent, aranžer jeklarstva na Ravnah, se poistovetil z pevski glasovi naj bi poskrbeli, da bo in saksofonist. •

običajnimi ljudmi, ki so delali v težki poslušalec odpeljan v čas, ko so se jek-jeklarski industriji, prek glasbe občutil larski stroji ustavili in je bil dela prost 106

O D K O R O Š K E G A F U Ž I N A R J A D O R A V E N S K E G A J E K L A R J A





Pogled na mesto Ravne na Koroškem s

podjetji slovenske jeklarske industrije (foto: To

: T mo Jeseničnik; vir: fototeka Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem) m

OD KOROŠKEGA FUŽINAR JA

AVTORJI ČLANKOV

DO R AVENSKEGA JEKL AR JA

Publikacija ob 400-letnici železarstva

JOŽE APAT, univ. dipl. inž. metal. in

ANITA POTOČNIK SLIVNIK, univ. dipl.

in jeklarstva v Mežiški dolini

mater., vodja projektov v družbi

inž. arh., Občina Ravne na Koroškem,

Izdajateljici: Občina Ravne na Koroškem SIJ Metal Ravne, organizator

Urad za razvoj in investicije

in Koroška osrednja knjižnica

pohodov slovenskih jeklarjev

dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

JOŽE PREDNIK, nekdanji

na Ravnah na Koroškem

sodelavec Železarne Ravne, zdaj

Zanju: dr. Tomaž Rožen in mag. Irena Oder.

Mag. ANDREJA ČIBRON KODRIN,

predsednik Društva upokojencev

Založnica: Občina Ravne na Koroškem.

nekdanja urednica Koroškega fužinarja

Ravne na Koroškem

Uredniški odbor: mag. Andreja Čibron Kodrin (urednica in lektorica), mag. Irena Oder, Janja Širnik, JAN GOLJA, novinar, pisatelj,

Mag. TADEJ PUNGARTNIK,

Simona Šuler Pandev, Simona Vončina in Monika Žvikart.

producent, humanitarec

univ. dipl. etn. in kult. antr.,

Avtorji besedil: dr. Tomaž Rožen,

višji kustos, direktor Koroškega

mag. Irena Oder, mag. Andreja Čibron Kodrin, Mag. SIMONA JAVORNIK RISTIČ,

pokrajinskega muzeja

dr. Karla Oder, mag. Tadej Pungartnik, dr. Vinko Skitek, univ. dipl. prim. jezik. in prof.

Anita Potočnik Slivnik, Simona Šuler Pandev, Mirko Osojnik, um. zgod., nekdanja kustosinja v

Dr. VINKO SKITEK, univ. dipl. zgod.,

mag. Simona Javornik Ristič, Helena Merkač, Jože Prednik, Koroškem pokrajinskem muzeju,

arhivist v Pokrajinskem arhivu

Jože Apat, prim. mag. Franc Verovnik, Jan Golja in Monika Žvikart.

Muzeju Ravne na Koroškem

Maribor, Enoti Ravne na Koroškem

Avtorji fotografij: navedeni ob fotografijah.

HELENA MERKAČ, upokojena

SIMONA ŠULER PANDEV,

Fotografija na ovitku: del valjarske proge in postopka valjanja v družbi SIJ Metal Ravne, foto: Tomo Jeseničnik (vir: fototeka prof. slov. jezika in ped., nekdanja

univ. dipl. soc., bibliotekarska

Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na Koroškem).

novinarka v Železarni Ravne

specialistka v Koroški osrednji knjižnici Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.

dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem

Dr. KARLA ODER, univ. dipl. etn. in

Elektronska izdaja.

prof. zgod., muzejska svetnica,

Prim. mag. FRANC VEROVNIK,

zaposlena v Koroškem pokrajinskem

dr. med., upokojeni specialist

Publikacija je izšla tudi v tiskani obliki.

muzeju, Muzeju Ravne na Koroškem

int. med., nekdaj zaposlen v

Na Ravnah na Koroškem, 29. novembra 2020

Splošni bolnišnici Slovenj Gradec

MIRKO OSOJNIK, upokojeni

samostojni strokovni sodelavec

MONIKA ŽVIKART,

Koroškega pokrajinskega muzeja,

univ. dipl. kom., specialistka

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili Muzeja Ravne na Koroškem

za korporativno komuniciranje

v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani v družbi SIJ Metal Ravne

ISBN 978-961-94785-2-3

COBISS.SI-ID=42249987



ISBN 978-961-94785-2-3





Document Outline


Jeklarstvo - naša dediščina, sedanjost in prihodnost

Sijaj jeklarske tradicije

PRVI fužinarji v Mežici

V primežu nacistične Nemčije

Mesto se je razvijalo postopno

Zapisano v imenu - v trajni poklon

“Študijska” in njena pisna dediščina kot vez med industrijo in kulturo

Mecenka kulturnim ustanovam in društvom

Fenomen ravenske Forme vive

Veliko literarnih okruškov

ODA ŽELEZARNI RAVNE

Elektropeč, znak firme, kraja in ljudi

Adijo, samski stan!

Športni duh naše železarne

Zgodba, ki jo pišemo od leta 1970

Oboževal je gore

Iz roda v rod

Smo Sijevci. Smo Slovenska industrija jekla

Korona krojila praznovanjE

VSEBINA

Dokumentacije na Ravnah za 61 m visok stolp