1 i List np V lecaj o r • .t \ I * •• ■ J' . * M I B I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 2 ki za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novip V Ljubljani 6. januvarija 1893 Najprej omenimo, da je knezoškof na nemški ogovor Politiški oddelek. Ijubeznj školljani odgovoril v jeziku, katerega govor 9 o in vsa duhovš Kranjska. To je pi naša še In stricte politicis. pridobitev. Ako vladika milostivo podeli duhovnom nekaj drobtin ravnopravnosti, ki jih smejo želeti po božjih Gospodoma dr. Mahnicu in dr. Klofutarju gre za in naturnih postavah da bode namreč slovenski jezik slu da se je v konci 1892 leta razrešetalo vprašanje. ali ima slovenski katoličan v strogo političnih prostost, ali ne. Oba gospoda sta javno rečeh zadobil vse svoje pravice v škofijski pisarni, v škofijskem pri duhovnih vajah itd., ugodil bode željam vseh začela zagovar listu, duhovnov in nikjer več ne bode govor o podtaknj jati mnenje rečeh in da se je treba škofom pokoriti v h mržnji adikalnih duhovnov do škofa da je v strogo političnih zadevah tako malo govoriti o pi'ostosti in svojih željah kakor PI skih škof Posebno važna je pa za nas izjava ljubljanskega da noče biti politik, da mu je jedina skrb za gmah. Da je posebno zadnji gospod dne 31. decembra IZ- svojo , razih, ako velja pi schärfste Tonart" i'azodel v neparlamentarnih ne bodemo omenjali in mu tudi vsakdo oprosti dušni blagor škofije, tičnih stvareh in skrb za Reševanje vprašanj o strogo poli telesni blagor naroda prepušča gospoda izrek : „Natur dedit Odgovoril tiki, dejal gosp da je že poprej naš slavrii star^osta v poli- Luka Sveteč, prav dobro na to vprašanje in In kdo naj so ti? Ali smejo biti tudi Saj so s škofovim privoljenjem duhovni celo uredniki listom, ki nosijo na čelu tedaj drugim, duhovni? Menimo, da gotovo. naslov listov. Ali se pa moramo vsi ki mi nimamo nič zoper škofe, ako vsprejmo naš odni progr-am in da jih bodemo mnenju teh duhovnov, kot nezmotljivih učiteljev jedino adi poslušali tudi v prave in narodu koristne politike, tudi v strogo po političnih ečeh ako h o če j biti naši politič odi li ti čnih rečeh brezpogojno uklanjati? Dolžnost telji. posel Pristavil je pa svoj dvom, da bi hoteli pr-evzeti ta nasa nr. n r s o m o ti j Na stareg leta dan smo pa dobili Slov od s r Za limo prostost m e m te. tud !; a d e v ž e le t to svojo trditev imamo važno katoliško podla ljubljanskega knezoškofa, tedaj pr od onega, okrog ka- • Tretji občni avstrijski katoliški shod je namr sklenil terega se je vrtelo to vprašanje in pred katerim je olucij » potrebnem (v katoliških versko nravnih Klofutar razgrnil novo mnenje Mahničeve dr nastopni odgo stranke, vprašanjih in v cerkveno-političnih zadevah) vladaj ne- Moj v J politišk pogojno dinost, v dvomljivih vprašanjih (v strogo m m n r so meni politišk a po političnih, strogo gospodarskih socijalnih vprašanjih) litika je sv. katoliška mi je bila jedina skrb kev. Odkar sem prišel semkaj, vladaj prostost, v vsem pa krščanska ljub za dušni blagor svoje škofije, stojimo na stališči te resolucije Mi menimo da smo jedina skrb, zastopati vse zadeve sv. večjo srečo svojih škofijanov." kve in delati za Vendar dovolj katoliški, ker jo je sklenil slaven katoliški shod To resolucijo je sestavil Opitz ednik novega čakovali Tako jasnega odgovora o preporni točki nismo pri še mani pa Mahnič-Klofutarjeva stranka katoliškega lista „Austria", čegar izdajanje je tudi sklenil mr katoliški shod v Linci Dokler se nad to resolucijo ne kajti s temi besedami jej je odvzetega mnogo orodja za eče „anathema" z najvišjega mesta, se ne bojimo ne natolcevanje m n j enj e duhovnov in neduhovnov pred katerih naših čez mero pravovernih katerim še vsi du škofom ljubljanskim in tako tudi Njegovi Prevzvišenosti hovni niso dovolj trdni prikrajšana let.i „trpljenja." da jih brž proglašajo za izgnb m azkolnike ako imajo v dvomljivih vprašanjih s. . (t tj.K__ 'L- . r ^ i A 'f malo drugačne nazore, ne zmenimo se za fanatike, vsako nasprotno misel naenkrat obsodijo. kakor da ki bi vencev se se nekaterim krogom na Dunaji vedno zdi dobro delo, ker drugače si ne moremo misliti, da Taatfe- bili povžili že ves dar nezmotljivosti. Tako je pisal pred jeva vlada trpi sedanjo vredbo ljudskih šol ua Koroškem, # kratkim organ avstrijske katoliške duhovščine Kar pa dasi je bila pri njenem nastopu pred trinajstimi leti slo- V Linci in na Dunaji, bodi tudi v ljubljanskem katoliško vesno napovedala farovži in goriškem semenišči. izvršenje narodne jednakopravnosti. da Odtod se spozna velika krivica, katera iz lastnega nagiba vlada še ni se pod plaščem katoliške srčnosti in tistim slovenskim duhovnikom Vedeti je treba, Ijala , na nobeni. ljudski šoli slovenskega učnega jezika, vpe- se in bolj prave vere dela povsod je bilo treba prošenj in moledovanj, pa še potem lajikom, kateri si v so se" iskala vsemogoča pota, da se vvedenje slovenščine strogo političnih rečeh žele prostosti. Dela se krivica, % tega grdo psujejo domnevni nezmotljivci v kaki šoli prepreči ali pa vsaj zavleče. ker jih zaradi Ker >5 Družba sv. Cirila in Metoda" snuje in pod in to na ta način, ki je popolnoma nasproten krščan- pir slovenske šole in sploh budi narodno zavest je na skemu načelu! „In omnibus Charitas"! Ako še po- ravno, da je tem krogom, ki ponemčevanje zamenjujejo mislimo, kdo da so ti ljudje, ki tako oblastno in surovo s pravim avstrijskim domoljubjem, trn v peti. Iskali so ako pomi- obsojajo in po listih napadajo svoje sobrate, slimo, da so oni prav izmed tistih, ki so pred nekaj leti veznik celo v potrebnih rečeh odrekali pokorščino, škofu, ka- Ljubljani. proti njej kacega zaveznika in res so ga našli. Ta za- se je najprej oglasil na „Katoliškem shodu" v Mi pa s tem ne rečemo, da so vsi gospodje, terega je tudi obide nas groza sv. Duh postavil vladati cerkev božjo, ki so na shodu in po shodu rohneli zoper družbo, zares nad to drznostjo. Kako so tačas brali vedeli, čigavo službo da opravljajo. Prepričani smo. da svetopisemske besede, ko so se v resničnem uporu zoper večina ni vedela, za kaj se gre. Posebno gospodje z svojega zbirali po zabavljalnicah ? Kaj so takrat dežele so res mislili, da je družba že Bog vedi kaj hu- ekli sv. Oče? Mi smo sedaj sicer v položaji pritiska, dega storila, da se tako bori proti njej. a to nas ne boli tako hudo ker imamo na svoji strani Stv se je pa tudi jako spretno bila vprizorila, da bi resnico in pravico. Te dve gotovo prideta jedenkrat na narod ne spoznal, zakaj se gre. Predlagalo se je da vrh 1 dotlej je pa sladko trpeti z dobro vestjo. Per se družbi malo premeni njen smoter. da bi se potem r aspera ad astra!" Prav nič se tedaj ne bojimo za nobenega duhovna, lepše razvijala. Družba naj bi s svojimi novci lepo podpirala katoliško semenišče za učiteljske kandidate v Ljubki zastopa nazore „Novic", ki deluje z mirom in ljubez- Ijani, katero naj se s časom preosnuje v katoliško uči- t nijo za vero in narod, in ne buta okrog sebe z ognjem teljišče. Potem se bode seveda ž njeno pomočjo osnovala Prva poglavitna dejanjska čednost je v kate- tudi katoliško slovenska gimnazija v Ljubljani. Mi nimamo in mečem. kizmu modrost m zadnja še-le srčnost. Kdor ima to nič proti temu, da bi družba zares imela dovolj sredstev. ni krivoverec in ne bode imel Bojimo se pa, da bi ti zavodi v Ljubljani porabili vsa pred očmi, zaradi tega še žalostnega konca. Preden pojdejo na grmado naši „uporni" duhovni, morajo še prej postati po vašem izgledu deželni in državni poslanci, predsedniki katoliških političnih se kmalu še kaj druzega iz- društev in dobiti morajo rudeč kolar tudi tisti, kateri sredstva, posebno, ker mislilo, kar bi tudi morala podpirati družba. Slovenskega ljudskega šolstva ob mejah bi potem ne mogla več podpirati in s tem bi izgubila ga še nimajo. vence in svoj sedanji pomen za Slo-namen naših tujih pa tudi domačih narodnih Družba sv. Cirila in Metoda. Kacega pomena da je ta družba baš za nas Slo- nasprotnikov pot vence, to najbolje dokazuje jeza nasprotnikov slovenstva mera vali popolnoma volji škofov. bil dosežen. Da bi pozneje družba več ne mogla priti na pravo so jej hoteli vzeti samostojnost. Podrediti so jo na- našem listu smo že proti njej. Na znanem „parteitagu" v Celovci so Nemci omenili, da je družba vedno, kolikor se tiče vere, SI in nemškutarji se z vso silo zaganjali proti tej družbi prizadevala delovati v sporazumljenji s škofi. Vodstvo se in sklenili proti njej začeti najbrezozirnejši boj. Že ta i® poklonilo škofom vseh slovenskih pokrajin. Družba „Parteitag" je tako jasno pokazal važnost te družbe in vedno pripravljena poslušati v verskem, pa tudi njenega sedanjega smotra za nas Slovence, da mej pravimi slovenskimi domoljubi ne more biti nobenega nasprotnika tej družbi in to družbi, kakeršna je sedaj druzih ozirih sedanji smoter. glas škofov, samo da se pusti še v nje Da smo pa previdni, da družbe na milost in ne-njenim sedanjim smotrom in pa ž njenim sedanjim vod- milost škofom ne izročimo, za to pa imamo dobre in stvom. Kdor je proti njej, dela vedoma ali pa nevedoma utemeljene uzroke. Že sedaj imamo škofe, ki niso pri-za nemškutarijo, naj potem temu še tako oporeka in jazni Slovencem. Kahn in Flapp ne kažeta posebno svo- stvari zavija. jega prijateljstva do Slovencev. Škofe pri nas izbira Družba sv. Cirila in Metoda" tudi v vladnih krogih vlada, in kdo ve, če ne dobimo v narodnem oziru še ki nikdar ni bila v posebni milosti. To si pa lahko raz- neprijaznejših. Na Ogerskem je višji duhovni pastir, ložimo iz tega, če pomislimo, kako postopa sedanja vlada je veljal za kine katoliške cerkve, po šolah, ki jih je proti Slovencem v drugih kronovinah. Ponemčevanje Slo- sam vzdrževal, raznarodoval Slovane in se je s tem celo A - ^ * I I I 'i l1 ,1 f ponašal. Na Dunaji nadškof in kardinal Gruscha sam dela ovire, da jeziku. državni "V Cehom ne dovoli božja služba v maternem Pred imi volitv za Pa še nekaj druzega. zbor je izšel pastirski list, v katerem se posebno verski, toraj naši skupni sovražniki. Le po zmoti nas on v en koš meče z lažnjivimi liberalci, ki so zatajili načela prave svobode, ter zatirajo njo in narodno ravnopravnost in so tako i aši narodni, kakor pripor lepo. na te odna spravljivost. To je samo na sebi pi Kei so Ali vendar ima svojo senčno stran odne Škofj « so se družbi, kater taki tudi napadi br dvoj be na škodo nas. 1 prepire spomni še ko so se na Ce pisatelj priznava za neobhodno po škem začeli gibati Mladočehi, torej Slov trebno in vsestranske podpor edno zato prosim prej tedaj list tako tolmačil kakor Sploh se je mite v smislu naše tiskovne postave naslednje faktične proti Mladočehom Poprej bi bil naperjen popravke so pa Nemci dulgo zatirali Ni res, da stranka, kater druge avstrijske narode, ali vendar se niso škofje toliko kedaj zastran duhovnikov načelo pripadam jaz imela Plačati in mol- ohrabrili da bili obsodili tako karakteristično za postopanj To je t Mar je ona z duhovniki delila vedno, kak azmer Ö trdil da toliko prostosti še ne imeli pac ne bode nikdo delo in žrtve, tako tudi časti in pravice Pi so te H da ne bili mnopfoštevilni duhovniki mogli povzdigniti svojega glasu, kakor so ga pred njimi državnozborskimi volitvami pod liberalnimi vladami Nj i h ekaj beseda je zad- tudi eljala Tega pa nismo tukaj naveli da , ki so bili in so še udje naših društev, občinskih, deželnih in državnega zbora; priče so častni spomeniki, ki so se postavili zaslužnim narodnim možem, duhovnim, kakor posvetnim. Tudi pri hoteli spod- Cirila m kopavati vpliv našim višjim duhovnim pastirjem. Navedli tretjina duhovnikov. Metoda" je pri vodstvu m družbi „sv. pri nadzcrništvu smo ta fakta samo zaradi tega, da smo utemeljili svojo misel zastran družbe „sv. Cirila m Metoda." Tudi mi nikakor ne trdimo, da je morda cerkev sama kot taka kaj kriva na teh neugodnih razmerah. Nikakor Ni res, da smo zapustili jaz in v spisu imenovani Murnik, dr. Tavčar, dr. Bleiweis, Hribar, dr. Vošnjak in dr. Dečko deželno dvorano, ko se je imelo razprav- crcr ÖO' leži v tem. da ne! Krivda Ijati v kranjskem deželnem zboru o katoliški šoli. Mi ]e od vlade in potem imenovanje škofov preveč odvisno nisrao imeli zato čisto nobenega ^uzroka. mnogi škofje čutijo nekako zavezanost iti pr noma Ali vsaki priliki vladi na oko Da kev popol- Zakaj dotična resolucija, ki se je obravnavala v seji 22. novembra 1890, bila soglasno, toraj tudi obodno izbirala škofe, pa bi bilo krhalu di z našimi glasovi sklenjena mi amo računati z azmerami, v katei na shodu deželnih in državnih poslancev dne 2. oktobra smo 1890 in sklenilo sedaj. Pa povrnimo se k' družbi nazaj. Da jo morajo napadati, so nekateri iztaknili, da je njeno vodstvo liberalno. se je potem zopet soglasno, torej zop^t tudi z našimi glasovi v klubu skih. dnih poslance kr Da je kdo liberalec to se pa dandanes na Slovenskem , da ima ista resolucija priti v kranjski deželni zboi v katerem je bila sprejeta tudi lahko dokaže drugače ne bilo mogoče, ker Iztrga se par besed iz kakega govora ali lanka in se po svoje zasuknejo, pa je. Posebno „Novice majo več Ijale več skušenj o tem. Parkrat so bi se tisti članki, iz katerih se hoče h liberalne, ponatisnili v celoti, ali vselej zastonj da naj z našimi glasovi, kar je vsa nemška stranka proti njej glasovala in bi brez nas, ki nas g. dr. Pavlica imenuje načelnike liberalne stranke, ne bilo za-njo ootrebne v • večine. vajati to, da so Mimogrede bodi kar opomnjeno, da gosp. dr. Dečko ni je a j b o 11 dokaz esti. da sami da edo, jih nasprotniki kranjski, ampak štajerski deželni poslanec. nimajo pi čiste valci je boj težaven. Tudi „družba sv. C da obrekujejo in s takimi obreko irila in Metoda' Dodati mi je še, da je tudi vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" soglasno sklenilo' in poslalo peti na držav zbor za sko šolo z m ucnim se ima boriti s takimi obrekovalci, in s kakimi sredstvi zikom Toi se dela proti njej, kaže najbolje popravek, katerega je versko šolo. niti to ni res, da je naša družba nema za poslal njen podpredsednik gospod Luka Svetec „Rimskemu Katoliku in katerega mi tukaj priobčimo N. pr. vis. častiti gospod dr. Anton Mahnič, kot urednik „Rimskega Katolika" v Gorici. V četrtem tečaji VL zvezku „Rimskega Katolika" so v spisu Družba sv. Cirila in Metoda Ni res, da smo nasprotni redovnikom in njih šolam. Koliko smo se jaz in od mojih omenjenih tovarišev tisti, ki so bili poslanci v deželnem zboru kranjskem od leta 1878 do 1883, potegovali za frančiškansko šolo v Kamniku. In tudi naša družba podpira in to po soglasnih A sklepih družbenega vodstva, kakor je vidno iz „Vestnikov", v ' šolske sestre na Štajerskem. Ni res, da je državna postava o ljudskem šolstvu napadi na od 14. maja 1839 ude družbenega vodstva in posebno opirajo na resnico. G. pisatelj dr. Jos. Pavlica je o gola posledica državnih temeljnih na mene, ki se ne postav, za katere sem jaz glasoval. Zakaj omenjeni državni postavi smo se jaz m razmerah krivo podučen in prezira, da ves naš politični moji tedanji tovariši v državnem zboru odločno upirali boj, je boj za narodno ravnopravnost in za ono pravo ravno zato, ker se ne vjema z državnimi temeljnimi po-svobodo, brez ktere narodna ravnopravnost ni mogoča, stavami tako, da smo pri obravnavi izrekli proti njej ^ t / k J slovesen protest in potem v pravem pomenu demonstrativno zapustili dvorano. To so naša očitna dela, lahko vedna vsakemu, kdor se hoče potruditi za resnico. Po teh vsak sam lahko Ogersko I Dovoletnem prejemu je gerski mi nisterski predsednik se kaj rezko izrazil o nižji duhovščini, ki agituje proti vladni politiki. Potem je pa pretil nemadjarskim narodnostim s strogimi naredbami v ce ne popuste svojih na- rodnih teženj Ni dosti, da so Madjari Rumunom in Slovanom presodi, če smo res jednaki dunajskim in pariškim levi- -vzeli srednje šole, sedaj hočejo še s silo preprečiti vsako na- čarjem rodno gibanj Ni res, da sem jaz na banketu, po meni imenovanem imenu vsega slovenskega razumništva odkrito izpovedal Avstrija in Rusija Vsled « v m ]Z11 ustave v Bol garij 1 da mi ne gre v star glavo kako-li bi smeli škotj kaj se je v nekaterih Neki Sčenglov izdal je knj ruskih krogih zopet hujskati pričelo proti Avstriji. Ruse prepričati, da se hoče Avstrija razširiti po Balkanu in v kateri skuša govoriti na Slovenskem o politiki, o šoli, o pravnih in socijalnih rečeh. Tako jaz nisem govoril. To so besede naj Rusija temu počenjanju Avstrij da hujska Bolgare proti Rusij V knj • • v se etuj s tem naredi konec da da mladega g. dr. Pavlice, ne moje Jaz kakor so poročali tudi časniki sem ekel Dvomim, da bi naši škofje vedoč hrepeneli po časti, biti politični voditelji, dobro da je njih poklic čuvati vero, ne pa politično voditeljstvo.' Jaz se toraj le ne skladam z mislijo, ki se je od ne 1 napove zanimanja gledati vojno. Ta knj ni v Rusiji vzbudila posebne zlasti* ker Rusija sama idi da ji je treba bolj na to, da si vravna svoje notranje gospodarske raz- mer ki niso v najlepšem redu, nego pa da se m es a v v strijske stvari Francija N Silvestrov dan v jutro videti je bilo katerih izrekala na katoliškem shodu, da moramo svojim po pariških voglih nabite plakate katerimi se epublikanski škofom tudi v političnih rečeh pokor biti ali jaz ki sem glasoval za državne temeljne postave o splošnih in predsednik poživljal, da naj izda ukaz, po katerem je zapreti oljufali pri panamski družbi. Njih premoženje vse one, ki so g državljanskih pravicah, zlasti za §§ recte člene 2., 3 17., da smo pred postavo vsi naj se konfiskuje in porabi v to, da se odškodujejo delnicarj jednaki, da so javne službe vsem pristopne, veda prosta in bi odrekal škofom ki izkažejo potrebno sposobnost da je in lastniki obligacij, ječi obdržati, dokler pov same je zapreti in toliko časa v ote ne narastejo do ene mi jarde Takrat jih je šele izpustiti, a odvzeti jim je pa za nje nauk jaz nisem tako nedosleden, najmanjšo državljansko pravico da ki zmirom vsako državljansko pravico V Parizu in drugih mestih prirejajo se s hodi na katerih se zaradi velikanskih jim gl po temeljnih postavah, kakor nam drugim in so i. ako goljufij, katere so zakrivili najodličnejši državniki pri panamsk 1 družbi oni po mojih mislih tudi lahko politični voditelj kar naravnost govori o vstaj Eni priporočaj da je drug priporočajo pa hočej in si pridobe zato potrebno zaupanje Gosp dr. Pavlica je toraj moje besede popolnoma ki zumel in me po kr žali in našim škofom napasti republikanskega predsednika, napad na poslance, ko se snide zopet zbornica. Sklenilo se osnovati po deželi in mestih odbore, ki imajo pripravljati ). Razmere so zmirom resnejše in težko se bodo iste w J staj mirno poravnale aia Qui bene obodoljubje pi distinquit, bene docet. Ločimo pravo avi krščanski liberalizem od liberalnega Francija, Švica in Italij Francoska zbornica je v eni ojih adnjih sej zavrgla nasvet, posvetovati se o ca- farizejstva tako, kakor pr vernost od skega hinav rinski pogodbi s Švic tega pravcati cariniki Francij Sv nastal bode vsled boj S je ob francoski meji že po stva pa bo naših sedanjih prepir kmalu konec Luka Svetec množila finančno strdžo in . pričela jako visoko carino pobjrati od nekaterih francoskih izdelkov. Sploh se pa čuje v Švici glas, da ni kupovati ničesar od Francozo kar se dobi v Politični pregled. Italij Nemčiji in Avstro-Ogerski. V- vsem se sodi da bo Francija oškodovana pri tem Okoliščina, da je Francij Nova večina. lado in > Sedaj se vrše na Dunaji pogajanja rgla vet, posvetovati se o V ki pogodbi s Švico, na- odjami posamičnih strank o osnovi nove večine. Ta pogajanja so se imela začeti že nekoliko zavlekla, ker je Začela so se torej v se odobril cesar, da se mu bode upala levica manj oporekati ponedeljek, pa so se edeljo. bil Taafte malo obolel. je Y pravi sploš imeti je v Italij dober tis Prepričanje je zmirom bolj da je bilo nedopustno, vnanjo politiko Italije za kri da se niso sklenile trgovske pogodbe z Francijo. le v sredo. Program novi večini ni v trojni zvezi in vender se Francij brani Svi ke pogodbe z njo Nemčija da se nova večina hoče 'držati duahzma Vpra- programu se določa in sedanje ustave ter podpirati sedanjo vnanjo politiko Cesar se generalov, jako laskavo izrazil o povodom novoletnih voščil n vojaški predlogi in izrekel ki šoli se odloži za nekaj časa. Slovanskim narodom se pusti, kar so dosedaj pridobili v narodnem oziru, ali nadalje sanje o želj da se ista vzprejela ter opomnil, da z ozirom na po trebo predloge ni odjenjati če bi se imela tudi zbornica raz- se iim ničesa več ne dovoli, temveč se bodo Nemcem pustiti V berolinskih krogih vzbudila je iznenadenj sedanje postojanke. Katere stranke bodo vstopile ru- v se Le toliko je gotovo, da bode glavno jedro nove ečine levičarj da v novo večino ne vstopij Mladočehi pa protisemitje. Slovenci od nove večine dobrega ne pričakujemo posebno ker je pričakovati, da kmalu pride še kak levičar ^ ministerstvo. est, da veliki knez Aleksij, carjev brat, gre k ženitvanj munskega prestolonaslednika. Povodom petindvajsetletnega jubileja ] ni čestital umunskega.kralja je bil ruski car edini soveren, ki mu Ako ojaška predlo pade odstopi Caprivi in Mladočehi Pri dopolnilni volitvi v Plznu je v deželni zbor zmerni Mladočeh Sch\\ katerega so bili po stavili za kandidata meščani sami Prvi kandidat mladočeške stranke je pa bil Helm, za katerega so pisali vsi mladočeški mesto državnega kancelarja prevzame ministerski predsednik Eulenburg. Tako zedinilo bi- se prusko ministersko predsedstvo z državnim kancelarstvom, kakor je bilo ves čas za časa kneza Bismarcka. Srbija. — Bivši ministerski predsednik Grarašanin je ravno objavil razpravo, v kateri trdi, da je sedanjega žalostnega listi in delali zanj maldočeški nekak poraz za Mladočehe. odje Izid te volitve je torej položaja v Srbiji kriva okoliščina ker se vrše v dinastiji edne premembe Od početka tega stoletja menjalo se je v \ 4 1 r FT Srbiji vec knezov nego v kaki drugi državi vlad Nič manj se je sredina čudno pretvorila. Tako jedro je na videz nes^o devet vladarj tolu od teh um sedelo sta je od teg časa na srbskem pi samo dva na njem premembe vladarjev pa slabo vplivajo na razvoj gentstva niniajo nikoli take avtorite Take države edne Re- sami toda ostalo Od časa nove ustav bilo pri starem. V teh pri narodu nego vladarji pričakovati boljših razmer, ialostnih razmerah obrnene še zdravo železo, a postalo je toraj manj trdno, krhko in lomljivo. Le tam pa tam more uže oko to spremembo zapaziti, sestavo. ker dobi dotično železo razločno kristalično Poleg teh prikazni opazujemo tudi še, da postanejo so oči vseh na mladega kralja. Se-le ko postane ta polnoleten, vgj^d ruje železni deli debelejši in obsežnejši tako da zamorejo nastati boljše razmere. Vender naj se pa kralj « ne ravna po ne premäkne 5 ledu njeg prednikov naj ga s prestola se sosednji zid razpoka in celo kamenje razruši. najmanjši domači prepir, temveč naj smati Tako so na pr. opazovali, da so težki rezani ka- za eto dolžnost srbskega a: v boj ztrajati meni, so bili napačno vezani z železnimi cveki in prestolu umreti. I Anglija. kljukami, zalitimi z vapnenim mortom, zlezli iz svojega » Na sveti večer so hoteli v Dublinu dozdaj stališča, in jih je bilo treba vnovič vzidati in pritrditi. nepoznani lopovi z dinamitno bombo razstreliti hišo', v kateii je stanoval minister za Irsko, John Morley. ozirom na to ker je Morley navdušen zagovornik Grladstonejeve irske home-rule je ta atentat vzbudil svetovno zanimanje. Nihče ne more . uganiti, kake vrste ljudje bi bili ta zločin prouziočili. Londonska policija je mnenja, da je ta zločin napravila irska prikazni, kakor pri vapnenem mostu in treba Manj znano je, da ima tudi gips podoben, če tudi manj energičen vpliv na železo. Tak slab vpliv se kaže posebno tam, kjer je sosednji zid vlažen ali sploh, kjer Potem opazujemo jednake mokrota lahko sega do gipsa. dinamitska stranka o katerej zopetnem gibanji je ista je iste že pred tedni bila obveščena in katero je na tihem zasledovati. Stranka zvedevši o korakih policije, je potem svoje delovanje premestila iz Londona v Dublin in tako tam napravila atentat. Po najnovejših 'pbročilih je londonj-ka kriminalna prostornine, dokazuje nastopni previdnosti pri uporabi železnih delov, ki so z gipsom obdani in pritrjeni. kako silo se tudi v tem slučaji javlja povečanje slučaj: Pri dvoriščnih policija' storila vse potrebne korake, da pride čincem. Morley dobil je že več pretilnih pisem. na sled zlo- Po nekih vratih, katera so imela kamenite vereje (bangarje), so poročilih nastal je mej Grladstonejem in dvema drugima ministroma zopet prepir zaradi irske homerule. Koliko je na tem zgornje in spodnje šteklo s svincem zalili in pritrdili v vereje, srednjega pa z gipsom. Čez nekaj časa se je resnice, pokazala bo prihodnjost. Gladstone dopolnil je dne 29. decembra deseto leto. predsednik sredi verej odluščila kamenita školjka, ne da bi bil kak svojo triinosem- vnanji povod. Odpadli kameniti kos je odkril zagipsano šteklo in pokazalo se je, da se je okrog železa naredila več milimetrov debela skorja, ki se je rada luščila proč Ker niso vrata na Vpliv vapna, gipsa in cementa na in ki je bila značajne rujave barve, srednjem steklu skorej nič ležale, je brez dvoma samo železni zarujaveli čep prouzročil, da se je kamen razsul. Železo. Kamen je bil popolnoma zdrav, brez žil, a moral je od- Železo se rabi vedno bolj pogostoma pri raznih jenjati 5 ker se prostornina železnemu steklu povečala zgradbah in stavbah. Celo na kmetih poseže zidar rad Naravnost nasprotne pa so v tem oziru lastnosti po železnih vezeh, nosačih in traverzah, a v mestu uporabljajo železo pri vsaki stavbi v toliki meri, da je pač opravičeno, če. spregovorimo nekoliko o tem, kako vplivajo naša najbolj navadna stavbinska vezila, vapno, gips in cement, na železo, če ga porabimo brez stva pri zidanji. čistega cementa. Cement varuje železo proti • 0 uji Celo v vodi se železa, ki je zalito s cementom, ne prime ruja vsacega var- in zato sega previden zidar vselej, kjer je le mogoče, po cementu. Tudi tenka prevlaka železa s cementom uže t zabrani rujo in zato je priporočati, da železo vsaj s cementom prej prevlečemo, predno ga vzidamo ali zagipsamo. Železo, ki vdejano v sveži apneni mort, se v kratkem močno premeni in sicer posebno kovano železo, mej tem ko se lito železo bolje obdiži. Vpliv svežega vapnenega morta se kaže najprej na površji železa, kjer se hitro napravi močna ruja. Ta ruja pa ne ostane na vrhu, temveč sega vedno globlje proti sredini železnega dela. Zanimivo je, kako se narede krog železnega objekta iz ruje in morta cele skorje, ki se pri najmanjšem pretresu rade odluščijo in odpadejo. Obrtnijske raznoterosti. Kovinsko lepilo. Prav dobro kovinsko lepilo naredimo, ako namešamo gipsa z vodo, ter pridenemo nekoliko arabske gume Zarjavele vijake je časih zelo težko odviti in odstra-Ako pa glavo vijakovo razbelimo, potem gre vijak prav razgreti kos železa ali jekla, niti rad iz svoje matice reba Te skorje vlečejo iz bližnje sosedščine vlago in mo- ter ga postaviti za nekaj minut na, glavo vijakovo. Vroči vijak kroto nase, s tem pa dalje uničujejo železo. Sedaj tudi tako hitro vrši in se potem brez težave zasuče z jačem razumemo, zakaj da se ves proces Kako variti jeklo Jeklo se lahko vari z topnimi zakaj da se drobneji železni deli v svežem apnenem mortu v kratkem času popolnoma v rujo spremene ali pripomočki: Vzemi 41 Va dela borove kisline, 35 delov čiste kuhinjske soli, 15 delov krvnelugaste soli (Blutlaugensalz) 7 V2 dela kolofonija in .3 dele žgane sode, vse stolči v prah ese na one konce, katere kakor pravimo, da Jih ruja popolnoma sne. Pa tudi pri in zmešaj skupaj. Ta prah se poti debelejših objektih, pri katerih ruja ne sega še do jedra, hočemo zvariti % > f Prodajalniška dvorana dunajskih mizarjev. Dunajski mizarji so ustanovili skupno prodajalnico,.kjer imajo po nizkih cenah na prodaj razstavljene najboljše svoje izdelke. Predno se kak komad razstavi, preišče ga poseben odbor, če je v istini solidno, zahtevam časa in zakonom sloga primerno, Tako ima kupec zagotovilo, da dobi le dobro blago. V prodajalniški logov, bogate in ob jednem pa tudi glede cene priporočila vredno delo. raznih s dvorani se nahajajo hišne oprave skromne, a vse popolnoma zanesljive. Zadruga dunajskih mizarjev je s svojo prodajalniško dvorano izvrstno vspela in dan za dnem se množi število kupcev. Tujci, ki prihajajo na Dunaj, naj ne zamude, ogledati si omenjene izložbe. Kmetijstvo. Kmetijski poduk v Avstriji. Noben stan ne more izhajati dandanes s tem znanjem, 4 kakor v prejšnjih stoletjih. Povsod je treba napredka in poduka. To velja tudi za kmetijstvo. Res jih je veliko, ki mislijo, da se kmetijstvo ne da priučiti iz knjig in v šoli in da je najbolje kmetovati, če se kmetuje. tako, kakor so kmetovali naši predniki. sreči pa vendar prodira boljše spoznanje, da je treba napredke znanosti tudi uporabiti v kmetijstvu. T naši državi se je že zgodaj mislilo na kmetijski pouk, če tudi se pozneje vselej ta poduk ni tako kakor bi bilo želeti. Razni politični dogodki so ovirali razvoj kmetijskega šolstva. Razen tega je pa tudi mej učenjaki do zadnjih časov bilo mnogo predsodkov proti v kmetijskemu pouku. Se danes se dobe omikani možje, ki nekako prezirejo tiste, ki so se izobraževali na kmetijskih v in tehničnih šolah. Se dandanes velike kmetijske in tehniške šole še neso povsem na jednaki stopinji, kakor vseučilišča, da si baš te šole največ pripomorejo novodobnemu napredku in mnogo store za povzdigo narodnega gospodarstva in tako posredno tudi mnogo pripomorejo predku druzih znanostij. v Ze pred dvema letoma bi bili v Avstriji lahko slavili stoletnico kmetijskega pouka. Leta 1791. je profesor Zürchauer začel predavati kme- na- tijstvo na praškem vseučilišču. pozneje predaval na stanovski politehniki v Pragi. Pomenljivo je, da se ta znanost začela gojiti baš na vseučiliščih, ki vendar veljajo v za najvišja gojišča znanstva. Ze pred stoletjem so torej Leta 1796. je na dunajskem vseučilišči začel predavati kmetijstvo Peter Jordan in je predaval do 1809. leta. Za praktičen pouk se je osnovala 1791. leta v Trnovi pri Pragi prva kmetijska šola, in v Blatnem pa gozdarska šola. Zatem se je osnovalo še več gozdarskih šol v na Češkem tako v Novih Gradeh in v Krivolatu (1840). Knez Schwarzenberg je osnoval gospodarski zavod v Kru- pa v Zbraslavu. Tem movu in knez Oetingen Wellenstein šolam pridružuje še kmetijsko poskuševališče v Gradcu, katero je bilo od 1840 do 1850 vinarska in do 1867 pa potem kmetijska šola. Na vseučiliščih in tehniških šolah m SO se vedno pogosteje ustanavljale stolice za kmetijstvo, in že 1813 seje v Marie^nbrunnu na Dolenjem Avstrijskem bilo osnovalo prvo c. kr. gozdno učiteljišče. Dunajska kmetijska družba je 1845 leta bila sklicala enketo, katero je bila sklenila mnogo dobrih nasvetov zastran kmetijskega poduka. Za prvi kmetijski poduk bi imele skrbeti že ljudske šole in bi se zatorej učitelji morali že v učiteljiščih primprno izobraziti. Za praktično izobrazbo v kmetijstvu naj bi se osnovale kmetijske šole na zasebnih kmetijah, ki bi se podpirale z državnimi ustanovami. Za višjo teoretično in kmetijsko izobražbo naj bi se pa osnovale stolice po vseučiliščih in tehničnih šolah. Te nasvete je odobril kmetijski kongres, 1849. kateremu je predsedoval prvi avstrijski minister za poljedelstvo in rudarstvo pl. Thinfeld. Popolnoma se ti nasveti nikdar niso izveli, ali pri- mogli so pa da se od 1850. do 1860. leta osnovala lepa vrsta kmetijskih šol, pred vsem višje c. kr. kmetijsko vseučilišče v Ogeskem Altenburgu. Ta šola se je izcimila iz višje kmetijske šole, katero je že 1818 bil osnoval vojvoda Albert Saksonsko-Tesenski. 1850. leta se vzdignilo za visoko šolo (akademijo). Nadalje se je osno- v valo več kmetijskih šol na Češkem, Moravskem, v Galiciji po- in Dolenji Avstriji. (Konec nasi.) Kmetijske raznoterosti. Umetno valjenje rac je na Kitajskem jako razMrjeno. ta namen naredi se koča iz protja in ilovice, in se pokrije s slamo. Ob stenah v tej koči postavijo dolga korita, v katere se nasuje žita in pa sočivja. V to žito se denejo jajca. Po letu ni treba nobene posebne previdnosti in skrbi, po zimi se pa morajo jajca pokriti s kakimi plahtami, da veter ne piide do nekateri učeni možje spoznali važnost kmetijske vede, ka- njih. Žito se malo pomoči z vodo, da kaleč tero pri nas na Slovenskem še dandanes nekateri prezi- Dobrih deset let je od tega, ko se je slovenski rajo. dnevnik norčeval iz tega, da se je v nekem listu priporočalo, da se na bodočem vseučilišči v Ljubljani osnuje tudi kmetijski oddelek, dasi so tedaj bili taki oddelki že napravlja gorkoto. Na ta način se v 30 dneh izležejo race, katerih je na Kitajskem videti po cele čede ob vodah. Večkrat jajca pokrijejo tudi s kako steljo, da zadržuje gorkoto in to steljo pogosto menjajo. Vino iz visenj. Iz visenj se vzamejo košice, potem pa višnje stolčejo in v kaki platneni ruti dobro iztisnejo. Soku se na mnogih evropskih vseučiliščih. pridene jednako množino vode m pridene na vsakih osem Drugod so ljudje že funtov jeden funt sladkorja. To vse se dene v sod, kjer zavre. pred sto leti spoznali, da predavanje o repi in korenji ne ponižuje visokih šol 5 pr Slovencih se pa to spoznanje malo bolj počasi razširja in se še dandanes dobe ljudje, ki vsake razprave o kmetijstvu smatrajo za poniževalne. Ko je tekočina popolnoma povreta, pridene se jej 2 do 3 o/^ najbolje špirita. Sedaj se še malo počaka, da se vino popolnoma sčisti, potem se pa dene v steklenice. Tako vino je kaj okusna pijača. Važno za kranjske vinogradarje. Kakor smo v ze Prepričani smo pa, da se bodo v tem oziru razmere tudi nedavno omenili, je izšla važna knj pri nas kmalu izboljšale. ižica „Zakoni, ukazi in na-redbe o državnih olajšavah ter o državni podpori za vinorodne I kraj koder ie trtna uš" Ta knj je ponatis glasila V 1846. Šola je bila spričetka tri-razredna Kmetijske družbe" „Kmetovalca," založil jo je|pa deželni odbor vanje bolnikov tudi temu številu primer oskrbo-— kako kranjski. Vinorodne kraj zadela huda nadloga trtna uš. Po nekaterih krajih je popolnoma uničila vinograde Od tacih gradov kmetovalec seveda ne more plactivati prejšnjih davkov pa se je oboje v teku 47 let razvilo, ne bi človek verjel ko mu tega ne spričevali tako glasno govor dokazi po lanci so pa zatorej izposlovali na Du več davčnih Tu se pač potrjuje evangeljska prilika o gorišičnem se- olajšav za tako poškodovane vinograde tem je pa omeniti, menu ali če bi ona komu ne pa ek našega lada nikakor ni rada privolila v take olajšave. Deležni pa da ^ morejo teh dobrot postati nogradarj store, vse kar za- slavnega pesnika Koseskega, da iz malega zraste veliko koni predpisujejo posebno zastran. obnovljenja vinogradov z riškimi trtami. Pri davčnih zadevah je sploh treba na; pozornosti, tako tudi tukaj, ker davčna oblastva v svoji veliki Že ame večj 1866 se je moral samostan vzdigniti za eno nad stropje; c< podaljšana kev pa je bila že poprej 1861) tretjino in novo presvetišče prizidano (Tud za te tnosti kmalu kaj iztaknejo, da odreko davčne olaj Za poprave je bil daroval slavni kardinal Haulik tisočak radi tega je deželni odbor jako pametno storil, da je preskrbel ^ajna cesarica-Mati Karolina Avgusta 515 gld zdaj te knj razširil mej našimi vinogradar veličanstvo presvitla cesarica Elizabeta 100 gld zagrebški stolni kapitelj pa 257 gld. — slavni Kako velikanski » m Poučni zabavni del m f^ napredek pa se nam kaže pri šolstvu 1. 1891! Iz prvotne tri-razrednice postala je v teku let osem-razrednica njo pa je zraven še združeno: višja dekliška šola; Potopisne črte. Ljubljane v Ljubljano tečaji preparandije za učiteljske pripr ; štirji (ki odgojuje pole or O samostanskih kandidatinj tudi svetovne učiteljice Spisuj Jos. Levičnik (Dalje.) za vso Hrvatsko štirje malni razredi; prvenčnica vrtec. Število vse Moj odhod iz Zagreba sem bil določil prejšnji dan (Kleinkinderbewahr-Anstalt) in otročji vi učeče šol. mladine znašalo je 1. 1891 skupno 1034 otrok na današnjo 10. dopoldansko ko odhaja vlak proti Še dokaj v • • vecii azvitek, kakor pri šolstvu, kaže pa Karlov a, v Zagrebu biti, pa tako mnogih še drugih kot jugoslovanski njegovih znamenitosti ne ideti bilo vendar naravnost rečem, nespametno, da: neodpustlj — kar Sklenil samostan eda usmiljenih sester niti edni dom (Mutterhaus) Človek mora kar naravnost vsklik to je velikansko, ogromno, skoraj neverjetno V teku sem bil toraj, ostati še do večera, in vedno bi bil pomi-loval, ko bi tega ne bil storil; zakaj bila mi je čez dän prilika, ogledati si še prav mnogo znamenitosti zagrebških. Kdor je prijatelj lepih cerkva in si jih rad ogleduje, 47 let prirastlo mu je 54 ? ber štiri in petdeset novih samostanov, samostanskih podružnic in edovnih hiš, ki so njim eno duševno truplo. Nahajajo se ti zavodi ve, da je za to najpripravnejši čas dopoldan, ker se na širjeni po Hrvatskem (samo v Zagrebu in okolici delujejo usmiljenke v 11 zavodih. vadno odprte. Po tem pravilu sem se hotel avnati tudi jaz Že sem omenil v 41. listu lanskih „Novic" cerkve in samostana usmiljenih sester, ali kakor jih Hrvati ime- svetišče. samostansko cerkev nujeio milosrdnic To er zvršujejo razne opravila); po Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercogovini, Rumeliji in Albaniji. Lahko bi navedel po imenih posamezne kraje, po katerih deluje ta občekoristni red in katera opravila zvršuje: oskrbovanje bolnišnic, šol otišnic itd a pre namreč, hotel sem si tedaj naj pred ogledati Da nahaja obširno bi bilo to 1883 po gosp Dr Aleksander v stari Savski cesti m sedanji Frankopanski ulici tik tudi v ravno navedenem listu vseučilišča, povedal sem ^Novic". Samostan je jako velika in obširna zgradba cerkev ima ž njim eno in isto lice, ter se nahaja ravno v njegovi sredi. Gospod, kateremu se ima Zagreb za to velikansko in neprecenljivo dobroto zahvaliti, namreč za pozidanje cerkve in samostana, je v mojem potopisu že večkrat častno omenjeni bivši nadškof in kardinal Jurij Haulik. Njegova požrtovalnost za blagor in pravo versko ne povzdi stavi pač izraz da južno-zapadna stran dalje Zagreba, ampak cele obšir Šmit-u izdana drobna knjižica: „Samostan Milosrdnica u Zagrebu" na 26 straneh vse to bolj na drobno, na kratko, pa vendar zelo natančno popisuje. Se ve, da se je od taistega časa delokrog usmiljenih sester zopet jako razširil, število njih podružnic in red. hiš zelo pomnožil, leto na leto se delovanje na novo razcvita, in to daje upati in pričakovati tudi še zanaprej. Gospod Bog naj da k vsemu temu svoj obilni nebeški blagoslov!) » Na mogoče vprašanje: kdo pač vse to velikansk3 9 nadškofije, početje vzdržuje, sledi naj kratek odgovor: poleg glavnice mrtva roka" sijajno na laž. Spredvidši 40.000 gld., katero je daroval, kakor že vemo, kot glav- Zagreba nima nobene kve: nico bivši nadškof in kardinal pokoj Haulik pokla glede na to, kako je bilo ženski mladini kr potrebno primerne odgoje, ubogim in siromašnim bolnikom pa enako milosrčne postrežbe, pozidati dal dajo tudi posamezne usmiljene sestre, ki prihajajo iz imo (če se smemo tega izraza po pa doda priman vitih rodbin svoje dote 1845 na služiti), na altar milosrčnosti še več lastne stroške cerkev in samostan, in vložil za zdržavanje obojega še glavnico štirideset t goldinarj ter vse to v skrb izročiti sklenil usmiljenim sestram kljeju neumorni trud in nikdar ugnana delavnost redovnic, vse to pa še sklenjeno s skromno varčnostjo; poslednja s — varčnost namreč — vendar le njihovim lastnim osebnim dan sept 1845 dospele so v Zagreb pi redovnice potrebam nasproti. Za potrebščine trpečega človeštva pa s Tirolskega, bile pa slovesno vmeščene še le 14. aprila dado usmiljene sestre vse, tudi zadnji grižljej od ust m A J ^ Če je poteba tudi še življenje Do spričuje. Zakaj pa sem se dokazov nam to pi tem predmetu naj pa mlajše moči nami opisu samostana usmiljenih sester in Pi narodu njegovi najstarej top B'c u t ^e ohranil našemu nekoliko bolj pomudil prihodnjem listu. naj 9 0 bo kaj njihovega delovanja malega sledilo še v nekako moje ošilo No v 1 .e m To Skrorane za novo leto bilo (Dalj sJedi Bolezü novice našega kraja in okolice n. pr. bi bile atnica in precej zelo; vendar osepnice so ros^ovilile leto pa ne tako hudo med mlad da Poučni in zabavni drobiž. Slovanščina v nemških srednjih šolah šola zaradi tega zapreti. Otroci so bolehali, bi vrsti." Ciidno pa je bilo nekako to, kakor smo brali ?e bila mora rekel da so ondi mrli najboljši šolarčki da o Cerklj po Biichholtz v Beroli roca. d J se ede v nemških priobčil knjiž to imnaznah ruščina kega jezika. Seveda v ta namen Buchholtzu se dozdev ko rednost gimnazij v v • kdo priporočal Kak da up Profesor v kateri pripo-poduk jednega najprimernejša da bi se s tem povzdignila pa bil in m Umrl padala bolezen najbolj pridne in marlj je izmed šolske mladine vendar ]e tudi pri nas segala in učenk v se bila en dečtk, a bil je med vsemi ^lede bistroumnosti, marljivosti in lepega vede p r v pojd Djal mi je enkrat v svoji otr ,.za gospoda uMt.-' No, zdaj jp v • • ruscine. se v nase srednj šole nas v Avstrij ede poduk mi Osemrazredn da se realkam je več iizrokov i realke. Naučno i doda še jeden razred terstv ze pre sem si, ko sem stal ob .Zdravnika naš kr smo pa res prav slabe krivi od C( priprostosti pa res gospod se njegovem mrtvaškem odru,, kropi in okol Če, kar vend pU PJača letnih 800 'gid. iz pet nima. är nikako Y t koz Povzdignila bi z gimnazgo jednako število devetrazredne realke, kakor Za tako preustrojo se veljava realke, ko bi imela V Prusiji imajo že sedaj pri tudi bli blagajnice je gotov stotaka : mi>lil ^ši ga. ^-j z a d e v > mo sami poštena ; praksa pa te d svoti gotovo podvoji. Večje vasi so vse v ravnini in ob cesti - kar edov P razredov, jednako ki na Ogerskem lim šolam majo tamošnj Poleg teg jih je po hribih, tudi ni ravno t^ pa Ike gimnazije po devet in pošteno pa ima ljudstv Na imajo po em redov na marši kaki dru kar k do zdravnika zaupanj do njih pr tf se posebno v višjih razredih z veliki -avju, niti njih duševi ealkah so dijaki preobloženi novati imovito. Zra^ zd niti njih pomnoži za nekaj ur. Seveda taka refor; se bode učenje podražilo. Pomi tevilom ur, kar ne razvoju. V Ce aja meroma jako po ceni. d njega zahteva naše dfžele se sme so stanovanja, d ra lo ka^ti v pi tega Nekd do malega ime- in živež P se za jeden razred, se bode v vsakem letu poduk skrai Ika pa smo vendar imeli dolgo l^t še po d so bile razm^^re dokaj slab tri gg. zdravnike. Se ve ima pa to slabo stran da mlad o ennm časjii O'iT po mestih nične tudij adno že trr-jajo po pet let je namreč treba, da teh- Najgorkejši i- je na ratura dos je v januv nekatere pisarna kraj na svetu kejši kraj na svetu v sredi S Dolgo se je ♦ že v j'ilij v tem kraji 29o R V aij sr(dnj me pa tud Ju kota mislilo, da Srednja tempe- rednii x\vstraliji Ubi bene, i movina.) Zr Radi bi ved in se v resnici premalo dokto so r-ajše bi pat (kj pa end katerem mi je dobro še ne moramo ond na t je moj < lo- dovršenemu ko molčati opazk Podobna gorkot por da k kraje neka dolina v Kalifo i je Arabiji. Novoioiška meteorološka se tiče vročine, prekosi vse te izvoli ta ali oni poklic, stoji kot prva shižba ^ blizu dveh tisočakov na ponudbo? — Koliko c čakati na pičli .adjutum naj si že z 1 nekateri gg mor J n .i 9 morajo ondi, kamo ( iti deželo m vis;i velevajo ; navadno SI morajo odrekati hoče OUI pr. pa na v s roti zhodu od gorovja Nevada leži kacih sto kilometi mestne prijetnosti nočeš tudi mar'sik Amargozo. Ta doli v • ( zi 100 v J bt Ce imenuje doli ti ker po Tunerinom in ko gladino in 28 t. m lavsko-bolniško blagn se je vršila V d tu nova volitev za okraj i le- i kara pod opa P» se Ij le v njej leta 1850. od vročine se je pričakov ba baj poni v most, d je pet me umr d p Kdor pojde v to doli se bili led kega -napad Prejšno načelništvo in g ni bila tolika, kak v ca vročine. Po novejših njihovega, ne i-avno kih v ze ačunovodj se popr ad Pf U h tud blizu 27 V^^o v tej dolini srednja letna tempe- niesecih se na -400 v juliju in avoustu kd po vi'ociut kako V d 250. ne zniža pod 30 V/ V vseh ni vod hotelo sprejeti odpoved 3ivo jesenoške fužine pos Sed a C. kr je načt okr znebili tvo najboli vnčih mesecih pride pa pač ni kd kakor je V hj dolini vleče tudi tako roč am um lini ni dosti ž iz saharske manj veter bode najelo tunkcijonarja in neprijetnosti so s tem skl U'0* bi Inikom izvoljena at)e (jrlobočniki). in računovodjo. Kdor ve, koliki k SI Ker ne k pa eni d takih odlik pu \ v Da so opazo\ in rastlin, še praviti ne more potrebne pripr temperatur v tej doli v tej do Ljudje, vravnala Bog d morajo biti, se bo že tu delav ta zadeva ljubo zdr^avje! dober zaslužek, zraven pa še so eda iujt s katerimi so se branili prehudi vročini razne linah Zdrav Advent smo imeli precej mi toliko da smemo reči, da smo imeli snega pa imamo po n beli Božič u 1 = € = Novice J« hrenoviški za napravo gasilnega Najvišje darilo Vel. presvetli cesar daroval svoje zasebne blag odj 100 gld. iz Dopisi. v Železnikov let 1 em letu imajo prijatelj decembra 189 i in znanci j m diug d te (Eaznoterosti.) do, dopisovati palo je adnj dni toliko kolikor ga že več novico. Cel poleg srčnih vošil naznanievati si se zameti. Promet na železnicah Dunaja Dunaji, Gradci in Budapešti bili so in Gurenjskega prihaj 1'il je minole dni ustavlj eliki . Z so laki z oznati in petdeset marši promet z t poznati pr-ijatelj ečujemo se že po osebi progah tom bil je pa popolnoma ustavljen. eliko zamudo St IV ^^eka, Trst-Qoric na adah Uciših „Novi m pri- povedovaje si mar-sikaj, kar zanima mor-da enega ali druzega ; — razmere pi'omet ustav V Trstu in Trst-Herpelj Tudi ? bil btari sotrudniki vendar odpadajo drug za diusim sneg m s t, tudi smrt pr jih, da odložij r> pe iz rok Z sicer nen; V viso lino visoko po kolici na je apal je tudi to Silvestrov dan Jar.-z Kavčič starosti 95 let umrl je v Medvodah na po domače Pubič. 1 «s / ♦ JI i t ' I • J I I F iJ ^i) ,0 r ff Družba Cirila i Metoda se danes hvaležno Nagla smrt R sveti večer se je v Reki v družbi pominja najpreje dveh pokojnih svojih podpornikov. V Gradci prijateljev zgrudil od kapi zadeti 40letni zdravnik dr. Nikola umrli veleučeni matematik vitez dr. Fr Močnik ni bil samo Benchiorutti podpiratelj „Narodni šoli" v L) in društvu" na Krškem, on je tudi prvom^^stnika, gimn. ravnatelja ♦ v Peda^ogiškemu ko je hotel ravno spregovoriti zdrav vuui-öuima, giuju. lavučiieija g. r r. i^raaasKe v uraaci po- toimace naslednji gg.: Tomaž lagal leto za letom lep dar v namene naše družbe. V Zaspeh nilnice, Josip Faganelj, pravnik Fr oke Dašega Čast. star Bradaške v Grradci po- tolm mesto delegovanem Slovenski tolmači. okr. sodišči Pi menov aškem deželnem in za äli so se za slovenske lednj To maž Mlakar, uradnik štaierske hra- na Gorenjskem rojeni in v Braslovčah umrli dekan I Po Josip Pol asistent in d Iv C. kr. poštni v a. točnik pa nam je volil Kanfanaru v Istri knjig, z podružni( O Klasio<'. odvetnik 1 ^ g- Iv Župnijski upravitelj v Cotelj, je podaril veliko zbirko mati sinov tvrdke Umrla je v Domžalah gospa asti družbe sv. Mohorj Lep P t\na Ladstätterj L ad stätter in sinovi u se zvitaj ženska je velika dobrotnica revežem ]S Pokoj bila v m na Vrhniki, nam je poslala v kratk^m času' svoj obstanka že svoj diugi prispevek v znesku 186 Blag vitel g A dr po bla 100 gid ^ga 2 kr. pokro- Dražba V zakupnih okraj P 1 btorova nam je naklonila g. Murnikovi, ki je s temi poslednjimi 100 d. eden prejšnj ršila bode se dne 1. febi žitnine od vina, vir in Žužemperk petna dražba za pobi izročila družbi to jesen 800 gld. Ženska pod kup skega in sadnega mošta in d me ker ni v polnil družbenih pogoj Izl Ju u J v z. je zložila ob le'to zbor 60 podružnica za Kotmaro Ves na Koroškem pa 2 vsoto smo prejeli od-g tajnice T. Kavčičeve, drug prvomestnika Matije Prosekarja. gld. gld cena za celo leto iznaša za okraj moška perk 4900 gld 000 gld za Žuž'm je poslal 25 Id ) pa dr. Dragotin Treo v d g Oelj otv Nova počakalnica pod imenom „T dv se je z dnem 1 j t. 1. na ki železnici tik 16 so jih darovali ni carji, 9 CTcr pa odna družba Ob zavez ni p o s* odovanji g. notarj Stgarja je izročil njegov triletni sinček vipavski podri i blagajnik g kega mostu — Nesreča vasi d nam jih je doposlal podruž 18 doslav Silvester. Iz Kostanj Ea minoli teden oti je puška sprožil z V Gorici labito puško dv Ribni 0. Pi so se in svinčena zrna zalela so nek deck igral tej priliki se eiia 61etnega tako nesrečno v ramo, da so mu razdrobila kost. Starišl smo po Hudoverniku Martinovega daru prejeli 17 gld g notarj Aleks. pazite na otroke 1 gld nabranih v Istri med slov. vinotr od Č. g. Cotelj od litijskih in Darilo. Katoliškemu društv "V v St. Vidu nad Ljiiblj šmartinskih Slovenk po g Ljudmili Eoblekovi pa 20 kron namene železniška podjetnika Ee odkupnine no\ darovala sta % kodelskih pomočnikov 2 o v drastv oletnih voščil. Pi at o XX-k r daroval Marij Možek posestnica v Gradci st in nadalj Umrl je in Berger na 1 kapucin o. Ludovik Bile doma podpredsednik, g. notar L. Svetec Ljubljanska družba, zbrana družbin iz Bistrice na Notranjskem v 70. letu svoje starosti y kav K 5 kr nam je darov 6 gld zložili Z ž^jo, da bi nam ljubi po g. Mu mikov društv Omizj Bog naklonil mir u v pri veselici v Zagon i r j r. 5 gld Smart gld. poslalo jako priljiiblj Bil i v m P Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko bode v ponedeljek dne 23 t tamburaši so n 2 kr Ob pravil g f o Barbike Eibensteinerj na Lokah je nabral ani večer ob šestih v bralni - Bolezni. V občini Št na podi opotrj sobi Eudolfrnuma 40 kr C g župnik v Sent II I že Helemina posla Jank pevci o Id. kot dar male družbe od nemške meje, nadučitelj V Stražiši pri Kranj ošpice. V vsem zbolelo je po i^aznih vaseh Umrla je dosedaj samo neka triletna deklica pri Kranj i pojavile so se blizu sto otrok, na Visokem. — Zirovnik pa o jd v d so nam klonil po eleposestnica Katar ol-tiiih voščil, idrijski škrlatica. V Zgo in po sosednih v^aseh razsaja prav močno r. Lapajnetu Bitnj 2 gld 60 kr so izmej 5 obolelih otrok umrli že 4. Kmečki mlad Lokarj pa 2 kr V Stražiši samem bolnih je 10, na Gorenji Savi 8 otrok ager, Oset v St. Ju rji na Štajarskem I čretnik in J. Žveglar so daro rojakom po sloveč blag spomin Vam kih pokraj pr krono v zgled — V Ljubljani prikazala se je zop^t intluenca razsajajo koze, zaradi katerih so ondotno šolo Na Suhoi prli živim t in zahv Umrlima darovateljema g duhov Častnim občanoni izvolila je občina Mav v C. etov Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda povodom njegov 1 Matej 25letneg Preželja, župnika v Mavčičah ondotnega dušnega pastirovanja Odlikovanje. V Draždanih izhajajoča „Europäische družbi Tržaški občinski svet dovolil je je za Modenzeitung tukajšnjemu krojaškemu mo stru rešitev" neke naloge p r doš g M Kuncu prvo Vseh darilo laški Lega nazionale" 3000 gld. Posl. Nabergoj je olski odločno ]e redništvu 155. V mestno hranilnico ljubljansko vložilo 621 strank 199.208 dd. 28 kr. itev druš rjal - temu, češ da občina ne more in ne sme podpirati dela zdražbo in hoče okoličanske Slov v • J • Cltl Nabergoja podpiral tudi me-zdig seca decembra m. nilo pa 321 strank 109.715 gld. 17 kr — Obsodba. Magistratni asesor dr. Artico v Trstu bil je te dni obsojen na 50 gld. globe oziroma 5 dnij zapor občina itak zadostno skrbi za šole. po Luzzatto potuj rekoč da 1893 boru. Popotnikov koledar za slovenske učitelje za leto sestavil in založil Mihael Nerat nadučitelj v je nekemu zastopniku rojanskpga je ta iziočil ensko gubili bote še vero itd prošnjo po; rekel a, ker Inega društva, ko mu „Vi delate za Eusijo, priporoča se tudi letos s svojo bogato vsebino vseh uči- teljskega obj i • v v • 1 ticocih Stv Cena 1 gld Prezentovani so čč Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji Iv Dobnikar za faro Janče A — Za novo leto podarila sta železniška podjetnika Redlich & Berger magistratu svoto 50 gld. za mestni ubožni Gabrič za faro Cerklje pri Krškem ; France Hoenigman, župnik v Osilnici, za faro Banja Loka; Matej Kljun za faro Grornji naklad gld pa za redarstv Dalj Tuhinj Andrej Simen so za mestne redarje faro St. Lovrenc ob Temenici upnik v Št. Jurji pri Šmarj za podarili: Kranjska hranilnica 100 gld., tvrdka Souvan Češarek, kapel Premeščen je č. gosp. France 30 gld. m gosp Fr. Doberlet 5 gld v Podzemlji, na Suho Mrtvega našli so dne 29. decemb zvečer v Fel trinejevem hlevu na Rakeku nekega Franceta v • v ^encic je premočno žganja in zadel ga je vsled tegai mrtvoud Napil tretj natis Anton Janežič slovensko-nemški slovar Umrl je na novega leta dan tukaj? ' kamnoseški mojster g. Vincencij Čamernik v 52. letu svoje do. e. N. v m. p. izšel v tiskal vezanemu iztisu predelal in pomnožil I Hubad družbe sv. Mohora v Celov ]e ] Cena avnokar mehko 3 gld gld trdo v polusnje vezanemu izstisu 50 kr. Po pošti 15 kr. več. # ' iÖ r- ■ ^ »: •, 1 1 , • '"f f t 4 I I V r lO vanje? Povprečno računa se za vsako potovanje, katero kra I Koliko potrosi angleška kraljica za eno poto- Ijica adno pomlad napravi na okroglih 132.000 gld Prihodnjo pomlad namerava kraljica potovati v It in se nastaniti v Florencij Nel d\ adnwk odposlal se v namen, da vzame v najem veliko popolnoma spravljeno Lastnik vile pa ni zahteval nič manj najemščine nego 9600 vilo. za teden dnij. Ta cena zdela se je kraljici prev je ponudila neka Lady Chrawford, kraljici svojo vilo v brez plačno porabo, katero ponudbo je kralj tudi prejela Večna luč v solnograški stolni cerkvi podgana. V solnograski stolni cerkvi ugasnila je vt čaa v iko noč cerkovnik; ga priliva a pomaga Konečno so stva sam je špI Čez luč adnj pa čas ker ji je zmanjkalo olja. Dolžili so da porablja v svoje namene etilni M C se oprav ni nič in namesto da da je nedolžen skoro bi ga bili odpustili iz službe ender še enkrat pr in stolni dekan stvar Pa kako v cerkev na stražo, da se jrepriča o se vrvi, na kateri visi svetilk čudi! Okrog desete ure prii-lez po elika podgan ki je pila do dna, potem se pa zopet vrnila nazaj po vrvi pod streho. Kolera pojavila se je zopet v Hamburgu, Budimpešti in v Gali f Neogitao potrebno je za vsako.družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz ^le kave naredi okusna ter zdravä' in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- (U Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se Dobo se pov /a kile 25 ki ¥ Jii^^aifc^ffA.- • JI.-» II »IM i Listnica vredništva. JCiS mmmmmm^mmmmm^mmmm^mrnM ______________________________________________________________________________________________________m m ' ^ K. N, v C. Veseli «as Vaše priznanje, da je naša pot, pcava pot. ..Sprava in sloga" ostane vedno naše geslo. Staremu slovenskemu programu se ne izneverijo „Novice"', dokler bodo na kar izhajale. ♦ i i i i i i i 4 i i i i i M i > i i kaplj ice i i izgotovljene v lekarni angelu varhu BHAD Y-a v Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdra- i > i i vilo sredstvo budilno krepilno želodec in prebavilna dela. 4 Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. i i Cena: 1 steklenice > ScliatamarK ^x/i^COAjj^ dvojne steklenice Vsebina \ naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich v Škofji Loki: lek. Kari'Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann: v Kamniku: A J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. \ H H > i \ t 4 ( t i SOletni f / najstarejši slovenski ter veljajo četrt Ljubljano Prinašajo politične obrtne kmetijske in zabavno-poučne spise drže tr (1 n o starega Janeza shoda slovenskega Vodilo programa Vse vero, dom cesarja. politika pokojnih slovenskih Bleiweisa Tomana prvakov Goste ovenskih poslancev dne 2. oktobra 1890. sklepi • ■ J Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasiiikovi nasledniki. v h t > 1 11 ■ * ■ • r