79, številka. Ljubljana, četrtek 6. aprila. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejaman za a vstr o-oger s ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šofah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do , .     t četiristopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat in 4 kr. še so tri- ali večkrat tiska
Dopisi naj se izvole frankirati. — £okopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 25—2t> poleg gledališča v „zvezdiu.
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL
Deželni zbori.
Štajerski deželni zbor. Iz Gradca 2. aprila. [Izv. dop.] Dozdaj se Se nič posebno važnega nrj obravnavalo. Deželni proračun pride še le začetkom prihodnjega tedna na vrsto; debata utegne biti obširna in ostra, ker so deželne finance v slabem stanu in se o tej priliki lehko govori sploh o sedanji politični sistemi. Izmcj dozdaj obravnavanih stvarij omenjani reguliranj e .Drave, za katero je jako temeljito govoril dr. R|adaj, pri čemer ga je podpiral dr. Dominkuš, in toliko dosegel, da se početo delo ne bode ustavilo, ampak nadaljevalo. Tudi je dr. Rada j stavil predlog, da se nekatero točke občinske postave spremene, zlasti da noben župan pri novih volitvah ne sme izvoljen biti v občinski odbor, dokler nij položil računa o poslednjem letu. — Ko je šlo za reguliranje Aniže na gornjem Štajerskem, omenil je dr. Dominkuš, da je deželni odbor uže tretjo postavo o reguliranji Aniže predložil in da to deželo uže več sto tisoč gld. stane, na reguliranje Savinje pa še vedno moramo čakati. V dcnašnjej seji je ces. namestnik vendar jedenkrat predložil postavo, po katerej se ima Savinja regulirati od Mozirja do Celja, tedaj ne od Ljubnega, za kar so prosili prebivalci gornje savinjske doline.
Konrada Seidla uže več tednov nij tukaj videti pri sejah. Njegovi upniki 30 mu rubili diete, katere ima dobiti kot deželni poslanec, kaj tacega se v našem zboru še nij pripetilo. Pri okrožni aodniji v Celji pa uže dalj časa leži prošnja od zastopnika Seidlovih upnikov,
Listek,
Čarovnica,
(komična opereta, uglasbil Anton Stockl.)
Število slovenskih spevoiger se je zopet z goro omenjenim delom pomnožilo, tako, da imamo sedaj 4 izvirne slovenske operete, namreč : Dr. Ipavic-evo „Tičnik," Vilhar-Šantelj-nova „ Jamsko Ivanko," Forster-jevo „Gorenjski slovček" in najnovejšo Stockl-novo „Čarov-nico." Pri naših skromnih okoliščinah nam je pač vsaka nova prikazen v tej stroki jako všečna, ker teško se dobivajo dobri libretisti še težji je pa delo komponista, akoravno pri nas prve bolj pogrešamo ko zadnje in dosta-krat naši skladatelji tožijo, da bi radi nove spevoigre komponirali, ko bi se jim posrečilo dobiti pripravno libreto.
0 libretu „Čarovniee" prepuščamo kritiko družim, govoriti hočemo le o muziki, katero je zložil naš nadepolni zelo nadarjeni mlad umeteljnik gospod Anton Stockl. Prične se opereta z overturo, ki sicer nij sestavljena strogo
naj se izrečo konkurs o Seidlovem premoženji. In mož se vendar neče odpovedati javnim mestom, na katere ga je postavilo zaupanje po njeni in njegovih pajdaših zapeljanih \judij. Pa kaj k temu-le porečete? Seidl je podpisal za svojo osobo, ne za Brandstetterja, precejšnjo svoto menjic, za katere je*tudi primerno gotovine prejel in zdaj, ko so se menjice proti njemu protestirale, je njegov advokat ugovarjal, da Seidl kot vojak, čeprav v pokoji, nij imel pravice menjice podpisavati, da so tedaj neveljavne. In tak mož se vedno še šopiri kot državni in deželni poslanec, kot načelnik mariborskega okrajnega zastopa itd. Njegova stranka se ga zelo sramuje in tili v njega, da se naj odpove poslanstvu, dokler se mu postavno ne odvzame. Pa Seidl ima debelo kožo, tudi mu res gre za eksistenco, za to se drži poslanstva kot poslednjega rešila.
V 10. seji je bilo na dnevnem redu vprašanje, kdo naj ima pravico učitelje ljudskih šol imenovati. Dr. Srne c je v imenu šolskega odseka o tem predmetu poročal ter nas veto val naj se deželnemu odboru naloži, da predloži v prihodnjej sesiji postavo, po katerej se ima uredovati pravica imenovanja učiteljev. Deželni šolski svet je namreč uže za večino učiteljskih mest Bi to pravico prisvojil in okrajnim šolskim svetom le še nekatere šole prepustil.
Poslanec Herman je pri dveh prilikah kazal na nedostatke, katere izvirajo iz dvojne deželne vlade, to je c. kr. namestnrje s svojimi organi in deželnega odbora, ki ima tudi svoje urade in pravico okrajem in občinam zapovedovati. O celi nepraktični politični organizaciji bode še govor v budgetni debati, za katero so se od slovenske strani kot govorniki
po pravilih, kar pri operetah tudi nij potreba, vendar so skicirani v njej dobro opleteni najimenitnejši motivi raznih melodij, ki se nahajajo pozneje v opereti; instrumentacija je pravilna. Kazen overture nahajamo v opereti še 9 muzikalnih točk. Prva, mešan zbor je strogo besedam priležna skladba v sredi je mali melodiozen samospev, kateremu zbor sprem-ljuje, instrumentacija je popolnem primerna, namreč močna, da podpira krepki zbor. Takoj s to številko prikupi se skladatelj občinstvu. Štev. II. pesen Milike je priprosta, besedam primerna pesnica, tem bolja je pa štev. III. dvospev, v katerim se nahaja mnogo melodije, z nekaterimi prav čvrsto izpeljanimi „forto."1 Konec bi smel biti lehko živejši, toda celota nam je pogodu, posebno kar se tiče iznajdljive varijacije prvotne melodije. Tudi instrumentacija je popolnem prav izdelana in kaže, da je skladatelj dobro izurjen za taka dela. Štev. IV. kuplet, je nekoliko okoren vendar predstavlja-jočej Matičkovej bedi primeren, instrumentacija je tu bolj nežna in raznotera. Štev. V. tro-spev je premišljeno delo, kajti mej tem ko
oglasili Herman, dr. Vošnjak in dr. Dominkuš.
Iz Gradca 4. aprila. [Izv. dop.] Reguliranje Savinje se bode tedaj uresničilo. Vlada je deželnemu zboru predložila postavo, vsled katere se ima reguliranje savinjske struge od Mozirja do Celja v 10. letih od 1. januarja 1877 do 1. januarja "1887 vršiti. Vsi stroški bodo znašali 14G.700 gld., od karih plača drŽava 40.000 gld., deželni fond dve tretjini ostalega zneska, ali 84.000 gld., jedno šestinko (21.000 gld.) imajo plačati okraji Gornjigrad, Vransko, Šoštanj in Celje po razmeri, koliko poprave spada v vsak okraj, jedno šestinko plačajo obtine, ki leže ob Savinji od Mozirja do Celja. Občine smejo zahtevati od lastnikov posestev ob Savinji, ki bodo imeli največji dobiček od popravljanja struge povračitev svojih doneskov. Kar bodo stali inženirji in sploh režija, k tem stroškom država ničesa ne pripomaga, ampak plača dežela dve tretjini, okraji in občine po jedno šestinko.
Vladni predlog se je odseku za deželne kulturne zadeve v pretres izročil, ki se bode gotovo požuri 1, da še te dni postavo deželnemu zboru predloži.
Budgetna debata se jutri začne; za govornika se je da^je dal vpisp.ti od konservativne strani knez Lichtenstein.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Dubrovnika se 2. t. m. brzojavlja: Vstaši so navalili na pri Unci nastavljene Turke, katerih je bilo 6O0, vzeli so jim orožje, municijo, žito, govedino ia konje. Turkov je 50
vsak glas svojo posebno melodijo obdrži se te melodije z varijacijami slišijo mej petjem od treh instrumentov tako, da se vpleta petje in godba jedno v drugo jako interesantno. Štev. VI. zbor mlatičev je prav kakor nalašč za gledišče izdelan, krepki glasovi karakteriziraj o izvrstno korenjaške mlatiče in se sme skladba tudi v ritmičnem obziru prav izborna imenovati, tako da nij čuda, da je poslušalce vnela. Štev. VII. trospev jo zoziromna umeteljniško stran najboljše delo cele operete, nahaja se v njem tudi nekoliko recitativov, v katerih je skladatelj zopet svojo izurjenost pokazal, vpletene reprize so popolnem dejanji primerno in nij so samostalni stavki, temuč le pridevek novemu stavku. Ta številka zasluži tem bolje, da jo zaznam-vamo kot najboljši cele operete, ker je muzika dramatično skozi in skozi izvrstno izdelana in se tako zanimivo razvija, da mora poslušalcem dopasti, če jo le pevci pošteno pojo, kar se je tudi zgodilo. Stev. VIII. je melodram, kateri nekoliko predolgo traja, kar pa nij krivda skladatelja, temveč 1 i b r e ti s ta, orkester namreč spreniljuje sceno v katerej
mrtvih, mnogo pak utopljenih in ranjenih. Vstaši so 3 mrtvi in 6 ranjenih. Golubova in TJzel-čeva četa bijeti se denes na Grahovem. Upajo, da se bode denes vzelo Grahovo.
Iz Knina se 2. t. m. brzojavlja: Vstaši so Unac osvojili, mnogo žita zaplenili in zapalili devet čardakov. Jutri udarijo na Grabovo.   Četa vstaška je 1500 mož močna.
Iz D v o r a se 3. t. m. brzojavlja: 81. marca so Turci na suhej meji pri Bastri napali goloroke krščanske družine, koje so vsled turškega barbarstva v Avstrijo bežale. 30 osob, žen in otrok so Turci pobih, ter jih oropali vsega imetja. Isti dan vzdignilo se je na novo 600 krščanov, ter so pribegli v Avstrijo, neprestano vsak dan padajo žrtve. — Lep vspeh Andrassvjevih reform!
Iz Siska se 3. t. m. „Obzoru" brzojavlja: Vstaši kličejo: slava caru avstrijskemu. Vzdignil se je ves Bihački okraj. Ves Bihaćki sandžak gorf. Od Majdana do Petrovca beže ljudje v gore in planine. Včeraj je zgorelo pri Madjani 200 turških hiš! Pomoč je jako potrebna. (Res, izvrstna pacifikacija !) _
Iz Kostajnice pak se nemškej „D. Ztg.u poroča, da so Turki v Bosni zopet 25 kristijanov na kolec nabili, druge pa Btraho-vito mučili. In vse to trpi Evropa!_
Politični razgled.
^tfotruiije dežele.
V Ljubljani 5. aprila. Pri ce*<*rji sta imela obojestranska mini-nisterska predsednika Auersperg in Tisza 2. apr. avdijenco, v katerej sta poročala, kako dogovori napredujejo. Vspeh je baje ta, da se ohrani čolna jedinost. Denes je posvetovanje o skupnem proračunu.
Zoper JI«r/#V/« na Dunaj i močno agiti-rajo vendar ga drži dvor. Znano je, da na Bodića navalivajo ustavoverci uže dolgo, a do sedaj ga nijso mogli vreči.
V e.i'ikem. deželnem zboru so Nemci zopet jedenkrat pokazali in dokazali, da oni iz svoje proste volje Slovanu nikdar in nikjer ne morejo pravični biti. Češke občine so prosile za češko vseučelišče. Deželni odbor češke dežele, iz samih Nemcev sestavljen pak rešuje to prošnjo petmilijonnega naroda s tem, da je vsem terjatvam glede ravnopravnosti narodov uže zadoščeno!
Štefan Matička z duhom stare čarovnice straši, melodija sentimentalna in raznovrstno izpeljana. Štev. IX. Zbor in finale je zopet efektno delo v katerem je dana pevcem in orkestru priložnost svojo moč razvijati v izrazu veselja ljudstva, srednji stavek je prav spretno izdelan za samospev, kateremu se naslanja končno krepki zbor, instrumentacija v tej številki jo fugirana, kar podeli celemu koncu jako mično barvo.
Z veseljem konstatiramo, da nas je Stocklova muzika tako zadovolila, da želimo le jedno namreč, da bi nam skoraj zopet kaj ustvaril, naj se ne straši pred trudom, naj ostane tudi za naprej marljiv kakor je bil do sedaj in prepričani smo, da po njem dobimo Slovenci še lepe originalne skladbe, katere znajo konkurirati z jednacimi proizvodi družili narodov. Prva predstava te operete je bila gospodu StocElu živ dokaz, da je vseskozi zmožen za večja dela, da ima talent in dober okus, in je posebno zadnji velike vrednosti, ker v novejših časih žalibog trivijalnost pre-vaguje pri operetah francoskih in nemških skladateljev. V.
V h un J<> države.
Srhski „Istok" piše v zadnjem listu članek o glasu, ki je pravil, da misli ruski car odstopiti in meni: „to bi bil začetek naše svobode in zoralepše slovanske bodočnosti v obče." V naših tiskovnih razmerah ne moremo pisati, kako potem govori „Istok" o avstrijskih Nemcih in Magjarih ali mi Slovanje nij smo zakrivili, Če prejšnjo naravne in koristne simpatije v jugu do naše države ginejo tako, kakor vidimo. Upanja pa nikakor ne izgubljamo, da se stvari na boljše obrno.
Uradne „Srbske Novine" prinašajo dva ukaza kneževa, prvi reorganizuje general-štab v vojski, drugi nareja, da se vzame 12 milijonov na posodbo in sicer v Srbiji sami od ljudij, občin itd. Te obe naredbi šo bili v Belgradu kot gotovo znamenje pozdravljeni, da se bliža resni čas velicega boja. V vojni je štab drugače sestavljen, nego v miru. General Zach je glava generalnega štaba imenovan. Za vse komande so oficirji imenovani. Bivši vojaki so zopet v vojsko vzeti, tudi nekateri bivši avstrijski oficirji. Bode vendar kaj!
Km#/.i* „Golos" svetuje naj se novi koraki od strani velevlasti v Carigradu proti politični samostalnosti Turčije store.
Iz f^tšfčife dohajejo veseli glasi, namreč, da ta država od dne do dne bolj omaguje. Na Klek se pošiljajo uže ravno zdaj nabrani rek ruti, da bi vstajo v Hercegovini udušili.
Francnske poslanske zbornice republikanska večina je sklenila vlado pozvati, naj se vrne občinskim svetovalcem pravica župane voliti.
Senat je brez debata sprejel postavo o odpravi obsednega stanja.
M*<tpe£ je 3. aprila več kardinalov in škofov imenoval mej druzimi i dunajskega in kninskoga, ter kardinalu Saint-Marcu po obredih usta odprl.
jđn/jleJfki princ Wales je došel iz Indije v Aleksandrijo.
Iz Amerike se poroča, da je v Meksiki velik upor proti vladi, ki se po vseh meksi-canskih državah razširja. Videti je, da spanjski duh v Evropi in v Ameriki čudno vre. Nikjer nič reda, vedne revolucije.
Dopisi.
Iz IJublJuite 2. aprila [Izv. dop. Človeštvo peša in od leta do leta se množi število bolehnih revežev, kateri hude skrbi prizadevajo posameznim družinam in celim deželam. Te skrbi srenjam po Kranjskem nekoliko polajsevati se je ustanovila tudi v Ljubljani za uboge neozdravljive bolnike hiša, katera dozidana sedaj po radovoljnih mnozih darovih, ki so iz vseh krajev in iz vseh stanov prihajali sem ter tja nenadoma, ima se še olikati in oskrbeti z vnanjo in notranjo opravo. K temu je pa treba še veliko veliko, in v ta namen se dotični odbor do ljudoniilov vseh stanov, vzlasti do onih, kateri doslej Še nijso nič darovali za to mestu in vsej deželi predobro tno  napravo, obrača s ponižno prošnjo, naj blagovolijo mu skoraj poslati kako pomoč. Imenovala se bo omenjena ustanova: „Hira'l-nica pri sv. Jožefu v Ljubljani" "(St. Josefs-Spital in Laibach).  Pod varstvom patrona sv. katoliške cerkve sploh in kranjske dežele posebej, ter pomočnika umirajočih ima se v oskrbovanji usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavljanskega o tega godu (19. julija), ako Bog da in dobrotniki pomorete, blagosloviti in na jesen dobrodejno pričeti. Doneske še tako majhene naj Bog obilno povračuje, hvaležno pa jih sprejema v ta namen sestavljeni
Odbor.
Iz JleniMije na Notranjskem 1. aprila. [Izv. dop.] Uže drugič smo se letos občinarji cerkniškega okraja s prošnjo na deželni zbor obrnili,  da nas izvrsti iz loga-
škega okraja. In ker star pregovor pravi: „sila kole lomi", tako moram jaz tudi želje mojih soobčanov v javnost priobčiti, o tem kakšna velika krivica se nam godi, sedaj ko moramo občevati in hoditi k sodniji v Logatec.
V Logatec se mora od nas iti skozi Planino, a ta jedini pot skozi Planino je pa črez dva metra pod vodo, za torej po njem hoja veliko časa nemogoča. Potem imamo še jeden pot sploh nevaren in po zimi za rabo nemogoč — črez gozd. Sedaj nam ne ostaje druzega ko železnico za pot k sodniji porabiti. Ali zadnja stane v III. razredu 58 kr. in zraven moraš pa še kaj potrositi ako nečeš prej ko prideš domov od glada poginiti; ker moraš pred vsem zvečer iti na Rakek, tamkaj moreš do l1/, ure črez polu noči čakati; prideš po 2. uri zjutraj v Logatec, tam se znaš srečnega šteti iskaje sem ter tija, če so ti kakšna luč zablišči, ker tamkaj dobiš morebiti golo klop, da si trudne ude okrepiš. Če potem vse ob pravem času odpraviš tako moreš s po polu dnevnim vlakom ob petih nazaj iti; če ne odpraviš, moraš zopet drugo noč porabiti, in iz Rakeka v sredi noči domov iti, ali pa tamkaj ude na golej klopi natezavati v Logatcu.
K sodniji v Lož ima naš občan ravno polovico krajši pot nego v Logatec. Tija mu nij treba dve noči zraven dneva zopet porabiti ; ker v Lož iti, to se opravi lehko po dnevi. Zraven mu pa nij treba železniških stroškov plačevati.
V sedanjih časih, ko vidiš skozi celo leto vsak ponedeljek, precej ko vstaneš okrajnega slugo in njegovega gonjača, — naš občan ima posebno k davkarije veliko poti, torej veliko truda in stroškov. Zraven imamo pa še stroške, ki si jih računijo uradniki ko k nun pridejo, na primer v bližnjo vas Begunje ali Jezero 24 gld. plačevati. Ako to traje še par let, bode naš kmet berač, brez svoje krivde.
Da splošnim pritožbam in klicom na pomaganje vseh pod našo županijo spadajočih okoličanov ustrežem o tem obziru, kličem naše zastopnike poslance, posebno gospod Obrezo na pomoč, naj v deželnem zboru te krivice, ki se nam gode zaradi občevanje z logaškim okrajem, na tanko poudarja in naj terja, da se našim prošnjam pravica da, ker naredba je proti vsakej pravici. Torej mi moramo izvrsteni iz logaškega — in v področje ložkega okraja umesteni biti. Če pa glas iskajoč pomoči ne bi dobil pravega odmeva, bodemo na višje kroge in legalno do visoke vlade naše krivice, katere pretijo na-šej županiji naznanili, od koder pravice vsaj pričakovati smemo!
Is Krope na Gorenjskem 3L marca. [Izv. dop.] Uže več let se je mislilo v Kropi na kak napredek v obrtni j i, ker vse napreduje, tako morajo tudi KropČanjo. Ravno je minolo jedno leto kar seje začelo posvetovanje mej društveniki spadnje fužine v Kropi, kako in s kacimi stroški bi se naredila valjav-nica za železo valjati ali v nemškem jeziku takozvani (Walzwerk). Res, to posvetovanje nij ostalo brez vspeha, ker ravno včeraj smo obhali slovesnost za srečno dokončanje tega teškega podvzetja in ob jednom tudi blago-slovljenje, da bi so srečno delalo in gospodom fužinarjem za njih stroške kaj koristi dona-šalo. Ob 9. uri je bila sveta maša v cerkvi matere božje pri kapelici z blagoslovom; po dokončanem opravilu so so zbrali gosp. fuži-narje v novo napravljene] valjavnici, kjer je bil
postavljen lep oltarček z mlaji in slovenskimi zastavami zalo okinčan. Gosp. župnik, Ivan Kapus je po cerkvenih obredih delo blagoslovil posvečavalo je pa slovesnost to, ko so gosp. fužinarje z gorečimi voSčenimi svečami gosp. župnika spremljevali po notranjih prostorih pri blagoslovljenji; in prostori so zares lepi. To se ve, da se je mnogo naroda zbralo gledat to slovesnost.
Upanje imajo deležniki, da jim bode to pri izdelavanji narejenega železa koristilo kar jim je iz srca želeti, posebno, da bi se pri sklepanji kupčijske pogodbe z Italijo dobre pogodbe na korist našej obrtniji storile, ker kar je Italija odpala od Avstrije je naš kraj za žeblarijo bil močno zadet, ker je po-pred tako živa kupčija popolnem prenehala. Da pa Kropa napreduje, to je razvidno, ker y malih letih je bila postavljena tovarna za dratene žeblje in drat za decimalne vage, zdaj pa valjavnico za železo valjati. Zato vas kupci z železnino v slovenskoj deželi opo-zorujemo na to, naročujte si pri Slovencih te vrste valjano železo, izdelovale se bodo vsake vrste šine, na Štiri ogle ali kvadri in okrogli nemški (Rundeisen,) cena bode gotovo ugodna.
Is Zftffretott 3. aprila [Izv. dopis.] Z našim saborom je prava nadloga in pravi Jcriž. Več kot pol leta je uže, da sabor nij mogel tri borne tedne uloviti za rešenje vsaj tekočih poslov. Državo-pravne razprave mej Ogersko in Cislejtanijo ne pripuste, da bi se pgerski državni zbor odgodiL Dokler pa ta zboruje, ostane naš sabor na cedili. Če sabora pij, pa naša notranja politika lešnike je.
Te dnrj je odšel Hinkovič iz Zagreba. Vsi vseučiliščniki, ki so koli zmogli za fijakerja, so ga na kolodvor spremili. On se je pa četiroprežno na čeli vozil. Na kolodvoru BO dijaki dra. Ante Starčeviča „živeti pustih", Hinkovič jih je pa še iz vagona opominjal, naj ostanejo verni svojemu vodji. No, stari jakobinar Ante, čuvši o tem dogodjaji, je gotovo veselja skakal.
Kar naše občinstvo zanima, je jugoslovansko vprašanje. V svojem zadnjem dopisu iz Zagreba sem rekel, da je bilo ponašanje Črnegore in Srbije nasproti vstašem od prvega početka pa vse do denes zgoljna pretveza. Kar sem tačas rekel, to ponavljam tudi denes, in sicer z večjim poudarkom. Zlasti iČrnagora se je nasproti vstašem zmirom dvolično in dvojezično ponašala. Več kot pol leta se uže oborožava, pa še zmirom nij dosta oborožena. To je uže več kot smešno. Denes se vidi, da so bila vsa njena obečavanja samo zavedrjive veše. Denes se vidi, da je bilo njeno ponašanje neiskreno, da so bile njeno misli druge in druga njena dejanja. Črnagora je obuj evala v vstaših nadeje, katere nikoli izvesti nij mislila. Nij še dolgo, da je vstaše bodrila na boj, denes jih nagovarja na mir. Kako se to zlaga? Tvrdnjava Nikšič bi bila uže zdavnaj v vstaških rokah, da nij Črnagora njeno oskrMjenje z živežem Turkom olajšala, da, ona je celo pripustila, da so Turki skozi njeno zemljišče hrano v tvrdnjavo vozili. Ne-zapopadljivo je, da Črnagora ne uvideva identičnost koristi njenih in Ilercegovincev? Ali ne pomisli na nasledke, ki bodo po zadušenji vstajo za njo nastali. Valjda ipak Nikica ne aspirini na turški Medjidijev red! Na zadnje ne bo Bosna in Hercegovina niti sama svoja, niti Črnogorska, niti Srbska, niti Avstrijska, nego ostala bo Turška.
Kar se Milana tiče, ta je miš mej mač-
kami konzuli. Njemu kakor tudi Nikici je knežev prestol prvo, drugo pa še nij narod, narod stoji valjda kje tam čisto vzadi. Rešitev je mogoča samo še po kakem coup d1 etatu ali v Belgradu, ali pa v Cetinji. Srbska „Omladina" je v pravem smislu besede res še preveč omladina. Dosedanji dogodjaji so pokazali, da še nij toliko jaka, da bi mogla v tako odločnih Časih, kakoršni so denes, Vse-srbstvo voditi, kakor je „mlada Italija" vodila nekdaj celi italijanski narod. Da bi mogel iz vrst omladine proiziči kak srbski Garibaldi ali Mazzini, to nij verjetno. Milan nema o ideji Srbstva, kamo-li o ideji Jugoslovanstva niti najmanjega pojma, ker Če bi pojma imel, bi bil navdušen za te ideje, — pa je mrtev za nje. Omladina nema v merodajnih belgrad-skih krogih nobenega vpliva, ter denes še nij mnogo več nego kaka nemška „buršenšaft".
Če se, kakor sem rekel, situvacija po kakšnem coup d1 etatu ^nenadano ne premeni, bo vstaja skoro pri kraji — kdor tega videti neče, nalašč sam sebe vara. Vstaši so ne bodo podvrgli, tudi reforme sprejeli ne bodo. Zaprti pa od avstrijske in črnogorske meje, prijeti so tako rekoč za goltanec. Kaj bodo storili: šli bodo v planino, in mesto vojne začelo se bode hajdukovanje. Če so vstaši kot vojno vodeča stran internacijonalne zakone ob-državali, jih kot hajdučke čete ne bodo, in potem joj mohamedancem. Srbski pregovor pravi: ne osveti se, tko se ne osveti; ali po slovenski: ne bo izveličan, kdor se ne maščuje. In ta pregovor je samo proti tlačitelju Turčinu namerjen.
Sicer se pa, kakor razna znamenja kažejo, mej velevlasti glede orijentalnega vprašanja vsakoršne intrige pleto. Mej diplomacijo velevlasti) se baje uže dolgo kabale kujo. Mogoče, da! verjetno je, da se orijentalno vprašanje ne bo na Donavi in na Balkanu reša-valo, nego na Visli in na Rajni.
Tiskovna pravda „Slov. Naroda".
(Konec.)
Kot priča je bil prišel drž. ^n dež. poslanec Langer; on je od početka nekaj obstal, da je res v krčmi govoril, ali potem se je izkušal izviti, kakor da bi vsega tega no bil tak6 govoril. — Urednik Jurčič si izprosi od sodnika dovođenje, na to pričo in na pričo -tožitelja g. A. Drea vprašanja staviti. Vpraša: „Gospod pl. Langer, ali se ne spominjate več, da ste pred tremi dnemi prišli k meni v mojo redakcijo in proseč me, naj o tej za vas ne-prijetnoj stvari ne polemiziram več, rekli: „was den materiellen theil des artikels anbe-langt, ist er allerdings wahr." — G. Langer pritrdi, da je to res, ali tačas on članka še nij bral, nego samo popravek v „Tagblattu". Urednik Jurčič: „To mi popolnem zadostuje, prosim, da se protokolira, ker gospodje tožniki sami priznajo, da je v popravku, kakor je v ,,Tagblattu", ves materijalni del članka, drugo so mojo refleksije."
Pričo in sotožitelja A. Drea vpraša toženec: Ali se ne spominjate, g. Dreo, necega pisma, katero ste vi z gospodom Lukmanom pisali poslancu dr. SchaiTerju v tej zadevi in mu zažugnili, naj drugače zastopa interese dežele in železnice? G. Langer je tudi o tem pripovedoval iu govoril o nekej nezaupnici.
A. Dreo (mogočno): Ali me vprašate kot realitetnega posestnika ali pa kot predsednika trgovinske zbornice ?
Jurčič: Jaz vas vprašam čisto samo kot pričo.
Sodnik: In kot tožitelja.
A. Dro o razklada, da se je res neko pismo poslalo, pa v njem nij bilo nič o nezaupnici. To je res, na to smete strup piti, (darauf konnen Sie Gift nehmen).
Jurčič: Das werde ich nicht thun.
Dreo: Thut mir sehr leid.
Gospod deželni glavar in dr. Schaflfer se potem protivita zoper to, da bi obravnavanje odloženo bilo, ker oni gospodje ne bodo mogli nič novega povedati, kajti samo on in njegovi drugi so bili pri ministru, drugi, tudi Langer in Pongratz so le govorili, kar so slišali. Če je uredniku res le za resnico, mora verjeti, kar pravijo tožitelji, ki so zraven bili.
Daljša razprava je bila potem o zadnjem oddelku popravka, g. Kaltenegger je trdil, da se bere tako kakor, da bi bile besede: „meči, vrzi pesek v oči" tudi g. Schanerju na jezik devane, dr. Schaffer pak se je bil brž zagovoril, da se da to samo soditi — „vermu-then" — in je bil tako v protivji s sotožni-kom, kar se je od strani toženca konstatiralo. Ker je tudi sodnik vprašal, koliko in kaj bi se popravilo vsled obravnavanja od uredništva, naredila se je pogodba, ki je v zadnjem listu izvršena. Mi temu le pristavljamo, da je §. 19. in 21. tiskovnega zakona pri nas v Avstriji pomanjkljiv in za novinarje jako neugoden, kar je ob svojem času uže dunajsko novinstvo naglašalo. risatelj ali urednik je prisiljen do-stakrat udati se tem paragrafom, če prav nema moraličnega prepričanja, da je popravek resničen. Tudi apelirati se ne da, temuč oblast ima pravico list ustaviti, dokler „popravek" ne izide. To onim, ki postave ne poznajo.
Domače stvari.
— (Včeraj šnji „Slovenski Narod") je bil zopet konfisciran. Naši protivniki pišejo zoper može naše stranke, nas pa konfiskujejo!
— (Slovenska prodavanja v ljubljanskoj čitalnici) na korist „narodne šole" so v nedeljo končana in z vspehom smemo Slovenci zadovoljni biti. Kakor je prvo nedeljo profesor Š u kije predavajoč o „devici orleanskej", drugo nedeljo doktorand Iv. Tavčar o „ženski v slovenskoj narodnej poeziji", tako jo tudi prof. Wiesthaler zadnjo nedeljo s predavanjem: „tri dni v starem Rimu", znal mnogozbrano omikano občinstvo dam in gospodov popolnem zadovoliti in narodnej šoli pripade lepa svota, še lepši pak jo naprodek, ki smo ga v Ljubljani s temi predavanji storili.
— (Za najemnika nemškega in slovenskega gledališča) v Ljubljani za prihodnjo saisono se je oglasil tudi II. M. Penil, sedaj sodelavec pri „"VViener Extra-blatt", ki jo prvi spravil Prcširnov „Krst pri Savici" s pomočjo gospodičine Prelihove in g. J. Nollija na oder ljubljanskega gledališča. G. Penn je dosedaj jedini kompetent, ki se zavezuje, da bodo imel tudi opero in da prevzame tudi slovenske predstave.
— (Slovensko gledališče) je bilo zadnjič jako polno. Kritiko o opereti prinašamo pisano od veščega moža, na drugem mestu. Kar se tiče libreta, želeti je, da bi se pred drugo predstavo popravil, sicer pa libreto itak v opereti nij glavna stvar.
— (nL aibache r Tagblatt") divja zdaj besno zoper slovenske pro'fesorjo in laže kolikor more. Včeraj se je zlagal, da so nekateri
narodni gostje, ki so iz Slonove kavarne izostali, dolžni ostajali. To laž, pisano najbrž od necega dvojezičnega medicinskega doktorja, po narodnosti slovensko-nemškega bastarda, ki se je na Kranjsko prikradel, ker je baje v študentovskih" svojih letih po nepravu — pa po strijcu vladnem svetovalcu prinioledval si kranjsko štipendijo — to raj slovenski denar — je „Tagblatt" moral preklicati. Več o teh stvareh in ljudeh drugič.
— (Iz Črnega vrha) se nam piše: „Čestitamo za brilantno slovensko zmago pri volitvah v mestni zastop v Ljubljani. Le tako složno naprej I"
— (Slovenskih doktorjev medicine) služi na Hrvatskem uže 14. Tri nas se pa nemški medicinarji šopirijo in celo domači ljudje kličejo in podpirajo tujce rajši nego boljše domačine zdravnike. Tudi v tej zadevi bode trebalo socijalno agitacijo mej nami začeti. Svoji k svojim. Nemci se pri nas opašejo, potlej pa proti nam agitirajo.
— (Iz Novega mesta) se nam iz zanesljivega vira poroča, da se o priliki rubežni pri grofu Margheriju v pričo c. kr. davkar-skega kontrolorja Ivana Grudna nijso nikake nepostavnosti godile in da je omenjena „visto-rija" od paprike hudobno izmišljena. — Sicer bomo pa videli, kaj sodnijska preiskava pokaže.
— (Samomor.) 28. marca se je v Kranji obesil nek dimnikar iz obupanja ker nij imel od ničesa živeti.
Vhcdi ho i ii in moč in zdravje brei lek» in brez stroškov po izvrstni
Bmles« di Barrr
t) 1/OHdoilM«
SO let uie j« nij holeini, ki M jo le bila ozdra-vil« ta prijetna zdravilna brana, pri odraicenih i < trocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, «» živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bn v ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlato kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, sibnje krvi v glavo, H.;inciije v ušesih, slabosti in ble vanje pn nosečih
otoinost, diabet, trganje, shnj sanje, bledičico in pre llajeuje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje nego doj nič ino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 šprice
.al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri ijvala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benekaj pra rega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelandfl, Vir. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle
t.iart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnil oaob, se razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 ipričevalov.
Na Dnnaji, 13. aprila 1872. Prešlo je ože sedem mesecev, odkar sem bi' v brezupnem stanju Trpel sem vsled prsnih in čut ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne dt dne ndno gnil, in to zaprečilo je dolgo časa moj« študije. Cul sem od Vase čudapolne Revalesciert prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čudu
{io mesečnem užitku V« Se tečne in okusu o Kovu Duciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primemo prav cei.6 in oknin« hrano, kot najboljši pripomi ček, ter ostanem Vh^ udani
GabrielTeschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize do Brehan.
Noapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo ji moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem Btrafino. Nijsem mogh niti čitati niti pisati tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na raz draženj i čutuic, katero me je sem ter tja proganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajsali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo KevaleBciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v Btanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brehan.
Bevalesciere je 4krat tečnejia, nego meso, te> •a pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več m ooni, ko pri zdravilih.
v' plehastin palicah po pol fanta 1 gold, 60 ki, l mat 2 gole1, 50 kr., 2 fonta 4 gold. 50 kr., S fui tov 10 gold., 12 fnntov 20 gold., 24 fantov 86 gold Revaiesoiere-Bisouiten v pušicah in Rovalesciere-Chocolatee v prahu 12 iaa I gld. 50 fcr., 24 ta* 2 gi oo ur., 4b tas 4 «1. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 gi Prodajo: Da Barry& Comp. na Dhk«|1» WaUJ-flaeligMse it. 8. kakor v vseh mestih pri dobri! lesarjih in .p: konjskih trgovcih: tudi razpošilja du naj tka hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah al povzetjih. V Ljubljani Ed **hr, J. Svoboda lekar pri .zlatem orlu", v BeBZl pri lekarju J. P t o damu, v Celovca pri lekurju B irn nacherju,
Npljptu pri lekarju Aljinoviču, ▼ Trato pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. lio cea in J. Hirschn. v žsdrn pri Androvičn. (358)
Dunajska borza 5. aprila.
Izvirno teiegrafištio porodilo,)
kr.
Enotni dri. dolg v oankjvcita	.   67 gld	05
Enotni dri. dolg v srebru	.  70 ,	45
		80
Akcije narodne banke	877 .	—
Kreditne akcije ....	153 ,	10
London .......	• 117 .	—
	9 .	35
		507-
Srebro	102 ,	40
Bogu vsemogočnemu Je dopadlo, našo iskreno ljubljeno mati, oziroma staro mati in taščo, gospo
Marijo Reithiaiu # Slaflnig-ovo,
vdovo krojaškega mojstra in hiino posestnico,
po dolzim in hudim trpljenji v 64. letu svoje starosti in po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče poklicati včeraj ob pol 10. uri v* noči v drugo bolj de življenje.
Pogreb bodo v sredo 5. aprila ob 5. uri po polu dne, iz hiie štev. 167 v mostu, na tukajšnjem pokopališču.
Sv. maše se bodo brale v mnozih cerkvah. Drago umrlo priporočamo vaim sorodnikom, prijateljem in znancem v blagi spomin. V Ljubljani, 4. aprila 1876. (81) Josip Eteichmann,     Henrik 'Reichmann, Kajiuund Reiihniann, sinovi.
Marija Koidiniann roj. Pokornyt M arija lieichmann roj. Zigoj, snehinje. Amalija, Marija, Jonefa, vnukinje.
i Anatlieriiiova ustna voda in zohni prašek
izduljuje tJahriel f»«Vc*#»ff", lekar na du-najakej ceali v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška .   40 kr.
1 steklenica ustne vode .      .60 kr.
(f>3-4)
Kranjska prva in največja
sočlen evropske modske akademije v Draždanih,
odlikovan v večjih industrijnih razstavah za dobre, solidne in cene dela, priporoča za se bližajočo pomladansko saisijo:
višje.
Snorni-saekl mile za gospode za 7 gld. in višje. KuŠtersackl, zeleno adj., za gospode za 8 gld. in KttSter-sackl, zeleno adj., za dečke za 5 gld. in višje. Hlače in res tija iz trnovi za gospode za 7 gld. in višje. Hlače in vestlja iz snovi za dečke za 5 gld. in višje. Hlače iz trnovi za gospode za 4 gld. GO kr. in višje. Hlače iz snovi za dečke za 3 gld. in višje. Qtroeja obleka od 2. do 9. leta za 4 gld. in višje. Orne peruvten-duhovenske zgornje suknje za 20 gl. in višje.
Popolna obleka iz snovi za gospode za 18*gld. in višje. Popolna obleka iz mtovi za dečke za 9 gld. in višje. Elegantna spomladanska zgornja suknja za gospode
za 10 gld. in višje. Elegantna spomladanska zgornja suknja za dečke
za C gld. in višje. Črna salonska obleka za gospode za 25 gld. in višje. Snovni-j'aquet mile za gospode za IO gld. in višje. Grebeno prejasti Jaq-uet za gospode za 18 gld. in višje. Po nočna suknja iz double snovi za 10 gld. in višje. Plašči za dež iz prave gume, za civil in vojake za 10 gl. in višje.
Velika zaloga konfekcije za dame
najnovejše modo
iz klota, žameta, snovi in suknja
po najnižji ceni.
M. Neumann,
v EJutilJuiii v  l.iiUiiiau-«M «*j hi«i. (78—2) Zvunanja naročila oskrbe se brzo proti poštnem povzetku, in nepristujoče izmenja se brez ugovora.
l/.ilatclj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1