ifići :;i sportnah / L' \ IS Гб \/ "јЧ u \ I г ' ifc v;i,^ i LETNIK 32 ZAJEC LOšKd 64f2ć 4LРп\7 C. " Ć 'III 40 let prodajaln v Sloveniji Letos mineva že štirideset let, ko je Alpina odprla prvih šest prodigaln v Sloveniji. To so prod^alne: Ajdovščina, СеЏе, Idrija, Jesenice, SkoQa Loka in Žiri. S tem smo postavili trdne temelje razvoja maloprod^e v Alpini. Danes, ko praznujemo ta jubilej, se seveda vprašamo: za-к{ц seje takratno vodstvo odločilo za lastno maloprodajno mrežo? Tudi takrat, v trdih socialističnih časih, se je pokazala resnica, da ni dovolj čevelj le narediti, treba ga je tudi prodati. Zaradi odvisnosti od velikih državnih trgovskih poc^etij (trgovska mreža Triglav, opomb, ured.), se je pokazala potreba po odprtju lastnih prodfjaln, kjer bi lahko predstavili celotno ponudbo Alpine. Temu temeljnemu cilju sledimo tudi danes. Prodaja preko maloprodajne mreže je naš najtesnejši stik s končnim kupcem. Tako brez posrednikov lahko dobimo prave informacije s trga, hitreje reagiramo in us-trežemo zahtevam kupca. V okviru Alpine pa ostaja tudi celotni zaslužek. Z rastjo Alpine se je razvijala tudi MPM v Sloveniji. Večkrat smo se soočili z ekonomsko krizo in s padcem prodaje, zadnjič pred dobrimi petimi leti, ko je potrošnja čevljev v Sloveniji padla skoraj za polovico. Toda večinoma gre naša pot navzgor, k boljšim Vo4ja maloprodajne mreže Aleš Dolenc rezultatom. Danes v 33 prodajalnah (od tega jih je 7 pogodbenih), prodamo skoraj 400.000 parov obutve letno, kar predstavlja 10 % vse slovenske prodaje obutve. Podatki nam kažejo, da smo zadnja leta dobili nekaj kupcev Peka in Planike, ki sta naša najhujša konkurenta. Toda odprl se je tudi uvoz obutve, v Sloveniji rastejo prodajalne obutve kot gobe po dežju, zato se moramo danes, še bolj pa se bo treba jutri spoprijeti s hudo konkurenco. Prepričan sem, da smo ta izziv v MPM pripravljeni sprejeti. Tudi v bodoče nam bo v pomoč razumevanje celotne Alpine. Le skupaj smo na trgu dovolj močni, pri čemer se moramo zavedati, da bo vedno trg tisti, ki bo usmerjal razvoj. Za konec bi vsem zaposlenim v prodajalnah, ki praznujejo ta visoki jubilej, čestital in se jim zahvalil za dosedanje uspešno delo. Aleš DOLENC Janez Drnovšek v Žireh 30. junija je naš krij in radio Žiri obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. ВоЏ slok kot visok; ozek asketski obraz, zagorela polt, izpod katere kar izžareva notrai\ja energija in težnja za racionalnim ravnanjem... To je prvi vtis ob srečanju z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom vlade Republike Slovenije, nekdanjim našim predstavnikom v jugoslovanskem zveznem predsedstvu in Hnančnim strokovnjakom. (Nadaljevanje na 12. etrani) JULIJ, AVGUST 1994 Vroče je, znoj teče v potokih... Tole moramo še dokončati, potem pa nam bo, upam, malo odleglo. Dopust je zato ne samo želja vseh zaposlenih, temveč interes pametnih menedžerjev, ki se zavedajo, da ljudje niso stroji, ki pa se, kot vemo, tudi pogosto lahko ustavijo. Človek, pravijo, zdrži več kot vsak stroj, toda duševne in telesne moči je treba ohranjati, da smo med letom bo^ zdravi in pri delu tudi učinkoviti ali inovativ-ni. Zato je dopust ena izmed oblik, da sledimo temu ci^u. Če je za nas zaposlene misel na morje in sonce, gore in »sončni zahod« prijetna, je morda za tiste, ki nas vodijo, пцј-тацј nujna ekonomska kategorija, da Џи«Це zmorejo napore med letom. Ob dejstvu, da smo skortjda vsi postali solastniki in da se zavedamo, kfj iz tega izvira, se različni interesi v tem ne kažejo več toliko. če gledamo stvari iz tega zornega kota, smo veseli, da nam poletje gre na roko in marsikomu pomaga organizirati pr^etno dopustovai^e. Zato vsem tudi uredniški odbor želi, da se imate lepo, da bomo po dopustu polni novih moči in idej nada^evali naše skupno delo. Nejko Podobnik DOGOYARIAfflO St - DOCOYORIU smo M Obutev izredne proizvodnje bo lepša Osnova za uspešno prodtgo na zahodnih tržiščih je nedvomno natančno in predvsem pravočasno izdelan vzorec. Kot je znano, se vsako zimo in vsako poletje udeležile-mo sejma Riva del Garda, na katerem predstavimo svojo lastno kolekcijo. Kupci si na tem sejmu ogledajo našo ко1ексЏо ter naročgo vzorce čevljev, ki so jim najbolj všeč. Večina kupcev, ki nas obiščejo, so grosisti, ki pa imajo lahko tudi več svojih potnikov. To pomeni, da ne naročijo samo enega para vzorca, pač pa tudi do 11 parov po modelu in barvi. So pa med njimi tudi takšni, ki za svoje izbore potrebujejo samo 1 čevelj. Glede na povedano, se nam vsako sezono znova pojavi problem velikega števila naročil vzorcev, katere pa je potrebno izdelati in iz-dobaviti najkasneje v 4 tednih od prejema naročila le-teh. S tem problemom se soočajo tudi vsi naši konkurenti. V italijanskih tovarnah je praksa, da imajo ponekod posebne linije (ljudi in stroje) posebej postavljene za izdelavo vzorcev. Na ta način vzorce hitreje in kakovostno izdelajo. Ko ni treba izdelovati vzorcev, pa ti ljudje delajo v redni proizvodnji. Polona ŽakeU V Alpini, žal, nimamo posebnega oddelka, kjer bi lahko izdelali vzorce od začetka do konca. Na modni liniji (lepljeni in brizgani program) je organizacija taka, da zgornje dele izdelajo v oddelkih poleg redne proizvodnje, tako v šivalnicah kot v montaži. To pa moti proizvodnjo in hkrati zmanjšuje njihove zmogljivosti. Zaradi tega je potrebno v proizvodnji veliko nadur, kajti le na ta način se zagotovi, da so vzorci kar se da najhitreje izdelani. Ob takem načinu organizacije pa se pojavljata dva glavna problema: ni zagotovljena brezhibna kakovost vseh vzorcev, mi pa zato ne moremo reči kupcem, veste ko nam boste naročili čevlje, bodo le-ti veliko lepši in kvalitetnejši, kot pa je vzorec, ki smo vam ga poslali. Kupci ob izborih postavijo ponavadi na mizo vse prejete vzorce in izberejo svojo kolekcijo. Potem z njo obiščejo vse svoje kupce in zbirajo naročila. Prav zato je zelo zelo pomembno, kakšen je izgled čevlja. Če čevelj ni tak kot bi moral biti, je praktično izločen že pri prvem izboru. Naši najhujši konkurenti Italijani poskrbijo, da so vzorci taki kot morajo biti. Kakšna je potem iz-dobavljena obutev, je drugo vprašanje. Nisem mnenja, da naj bi pošiljali nekvalitetno obutev, pač pa sem mnenja, da moramo zagotoviti brezhibno kvaliteto vzorcev! Pravočasno poslati vse naročene vzorce Organizacija naročanja in izdelave vzorcev je taka, da v izvozu na podlagi prejetih naročil kupcev, naredimo zbir za proizvodnjo, kar pomeni, da namesto, da bi za vsakega kupca naredili vsak artikel posebej, naredimo za vse kupce skupaj celotno količino posameznega modela v določeni barvi. Posledica takega sistema dela je, da imamo težave s kompletiran-jem naročil kupcev, predvsem tistih, ki naročijo veliko modelov in barv. Tako se zgodi, da je tri četrtine čevljev narejenih pravočasno, ena četrtina pa jih manjka. Postavi se vprašanje, ali poslati vsaj tiste, ki so narejeni, razliko pa poslati po hitri pošti na naše stroške kasneje. Omenjena problema lahko povzročita, da je ves naš trud zaman. Če naših vzorcev ni na izboru ali pa so nekvalitetni, smo si že na samem začetku zaprli vrata do naročil za proizvodnjo. Velja pa tudi obratno. Pravočasni in kvalitetni vzorci nam ob drugih normalnih pogojih zagotavljajo dovolj naročil za pokrivanje kapacitet. Polona ŽAKELJ Vtisi s sejma v Gardi Od 10.-15. junija je v kraju Riva del Garda potekal sejem modne obutve. Tega sejma se že nekqj let udeležuje tudi Alpina, zadnji dve sezoni skupig z našim n^večjim kupcem brizgane obutve Jiirgenom Buh-leijem. Pred obiskom sejma potekajo v tovarni mnoge aktivnosti, ki so potrebne, da se sejma sploh lahko udeležimo. Ena od teh in najpomembnejša je priprava modelov. Pomembno je, da je model za kupca zanimiv tako z vidika modnosti, kvalitete kot tudi cene. Vse omenjeno je v večini primerov zelo težko doseči, zato modele večkrat regledujemo in jih dopolnjujemo, e model kljub raznim popravkom in spremembam ne ustreza vsem zahtevam, ga iz kolekcije izločimo. Ko je kolekcija oblikovana, izdelamo cenike. Ti so različni in odvisni od tega, na kakšen način in kje bomo čevlje prodajali. Za švicarski in francoski trg, kjer imamo agenta, je enoten cenik, medtem ko je za druge kupce več različnih cenikov. Glede na razmere, ki vladajo na sejmu, te cenike uporabljamo. Polni optimizma smo se torej 12. junija odpravili v Gardo. Že prvi dan, še bolj pa drugi dan sejma se je ozračje dodobra ogrelo. Vzrok za to je bil dober obisk kupcev z različnih strani sveta: Francije, Švice, Nemčije, Kanade, g SS 1 Švedske, Nizozemske, Norveške, Irske, Belgije in celo iz Kuvajta. Zanimivo je bilo njihovo zanimanje za vrsto čevljev. Francoski, nizozemski in delno tudi švicarski ter belgijski kupci so svoje zanimanje usmerili v modno obutev, znano pod blagovno znamko SIMONA, medtem ko se je ostali del kupcev, predvsem večina nemških, osredotočil na brizgano obutev, katero je na sejmu predstavljal Jiirgen Bilhler pod imenom Gemini. Ta interes za določeno vrsto obutve kaže, kako težko je oblikovati neko kolekcijo, ki bi ustrezala tako različnim okusom kupcev. Razkorak je zelo dobro viden predvsem med nemškim in francoskim trgom. Nemški trg prisega na bequem obutev, to je obutev, ki mora biti predvsem udobna in v nižjem cenovnem razredu, medtem ko francoski trg zasleduje modne smernice. Ravno zaradi tega je pri oblikovanju modne kolekcije pomembno tudi mnenje našega francoskega kupca, ki že na začetku predlaga določene smernice in linije modnosti. Kot sem omenila že prej, je bilo na sejmu veliko kupcev z raznih delov sveta. Zanimivo je bilo prisluhniti njihovim mnenjem glede naše obutve. Mnogo od njih si je najprej večkrat ogledalo sejem v celoti in prav prijetno je, ko vidiš, da se vrnejo, povedo mnenja o ostalih razstavnih prostorih in se na koncu odločijo za naše naročilo vzorcev. Mnogo razstavnih prostorov je po njihovem mnenju še vedno preveč zasičenih z nekvalitetno in ceneno robo iz Tajske, Tajvana ipd. Tega mnenja so bili tudi stalni Alpinini kupci modne obutve, kot tudi tisti, ki so se za našo kolekcijo odločili prvič. Za nas so seveda oboji enako pomembni, zato jim moramo s kvalitetnimi vzorci ter pravočasnimi dobavnimi roki to tudi dokazati. Sejem obutve EXPO RIVA SCHUH GARDA je sejem, ki ocenjuje primernost naše kolekcije. Na letošnjem sejmu smo bili, glede na ocene prisotnih, dobro obiskani. To dokazuje tudi količina naročenih vzorcev, ki pa se bo v dneh po Gardi še povečala. Na podlagi naročil vzorcev sicer še ne moremo napovedovati kaj bistvenega, saj se moramo zavedati, da so to zgolj naročila vzorcev. Dejstvo pa je, da nam bodo primerno (kvaliteta, udobnost, izgled, cena) in pravočasno izdelani vzorci kasneje pogojevali naročila. Andreja DEBELJAK člani vodstva svobodnega sindikata v Alpini so se sestali s svojim predsednikom Sandyem Bartolom i g UfTYARJflfflO ^ li . A Iz montaže brizgane obutve Za povečano proizvodnjo »Problemi so predvsem organizacijske narave,« je zatrdil vodja montaže brizgane obutve Marinko Božič. »Imamo ogromno dela; izdelujemo moško in žensko obutev za jesen-zimo. Začenjamo tudi s proizvodnjo gležnar- jev za jesen-zimo. Naš plan je sicer 1650 parov dnevno, kar je razmeroma ohlapen načrt; realno smo zmožni dnevno izdelati tja do 2000 parov, da bi lahko računali na še sprejemljivo kakovost. Sedaj smo v položaju, ko naj bi namesto izpada v Varaždinu (pri kooperantih) naredili toliko več. Kot kaže, naj bi dnevno delali blizu 2800 parov. To pa je nemogoče ali tvegano, kot sem že omenil. Že sedaj delamo po eno soboto mesečno, delamo popoldanske nadure, začeli bomo z nočno izmeno... Kot kaže, bomo dobili nekaj ljudi, tako da bomo morebiti naredili okoli 2400 parov dnevno. Omejeni smo tudi prostorsko, tehnično (stroji) in kadrovsko. Imamo sicer nekaj ljudi, ki obvladajo več del, toda to je še premalo. Prostorski problem povečuje 10.000 parov zgornjih delov, kolikor jih imamo na zalogi v oddelku, saj to že ovira delo. Poleg tega se zgornji deli v tem ozračju izsušijo, tako da pri nadaljnji obdelavi tudi pokajo. Seveda spet poudaijam tisto, kar sem nekoč že rekel; obstaja problem sprotne kontrole kvalitete polizdelkov... Nič nam ne pomaga, če napake odkrivamo kasneje v proizvodnji. V teh razmerah predstavlja ozko grlo vlivanje - in mislim, da bi morali v kratkem dobiti še eno Desmo. To bi bil pogoj, da bi lahko delali tudi več. Treba je vedeti, da stroj za vlivanje predstavlja osrednji del proizvodnje v našem oddelku, kjer je sicer zaposlenih 76 ljudi,« je zaključil svojo oceno Marinko Božič. Nejko PODOBNIK Tudi priprava dela je pogosto motena Proizvodnjo pripravljajo in spremljajo tehnologi. Tako je tudi na programu brizgane obutve, kjer na področju priprave dela v prikro-jevalnici in šivalnici dela Jelka Mur, za montažni del proizvodnje pa skrbi Roman Krvina. Oba sta menila, da je pri tem več težav. Največ jih je ponavadi ob prelomu sezon, ko je treba poleg priprave redne (tekoče) proizvodnje, pripraviti tudi do 1700 vzorcev (petpar-ske proizvodnje in potem potniške kolekcije). Oba pestijo tudi morebitne hitre menjave (izven dekadnega plana), neustrezni materiali, premalo informacij itd. Problem neustreznega materiala se tudi pojavlja; medtem ko so vzorci narejeni iz ustreznih materialov, naprej ni tako in težave so tu. Pa še na nekaj bi opozorila: sedaj imamo za gornje dele le količinski prevzem, za tisto, kar naredijo kooperanti. Ko se v proizvodnji potem pokaže napaka, ni mogoče ničesar ukrepati. Pa še to masikdaj odkrijemo šele v montaži...« f V Nika Drmota na kontroli v montaži brizgane obutve Jelka Mun »Zares je problem, če pride do preskakovanja planov, ko moramo dati v proizvodnjo še ne preizkušeni model, drugega, že pripravljenega, pa odložiti. Tudi orodje (sekala) in sestavni deli so včasih problem. Sekala imamo eno serijo in jih ni možno hkrati uporabljati v več (5) oddelkih. S tehnološkimi opisi se zamudim 2 do 3 ure za en artikel; včasih »vržem stran« ves dan, ko pride do sprememb. Roman Krvina: »Z Jelko redno sodelujeva. V montaži se seveda pokažejo tako naše pomanjkljivosti kot napake vseh v predhodnem postopku. Poleg tega, da so zgornji deli dobro sešiti, je pomembno, da so deli iz prave debeline, pri čemer je toleranca 2 desetinki milimetra (1,4 do 1,6 m/m). Dela, ki se pojavi ob sezonah, je res veliko in je težko vse urediti kot je treba, da proizvodnja teče nemoteno in da je obutev taka kot je predvideno. Pri petparskih serijah pogosto še delamo spremembe, medtem ko so pri potniških kolekcijah spremembe sedaj že redke. Zgodi pa se, da marsikaj ni dovolj preizkušeno. Za vse to moramo seveda izdelati potrebno tehnično dokumentacijo, da postopek lahko redno teče.« KAKO UmORJflfflO R Zaupajo nam - in mi njim PredstavUamo vam пекцј smučaijev, ki tekmujejo z našimi čevlji. Tokrat so to; Andrej Miklavc, Rene Mlekuž in Matjaž Vrhovnik. 11 Pri tem je povezava med tekmovalci in tehnologi, ki jo vzdržujejo, zlasti serviseiji, zelo pomembna. Zdi se mi, da to zelo dobro funkcionira. Dobro je tudi, da je servis blizu. Kar zadeva pogodbeni odnos z Alpino, smo slišali, da se pripravlja nov pravilnik, ki naj bi povečal stimulacijo tekmovalcev. To je dobro, saj želimo tekmovalci v nekaj letih doseči kolikor je največ mogoče, saj smo zaradi treningov in tekmovanj v življenju lahko prizadeti. Po sezoni - v kratkem dopustu komaj čakam, da grem malo na moije.« Andrej Miklavc, ki se je uveljavil tudi na letošnji olimpijadi -je član Alpetoura iz Škofje Loke. Z našimi čevlji nastopa že od vsega začetka. Takole pripoveduje: »Lahko res rečem, da sem spremljal razvoj smučarskega čevlja v Alpini že več let - in občutil tako dobre strani kot pomanjkljivosti. Za ta zadnji tekmovalni čevelj, ki smo ga preizkusili v tej sezoni, lahko rečem, da predstavlja velik napredek. Prilagojen je potrebam tekmovalcev, katerih zahteve se spreminjajo tudi z napredkom smučarske tehnike. Vemo tudi, da se tako ljudje kot material spreminjajo v različnih razmerah, zato upamo, da se bo naš tekmovalni čevelj obnesel tudi v toplejših predelih... Devetnajstletni Rene Mlekuž, član mariborskega Branika je prav tako naš zvesti tekmovalec. »Tudi jaz zelo dobro ocenjujem novi tekmovalni čevelj: kar zadeva servis, mislim, da je od vseh firm najboljši. Zvečer pokličem, zjutraj se stvari že urejujejo. Preteklo sezono ocenjujem kot uspešno, saj sem v veleslalomu prvič zmagal. Sedaj so se priprave že spet začele. V prihodnji sezoni upam na nekaj uvrstitev med prvih petnajst v evropskem pokalu - v vseh disciplinah. Upam tudi na kak nastop v svetovnem pokalu. Upam tudi, da bom še napredoval in se čez kakšno leto uvrstil v A reprezentanco, kot že rečeno, je naš servis zelo dober; za nas je zelo pomembno, daje prisoten tudi na terenu.« Matjaž Vrhovnik jc dvaindvajsetletni študent fakultete za šport, član smučarskega kluba Rog iz Novega mesta, ki pa zaradi svojega dela povečini živi v Ljubljani. »Vaše tekmovalne čevlje sem po sezoni šele prvič preizkusil. Moram povedati, da sem preizkusil čevlje več različnih firm - in najbolje mi ustrezajo vaši, zato sem se odločil, da bom za vas tudi nastopal. Pričakujem fer odnos, dobro kvaliteto čevljev in servis na terenu. Letos bom v svetovnem pokalu nastopil prvič. Čutim, da napredujem, saj sem letos na državnem prvenstvu osvojil tretje mesto in zmagal na nekaj FIS tekmah. V naslednjem letu tako računam na uvrstitve do 30. mesta v svetovnem pokalu in med 15 v evropskem pokalu. Največje uspehe pričakujem v slalomu.« Nejko PODOBNIK Aktualni intervju Alenka Dovžan v Alpini V okviru obiskov v našem servisu, kjer vsem smučarjem priredijo telunovalne čevlje, se je pred kratkim v Alpini mudila naša uspešna reprezentantka Alenka Dovžan. Pri miinchenski Ппп1 Krauss Maffei smo naročili elektronsko vodenj avtomat za vlivai\je sestavnih delov. Kot kažejo prve izkušnje, je to za proizvodnjo v oddelku plastike pomembna pridobitev. Zmogljivost novega stroja je bistveno večja kot pri starih strojih za brizganje. To pa pomeni velik prihranek tako pri času kot pri energiji. Sediu je stroj v fazi uv^ai^ja, da se bodo tudi delavci, ki bodo z ixjim upravljali, dodobra privadili in spoznali sposobnosti, pa tudi slabe strani stroja. Delo-živUeoje: Kaj trenutno delate? Alenka Dovžan: Nekaj dni sem bila doma, ker sem imela bronhitis. Približno en mesec smo imeli prosto, če se temu lahko tako reče. Vseskozi smo namreč imele kakšne obveznosti in prireditve. Ostale kolegice sedaj že trenirajo in kmalu se jim bom pridružila, saj bomo imeli »suhi trening« v Novi Gorici. Delo življenje: Kaj pa poleti, greste kam? Alenka Dovžan: Ja, planiramo vadbo na ledenikih v Avstriji in Švici, jeseni pa potujemo še v Čile. Delo-življenje: Pa zasebno? Alenka Dovžan: Grem na moije. Verjetno sama oz. s prijateljem. Delo-življenje: Saj res, imate dosti kolegov? Alenka Dovžan: Ja, s tem pa zadnje čase res nimam problema. Delo-življenje: Če se vrnemo na opremo; kaj menite o našem novem čevlju (A2), ste se privadili nanj? Alenka Dovžan: Meni vaš pancer zelo ustreza in sploh nimam nobenih pripomb. Edini problem, ki sem ga imela s čevljem, bilo pa je to v Ameriki, sem zakrivila sama. Notranji čevelj sem namreč vtaknila v školjko tako, da se mi je zgubal, potem me je pa vse tiščalo. Tudi s servisom sem zelo zadovoljna. Delo-življenje: Na kakšne rezultate računate v naslednji sezoni? Alenka Dovžan: S tem se nikoli ne obremenjujem. Nikoli si ne rečem, da moram doseči ta ali oni rezultat. Moj cilj je, da napredujem, ker vem, da bodo potem tudi rezultati dobri. Če se obremenjuješ s številkami, je lahko samo še slabše. Delo-življenje: Ste tekmovalke zadovoljne s strokovnim timom reprezentance? Alenka Dovžan: Zelo. Zame je najpomembnejše, da so res ostali vsi in da se ekipa ni kaj dosti zamenjala. Delo-življenje: Ste v ekipi dobre kolegice? Alenka Dovžan: Ja, kar v redu. Na koncu sezone pa vsaka rada vidi, da se za nekaj časa razidemo, saj se naveličamo gledati iste obraze. КПКО UlTYIIRIAfflO Ar Grosistična prodaja pomembna že podatki sami kažejo, da postrga grosistićno organizirana prodiga Alpine na domačem tržišču vedno pomembnejša. Na tak način letno prodamo 112.000 parov, od tega 76.000 parov modne obutve in 36.000 parov športne obutve. Takih firm, tako družbenih kot zasebnih, s katerimi posli^e Alpina, je preko sto; z vsemi so kar pogosti stiki, sig je v obojestranskem interesu, da se posli odvijiyo skladno z razmerami na tržišču in drugimi, vziyemnimi interesi. Prav zato bo morda zapis s poti, ko je referent za to vrsto prodtgo Igor Sorli obiskal partneije, zanimiv tudi za ostale sodelavce. Tokrat sva sicer obiskala večinoma družbene trgovinske organizacije. Savlixjska Žalec je športna prodajalna, ki je sicer popolnoma nova; z nekaterimi iz te firme smo sodelovali že doslej. Marjana Ribič iz te prodajalne je pripovedovala: »Res imamo kar široko ponudbo: od čolnov, do plezalnih vrvi za alpiniste. Tudi potrošniki prihajajo tako iz Žalca kot iz Velenja in Slovenskih Konjic. Kar zadeva Alpino, lahko povem, da sem bila v preteklosti nezadovoljna z dobavami. Upam, da se bo to v prihodnje izboljšalo. Sicer sem z Alpinino ponudbo zadovoljna; kolekcija je v redu, kakovost tudi, prav tako so solidne cene. Manjkajo pa nekatere številke obutve, po katerih ljudje povprašujejo. Na splošno pa v naši prodajalni skušamo ponuditi vse tisto, kar ljudje želijo. Pri tem pa smo omejeni tudi s prostorom.«. Kaj je botrovalo delnemu nezadovoljstvu, ne vem povedati, saj je s prodajalno sodeloval posrednik. I h Delo-iivijenje: Kakšno pa je vaše тпецје o avtomobilski nesreči Lee Riba-rič, ki je bila z vami v reprezentanci? Alenka Dovian: Ni kaj veliko povedati. Z Mojco Suhadolc sta bili enostavno prehitri. Sicer pa edino ona ve, kaj je v resnici bilo. Vem samo, da je vedno res hitro vozila. Delo-iivljeixje; Ampak, slišali smo, da vse smučarke hitro vozite? Stanko Marinšek, voć^a prodne v Dravinjskem domu v Slovenskih Koixjicah v dogovorih z Igorjem Šorlgem Alenka Dovžan: Ja, morda. Ampak, jaz vozim hitro le na smučeh. V Žiri sem danes prvič samostojno pripeljala še očeta, saj sem ravno naredila vozniški izpit. Delo-živtjeivje: Kako pa je s šolo? Alenka Dovžan: Za šolo je pa zelo malo časa. Zmenjena sem, da opravljam izpite, ko se pripravim. Na srednji zdravstveni šoli mi sicer gredo zelo na roko. Se pa vse skupaj seveda vleče. Delo-življenje: Boste šli za zdravnika? Alenka Dovžan: Hja, to pa še ne vem. Nisem še razmišljala tako daleč. Prav res nisem. Delo-življenje; In za konec; ste kdaj testirali drugo opremo ali, recimo, čevlje naše konkurence? Alenka Dovžan: To nima smisla. S sedanjo opremo sem že dosegla lepe rezultate in torej ni razloga, da bi menjala. Če ne bom več dosegala rezultatov, bom vedela, da je vzrok samo pri meni in ne pri opremi. Ne morem razumeti nekaterih kolegic iz reprezentance, ki kar naprej nekaj menjajo ali bi menjale. Če pa jim v naslednji sezoni ne bo šlo, bo pa seveda kriva oprema. Tega ne maram početi. Če mi ne bo šlo, bom točno vedela, da sem kriva sama in ne nekaj drugega. Pa tudi lažje bom spremljala moj napredek. Delo-življenje: Hvala za razgovor. Bogo FILIPIČ V Metroju - poslovalnici Trim v Celju z Alpino sodelujejo že več let. Poleg prodajalne v Celju imajo prodajalne še na Ptuju in v Rogaški. Lojze Nerat, izmenovodja: »Res, z vašimi ljudmi se kar dobro razumemo in moram reči, da smo uspešno sodelovali. Sedaj smo zlasti zainteresirani za vaš planinski in smučarski program. Mislim, da je ta vaša obutev zelo v redu in čeprav imamo v ponudbi več firm, cenimo vaše kolekcije. Pri tem se nam zdijo tudi cene sprejemljive.« Milica Vozlič je nova poslo-vodkinja: »Še od prej poznam vašo firmo in vaše izdelke, za katere mislim, da so kar v redu. Pomembno se mi zdi, da se sproti seznanjamo z novostmi in novimi materiali, da lažje svetujemo kupcem.« Slovenijašport СеЏе je družbena trgovska firma, s katero tudi sodelujemo kar veliko. To je organizacija, ki ima več prodajaln po Sloveniji. Vodja poslovne enote Irena Gorjup: »Z Alpino sodelujemo že dolgo; pred leti smo sodelovali tudi več. Tudi mi smo z vašo ponudbo zadovoljni. Zainteresirani smo za dodatne strokovne informacije, ki nam pomagajo pri prodaji. Prav tako je važno, da imamo sredstva za zaščito obutve in druge artikle (vezalke, nogavice itd.).« Dravinjski dom Slovenske Konjice: »Tu smo preko športnega oddelka včasih sodelovali več. Tržne zakonitosti in trenutne razmere na trgu so to nekoliko omejile, kar se v zadnjem času spet nekoliko popravlja.« Stanko Marinšek o našem sodelovanju pravi: »Kot dokaj solidno ocenjujemo vašo ponudbo planinske obutve. Če bi bili nekoliko cenejši, bi bilo to za nas še bolj sprejemljivo. Opažam, da ljudem ustreza, če lahko v eni prodajalni kupijo tako obutev kot oblačila ali druge proizvode, ki gredo skupaj. Je pa res, da je na vsakem koraku čutiti zmanjšano kupno moč prebivalstva. Kot enotna firma, kjer bomo večinski lastniki zaposleni, skušamo narediti vse, da bi povečali obseg prodaje « Zasebnica Andreja Javše-vec iz Žalca, ki prodaja tako moško kot žensko obutev, ocenjuje vso obutev kot zelo primemo in prodajno. »To kaže tudi dejstvo, da se ljudje vračajo in se odločajo za Alpinino obutev. Tu prihajajo ljudje tudi iz Celja, Velenja in Mozirja. Poleg modelov pri vaši obutvi ljudje cenijo tudi udobnost čevljev. Morda bi bilo dobro, če bi imeli tudi večjo ponudbo v številkah (na pol velikostne številke). Tudi sicer mi рптапјкцје nekaterih številk obutve. V glavnem pa sem zelo zadovoljna in upam, da bo še naprej tako.« Če strnem vtise, bi lahko rekel: Vtisi so le dokaz enodnevnega za-pažanja in še to le na področju športnega programa. Mreža grosi-stične prodaje se uspešno širi, kljub krizi, ki vlada. Ob tem velja ponoviti, da je tovrstna prodaja ugodna tudi z vidika stroškov. Minili so namreč časi, ko smo vsako leto odpirali po pet prodajaln ali jih vsaj obnavljali. Kaže pa, da bomo s poglabljanjem tovrstnega delovanja uspeli obdržati ali morda še povečati tržni delež. Nejko PODOBNIK #3.' ' RAZGOVOR ZA UREDfllKOYO fflIZO "Ms Razgovor za urednikovo mizo na temo: Cenovna politika - Od nabavne do prodajne cene v razgovoru so sodelovali: Silva PIVK, voderge in analiza cen, Tone MOŽINA, vod^a nabave športne obutve in Franci KAVČIČ, voc^a komerciale modne obutve. Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK. Delo-življenje: Prosimo, da predstavite način oblikovanja cen v našem podjetju. Silva PIVK: Za vsako poslovno leto se določi politika cen in s tem osnovni kriterij za postavljanje cen, ki je pri nas vrednost minute od vloženega dela. Vrednost minute vloženega dela je razlika med prodajno ceno in materialom v primeijavi s številom minut. V letnem planu je predvidena realizacija po trgih, na drugi strani pa se izračuna vrednost materiala. Razlika ostane za vse ostale stroške. Če so le-ti vključno z dobičkom enaki razliki, pomeni, da bi lahko normalno zaključili poslovno leto. Torej imamo tak način oblikovanja cen, da se vsi ostali stroški poslovanja ločijo od materialnih stroškov, ki so konkretno vezani na proizvod. Za vsak izdelek je potrebno ugotoviti, koliko nas stane. To je osnova za oblikovanje cen. Materialne stroške se zbere s pomočjo cen v računalniku; s tem je delo olajšano. Podatke posredujejo nabavni referenti. Dostop do podatkov je hiter in točen. Naredimo lahko tudi več variant, glede na tečajne razlike, možnosti na trgu itd. Nekaj časa smo imeli težave z evidentiranjem nabavne cene materiala, vendar smo razrešili tudi to. Seveda pa je za uveljavitev novosti potreben določen čas. Delo-živUeixje: Kako vplivate na cene z vidika trga? Tone MOŽINA: Nikoli ne moremo govoriti p povsem samostojnih odločitvah, smo le člen v verigi. Na eni strani sledimo razlikam kolekcij in tehnološkim in kvalitativnim zahtevam, na drugi strani pa zahtevam proizvodnje. Cena kot končni rezultat je vedno kompromis teh dejavnikov. Povsem samostojnih odločitev pri oblikovanju cen torej ni. Temelj je v tem, da skušamo doseči optimalni nivo omenjenih zahtev. Pri tem se bomo morali začeti več pogovarjati o dobičku, le ta naj bi bil osnovni cilj tovarne kot celote. Dobiček bo veijetno tisti, ki bo najbolj vplival na to, kakšen material in po kakšni ceni bomo nabavljali. To bomo delali v skladu s strategijo podjetja. Franci KAVČIČ: Dobiček je res najbolj pomemben. Pri tem imamo že določene uspehe, toda še bolj bi morali gledati v prihodnost in usmerjati strategijo ponudbe po nabavni plati. Mi imamo dve kolekciji na sezono. Pri tem ne skačemo več od enih do drugih materialov ali proizvajalcev, pač pa nabavo koncentriramo in materiale nabavljamo pri najboljših ponudnikih. Tone MOŽINA: V letih odkar delam v nabavi, mislim, da smo kar dobro analizirali trg, se dobro prilagajali in spremljali tudi dogajanja na zunanjih trgih; upoštevamo tudi dejstva na tečajnem področju in se temu primemo orientiramo pri nabavi in s tem dosežemo ugodnejše izhodišče. Zavedamo se, da je nabava vmesni člen. So določeni programi, kjer se lahko usmerjamo bolj dolgoročno. Cene so različne, v njih se skriva tudi kvaliteta materiala, ugled dobavitelja, zaupanje. Včasih nabavimo material po višji ceni, ker je tudi bolj kvaliteten; nizka cena ponavadi pomeni tudi slabšo kvaliteto. Cena pa je seveda zelo relativen pojem. Franci KAVČIČ: Modni program se na trgu vse bolj uveljavlja z lastno blagovno znamko. Sedaj se nam pojavlja več različnih materialov po različnih cenah. Ob veQih količina! se lažje dogovarjamo tudi za cene. Sicer pa vemo, da smo od trga odvisni, kaj bomo prodajali. To velja tudi za cene. Konkurenca je tako huda, da o prodaji določenih vrst obutve sploh ne razmišljamo več. Kar prodajamo preko posrednikov pa prodajamo dogovorno na osnovi tržne cene. Ko se dogovarjamo o cenah, vplivamo na čim cenejšo nabavno plat, da ustvarimo boljši končni rezultat in dobiček. Lahko rečem, da je image Alpine v kvaliteti in rokih. To nas na zunanjih trgih pogosto rešuje; kupci nas spoznavajo kot kvalitetne proizvajalce obutve. Samo pod temi pogoji se lahko počasi začnemo vzpenjati tudi cenovno. Konkurenco stalno spremljamo tudi v tujini, prav tako cene in se skušamo prilagoditi, ubrati neko srednjo pot. Gledamo tudi na to, da so kolekcije čimbolj enotne. Zaradi tega pa ne ponudimo trgu marsikatere skupine obutve. Vemo pa kje lahko tržimo in pri razvoju kolekcije se usmerjamo v tiste grupe, ki nam bodo čim več prinesle. Konkurenčni smo lahko le z žensko kolekcijo. Segamo v srednji cenovni razred, tekom sezon pa bomo lahko tudi napredovali. Opažamo, da so nam na ženskem modnem programu največja konkurenca Španci (za sandale in salonke). Na francoskem trgu so proizvodi francoske industrije dražji za 30-40 % od naših. Vendar mi tu še nimamo zadovoljivega ugleda (im-agea). Sicer pa na Zahodu vlada recesija; slabo se prodaja, rezultati spomladanske prodaje so dokaj negativni, tudi za naprej je to slabo, kajti le če bomo dobro prodajali, bomo lahko tudi dobro naročali. Tone MOŽINA: Kar zadeva nabavo, se izrazito ne pozna, da bi lahko bolje kupovali, če smo dober proizvajalec obutve. Dobavitelji že na sejmih ugotovijo, v kakšen cenovni razred sodimo. V bistvu je bolj važno zaupanje, ki si ga pridobimo pri dobaviteljih, če plačujemo redno in če prodajamo kvalitetne izdelke. Franci KAVČIČ: Tudi mi pritiskamo, da nabavljamo usnje kvalitetno in poceni, to pa ne gre vedno skupaj. Če nabavljamo poceni, je temu primeren tudi končni proizvod. Vemo, da je včasih bolje plačati več, da je izdelek boljši. Ob tem pa Italijani kupujejo iste artikle, isto usnje za isto ceno, dosegajo pa boljšo kvaliteto izdelka. Delo-živUenje: Kaj predlagate, da bi v prihodnje sooblikovalo cenovno politiko, ki bi pomagala k boljšim tržnim uspehom? Silva PIVK: Predloge cen delam za vse trge. Na vseh programih se stalno pojavlja, da tik pred tem, ko naj bi se domenili za končno prodajno ceno, začnemo ugotavljati, da so čevlji predragi. In potem ugotavljamo, kje na trgu čevelj kotira. Če naredimo analizo stroškov materiala, nam ta pokaže, da ni problem v nabavni ceni materiala, ampak v racionalni izbiri materiala. Če pa v čevelj preveč vložimo in na trgu tega s ceno ne moremo iztržiti, potem izgubljamo. Mislim, da se o tem začnemo dogovarjati prepozno. Pri vsakem čevlju moramo že v razvoju razmišljati o trgu. To velja tako za kvaliteto čevlja kot tudi za cene materiala. Franci KAVČIČ: Na ceno izdelave čevlja vplivajo vsi v podjetju, ne samo v nabavi, Diodeliiji v razvoju zelo veliko. Predvsem pa je potrebno ugotoviti, kako trg čevelj sprejema. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi informacije, ki jih dobivamo na trgu. Silva PIVK: Osnovno vlogo v vseh teh racionalizacijah imajo vodje programov. Vodja programa naj koordinira delo tako, da vsak v verigi ve kakšen čevelj mora izdelati, da bo ustrezal vsem zahtevam (materialu, ceni in trgu). Spremljati mora celotni proces od oblikovanja izdelka nabave, proizvodnje in prodaje. To so naloge, ki jih mora združevati vsak vodja programa, vsi udeleženci pa izvajati. Tone MOŽINA: Tudi podatkovno se način ugotavljanja stroškov spreminja. Dejstvo je, da vodje programov kreirajo uspeh izdelka na trgu, dobiček, ki ga bo prinesel. Postaviti se v vlogo vodje programa ni lahko, kajti pritiski so z vseh strani, da mora biti izdelek čimboljši in čim-donosnejši. Vsak kupec poskuša kupiti boljše, za malo denarja in pritiski, kaj dati v čevelj (material, minute) so veliki. Priznati si moramo, da Alpina ni več najcenejša. K temu sicer tudi težimo, saj želimo priti v višji cenovni razred, vendar se to lahko obrne tudi nam v škodo. Kajti če bo izdelek drag, pa ne dovolj kvaliteten, bo marsikdo rekel, da kaj takega lahko kupi tudi drugje. Silva PIVK: Zelo je važno, da v celotni ponudbi ne gledamo samo en artikel, ampak kompleten program. Določen program na različnih trgih tudi različno tržimo. Odvisno od konkurence. Na uspeh programa veliko vpliva struktura naročil. Tone MOŽINA: V prihodnje bo treba še dosledneje ugotavljati, kateri programi (Nadaljevanje na 7. strani) Od nabavne do prodajne cene KAKO UfTVnRinmO Ljudem so všeč planinski čevlji in bunde Alpinina športna prodajalna v Žireh letos praznuje štiridesetlet-nico obstoja. Prvi poslovodja je bil Milan Poljanšek, nadalje pa je prodajalno vodil Adolf Drmota. Sedaj je poslovodja prodajalne, ki se je v zadnjih letih prelevila v povsem športno prodajalno, Igor Bačnar, njegove sodelavke pa so še: Beti Kogovšek, Tatjana Vehar in Iva Peternelj. »Ljudem je všeč, da na enem mestu dobijo tako obutev kot športna oblačila in zraven še ustrezne nasvete,« je zatrdil Igor Bačnar. »Mislim, da imamo dobro kolekcijo in po tej obutvi ljudje povprašujejo. Tudi dokup je pomemben dejavnik naše celotne ponudbe. Od domačih proizvodov najbolje prodajamo planinsko obutev in panceije, od dokupa pa bunde. Prodajamo tudi kreme in vezalke, ker je včasih pomembno, da se stranke bolj navezujejo na nas. Poleti je treba prodati veliko drobnih izdelkov, da dosežemo omembe vreden izkupiček. Pri vsem tem je pomembno, da imamo dovolj široko ponudbo, po drugi strani pa ne prevelikih zalog, da bi nas to obremenjevalo. To skušam uravnavati s pravilnim naročanjem na konferencah, kot na predstavitvah dokupljenih izdelkov dvakrat letno - seveda z dodatnim dogovaijanjem med letom. To velja za predispozicije (preselitve) blaga iz ene prodajalne v drugo. Moram reči, da ljudje ne kupujejo cenenega blaga, četudi je kriza. Pomembno se mi zdi tudi, da občuti- mo čimbolj neposreden stik med kupci, nami v prodajalnah in centralo. Morda imamo mi v Žireh včasih majhno prednost, da smo blizu, da lahko hitreje reagiramo. Sicer pa lahko omenim, da delamo sedaj v boljših pogojih: uredili so nam pomožne prostore in če bo res prišlo do tega, da bo tudi montaža in servisiranje, bo to pripomoglo k ugledu firme. Radi pa bi, da bi nam uredili fasado, oziroma posamezne elemente le te, da ne bi prihajalo do kritik.« Tako razmišlja Igor Bačnar, ki vidi veliko prednost tudi z uvedbo računalniškega spremljanja prodaje, saj so se zaradi tega predispozicije povečale za tretjino. N. P. Vojna vihra se nekoliko umirja »Zadnjikrat smo bili na Alpinino poslovodsko konferenco povabljeni, ko je bila le ta v Varaždinu - pa so bile poti na HrvaŠko tedaj že zaprte«, je povedal poslovodja prodajalne Sarajevo I Dževad Karid, ki opravlja tudi funkcijo direktoija družbe Alpine Impex, ki smo jo pred vojno ustanovili v Bosni in Hercegovini. Kolektiv prodajalne Alpina v Žireh, ki praznuje 40 letnico obstoja »Od tedaj smo preživeli stvari, ki jih je težko opisati in jih je težko veneti... Število naših prodajaln v Bosni se je od tedaj prepolovilo. Delujejo štiri prodajalne: Sarajevo I, Zenica, Travnik in Tuzla. Prodajalno imamo odprto od 9. do 14. ure, prodajamo stare zaloge, toda v ome- jenih kohčinah: toliko, da preživi-mo. Sedaj sem v Alpini, da bi dobil nekaj obutve za nadaljnjo prodajo. Le to nameravamo takoj plačati. Obutev naj bi bila dostavljena v Split, od tu pa je naša skrb, kako jo bomo spravili v bosanske prodajalne«, pravi Dževad Karid. (Nadaljevanje s 6. strani) so najbolj donosni. Stroškovno gledano, veliko programov pomeni tudi veliko stroškov, čeprav tako manj tvegamo. Če npr. na nekem programu gre slabše, gre na drugem bolje. Za naprej bi se lažje odločali, če bi programe selekcionirali, čeprav se je za to težko odločiti. Moramo pa stremeti, da bomo čimbolj profitni. Franci KAVČIČ: Naš cilj je iskati dobre trge, da bi še več prodajali in več iztržili. Odkrivati bomo morali še več trgov, ker se nam s tem kažejo tudi različne cenovne možnosti. Trenutno se odpirajo Madžarska, Češka in Slovaška. Trenutno prodajamo tudi v Makedonijo. Tone MOŽINA: Racionalizacija proizvodnje, razvoja, nabave in prodne bo osnova za manjše stroške in s tem večja konkurenčnost. To pomeni, da lahko naročila, ki jih pridobimo, izdelamo tudi s kooperanti, vendar ne na škodo izkoriščanja lastnih zmogljivosti. ZAKLJUČEK: Ko torej govorimo o politiki cen, nenadoma spoznamo, da govorimo o raziskavah tržišča, racionalizaciji proizvodnje, boljši organizaciji dela in poslovanja, pa o dolgoročnejši strategiji v sferi nabave in pro-dige, kooperantskih odnosih -in še o produktivnosti - s končnim rezultatom - profitu. Zato pa delamo. Pred kratkim je Alpino obiskal poslovodja prodtgalne Sartgevo I in sedanji direktor Alpine-Impex v Bosni in Hercegovini Dževad Karić - na sliki z Mihom Govekarjem VSamJ Organizacija: Ko posodabljamo organizacijo podjetja, moramo urediti tudi vsak program posebej - in pri tem misliti na cilje, ki jih s tem želimo doseči. Kadri: Če delovno silo že prodajamo, moramo poskrbeti, da bomo te moči tudi zares imeli in ohranjali. Denar: Varčevanje je cilj smotrnega ravnanja, koncentracija delničarskega kapitala pogoj za investicije v smotrno ravnanje, investicije pa prilika, da zaslužimo, ali riziko, da izgubimo še tisto kar smo imeli doslej. Denar: Denar ni vse, brez denarja pa često ne moremo do tistega, kar je vse. Uredništvo YflZnO li kcKlrey/ke nevUe V mesecu juniju se je zaposlovanje nekako umirilo, saj zaposlovanja novih delavcev, razen vrnitve dveh delavcev iz TO, ni bilo; medtem je z delom v tem mesecu in v začetku julija prenehalo kar 14 delavcev. Z delom iz oddelkov v Žireh so prenehali: Rozalija Malavašič, Majda Регко, Bernard Podobnik, Maijan Kranjc, Franjo Gregurovič, Jože Poljanšek, Vencelj Benedičič, Cirila Kožuh in Simon Jereb; v TO pa so odšli Bojan Kune, Franci Burnik, Tomaž Pivk in Uroš Kune. Z delom je prenehala tudi Anita Jež iz obrata Col. Dolgoletnim sodelavcem: Rozaliji Malavašič iz vzdrževalnih obratov, Venclju Benedičiču iz orodjarne in Jožetu Poljanšku iz lahke montaže želimo ob odhodu v pokoj vse dobro, mnogo zdravja, dobrega počutja in razumevanja v domačem krogu. Irma Dolenec ozo^Li So Sodelavcem Mateji Stanovnik iz Žirov, Dragici Čerin iz obrata Gorenja vas, Martini Leskovic iz obrata Col ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in jim želimo sreče, zdravja, razumevanja in zadovoljstva v zakonu. Kam vse na dopust in pod kakšnimi pogoji čas počitnic in dopustov je tu. Vsak ga bo izkoristil po svojih možnostih, nekateri na morju, večina pa najbrž doma. Razpis za letovanje, ki je aprila potekal v Alpini, je pokazal, da se želje in potrebe delavcev spreminjajo. Po nekaj sušnih letih seje znova pokazalo večje zanimanje za dopustovanje na Hrvaškem. Povpraševanje je bilo tako za Maredo kot tudi za Lan temo, tako da sta oba kontejnerja oz. stanovanje polno zasedena. V Sloveniji je bilo daleč največ zanimanja za letovanje v Stru-njanu, kjer je po mojem mnenju tudi najboljši apartma, ki ga ima Alpina. Čeprav je obala precej oddaljena, je Strunjan zaseden skoraj do konca septembra. Obenem smo v stanovanju obdržali tudi 5 ležišč. Nekaj delavcev, ki so bili v naših stanovanjih odklonjeni, smo kasneje lahko razvrstili tudi v stanovanja Etikete in KGZ Žiri, ki nista oddali vseh svojih zmogljivosti. Za Ankaran je bilo manj zanimanja kot smo pričakovali. Za to je najbrž kriva visoka cena ter slabša ponudba uslug kot v drugih letoviščih (prikolice so že dokaj dotrajane oz. izrabljene, za kopanje je na voljo samo en bazen; morje ni nigbolj čisto). Ankaran je trenutno zaseden od sredine julija, prostor v prikolici pa bi lahko dali še tudi konec avgusta. Prihodnje leto bo treba najbrž temeljito premisliti kako z Ankaranom, saj bodo v kampu svoje usluge zanesljivo še podražili in bodo cene za delavce še višje. Dfi vemo Zanimanje za letovanje v toplicah (Terme Čatež) se je za poletne mesece precej zmanjšalo. Odklonjenih delavcev je bilo malo, le-ti pa tudi niso bili interesenti za letovanje v prikolici. Zanimanje za toplice pa je veQe za jesenke mesece, ko je cena tudi sprejemljiva. Trenutno je Čatež zaseden do sredine novembra in pričakujem, da bo zasedenost polna tja do konca leta. Zaradi vse večje zasedenosti in povpraševanja zlasti v jesenskih in pomladnih mesecih, predvidevam, da bomo v začetku prihodnjega leta izvedli tudi poseben razpis za letovanje v Termah Čatež. Pri razporeditvi bo eden od kriterijev tudi pogostost letovanja v zadnjih treh letih v Alpininih počitniških zmogljivostih. Prednost pri letovanju bodo seveda imeli delavci, upokojenci pa v primeru, če bodo kapacitete še proste. V Termah predvidevamo tudi nekatera obnovitvena dela, zlasti menjavo strešne kritine. Pri tem naj omenim, da bi bila zelo potrebna obnovitvena dela tudi v stanovanju v Maredi (podi, beljenje). Večina delavcev se je pri plačilu odločila za plačevanje v dveh obrokih, le redki so, ki bodo plačali najem v enkratnem znesku. Seveda pa bo mnogim v veliko Tmančno pomoč tudi regres za letovanje, ki smo ga prejeli konec meseca, s katerim bomo lahko pokrili dobršen del najemnine. Mihaela OBLAK Prihajajo na prakso Vsako poletje popestrijo običigno vzdušje v podjetju mladi obrazi naših štipendistov, ki prihf^^o na obvezno počitniško prakso. Nekateri z več, d^gi z manj izkušnjami; nekateri z več, drugi z тадј znai\ja. Nekateri del^o 8 ur v proizvodnji prvič, drugi so že naši večletni znanci. Njihova dolžnost je, da prakso opravijo odgovorno in z nfgvečjo mero prizadevnosti, naša (Alpinina) pa, da jim omogočimo kolikor mogoče nigboljšo prakso; to je tako, da so koristni tako Alpini kot tudi, daje praksa koristna i\jim. Ker smo veliko podjetje, je tudi potreb veliko, ne le v proizvodnji, tudi v skladišču, komerciali, razvoju; in predvsem štipendisti z več izkušnjami in znanjem so lahko na določenih mestih še kako koristni. Naj nas ne zanimajo imena, važno je, кдј kdo zna in kfy se bo med nami naučil, še preden bo postal čisto naš. Tudi praksa da znanja, ki bodo še kako koristna, ko bo mladi zaposleni štipendist pričel šteti svoja delovna leta. Jana GrošeU na počitniški praksi Marjan Sečnik Letos je število praktikantov nekaj manjše kot v prejšnjih letih (46), vendar ne na račun zmanjšanja števila štipendistov, naključje pač (пек{ц bolezni, veliko zaključnih letnikov). Skor^ vsi so v proizvodnji, kar je za marsikoga verjetno škoda, dobro pa je zato, da nihče ne bo mogel reči, da se med njimi delajo razlike. Kakorkoli že - priložnost za njih in za nas. Izkoristimo jo. Franja NOVAK Med vidnejšimi uspehi velja omeniti prvo mesto na regijskem tekmovanju Barbare Cankar in Damijana Dolenca v znanju fizike (15. mesto v državi). Tudi letos uspehi Uspešni so bili tudi kemiki (6. mesto Nika Luznar, 9. Damijan Dolenec) na regijskem prvenstvu. Del uspešnih žlrovskih učencev OD TU ♦ ♦ ♦ ^ TAffl Pihalna godba Alpina Žiri na srečanjih pihalnih godb v Železnikih, Kamniku in Ormožu Naši godbeniki so se udeležili srečanja pihalnih orkestrov Gorenjske v Kamniku Naša godba na pihala je nastopila tudi na festivalu pihalnih godb v Ormožu Godbeniki ne skrivfuo, da imajo zadnje čase manj nastopov kot pred leti, ko so se vrstile razne proslave, obletnice, otvoritve, pogrebi in druge prireditve. Se vedno pa pripadajo sindikalni organizaciji in Alpini, kijih tudi podpira. Po smrti prejšnjega kapelnika Draga Kanduča se je za glasbeno poživitev godbe zavzel novi kapel-nik profesor Milan Matičič. Žirovci so lahko že nekajkrat oceniH napredek in čistejšo harmonijo vseh pihalnih instrumentov. V splošno zadovoljstvo publike so za novo leto naštudirali pester program. S povsem novim programom so nastopili v soboto, 11. junija na občinskem srečanju pihalnih orkestrov občine Škofja Loka, kije bil v kulturnem domu v Češnjici pri Železnikih. Naslednjo soboto, 18. junija je Kamnik organiziral srečanje in revijo pihalnih orkestrov Gorenjske. Tu je nastopil po en orkester iz vsake gorenjske občine. Isti dan zvečer so domači godbeniki popestrili žirovsko noč z enournim koncertom. V tretje gre rado, pravi ljudski rek. In res tretjo soboto, 23. junija je pihalna godba Alpina odpotovala na festival godb v narodno zabavnem programu za pokal Ormoža v Ormožu. Nastopilo je 9 godb. V skupini do 20 godbenikov se je dobro odrezala godba iz Vogrskega na Vipavskem. V skupini od 20 do 40 godbenikov si delita prvo mesto pihalna godba iz Žirov in iz Mozirja. V skupini nad 40 godbenikov pa je bila daleč najboljša pihalna godba iz Slovenj Gradca, pod taktirko Petra Waltla, ki je požela splošno priznanje. v mesecu juliju se nameravajo žirovski godbeniki še dvakrat predstaviti krajanom v Goropekah in Ledinici. Godbeniki so veseli uspehov, do katerih jim je s trdo roko in požrtvovalnostjo pomagal kapelnik Matičič. Jeseni nameravajo začeti študirati nov glasbeni program. Ivan REVEN Upokojenci so na svojem izletu obiskali mlin na Muri pri Veržeju žirovskih učencev Zgodovinski krožek je za raziskovalno nalogo Razvoj turizma v našem kraju dobil zlato priznanje na ravni države. žirovski učenci so bili uspešni tudi v športnih disciplinah, taborništvu in kot gasilci. V košarki so bili starejši dečki 4. v državi, pri tem pa je bil Miha Pivk še član regijske in državne ekipe. Med mlajšimi deklicami je žirovska košarkarska ekipa dosegla na občinskem regijskem prvenstvu 2. mesto, na državnem pa 5.-8. mesto. Med taborniki je bil Miha Pivk na republiškem tekmovanju »Zlata puščica« drugi, prvo mesto pa so obrale tri žirovske ekipe; Urša Cadež, Polona Demšar, Polona Mlakar, Tanja Filipič in Urška Demšar so bile prve v svoji kategoriji v državi oz. v orientacijskem tekmovanju Glas Jelovice in na mnogoboju Gorenjske (dekleta goz-dovnice). Fantje: Sašo Gregurovič, Robi Demšar, Primož Tušek, Klemen Albreht in Marjan Novak so bili prav tako prvi v svoji kategoriji med gozdovniki na Gorenjskem. Špela Krvina je bila v zmagovalni ekipi v tekmovanju na Cerkniškem jezeru - na orientacijskem tekmovanju Kanu-ščuka zlet. Atleti so bili uspešni tako v okviru občine kot tudi v regijskem merilu. Na Gorenjskem je bila najboljša v skoku v višino Tina Kavčič (8. raz.), 2. je bil Sašo Rupnik (6. raz.). Na občinskem prvenstvu v krosu sta bila prva Cene Kavčič in Živa Kosmač. Na državnem šolskem prvenstvu je v judu sodeloval Emil Padovac. Na občinskem teniškem prvenstvu so bili: Alja Dolinar 2., Andraž Poljanšek 3. in Sašo Nikoletti 4. Tudi v veseli šoli se je v občini izkazala Tina Gruden. Gasilci so bili 3. v občini (Sandi Eniko, Aljaž Kavčič), modelaiji (oz. zmajarji) pa 3. (Jože Padovac) in 5. (Lipe Krvina). V smučarskih skokih je bil Robi Klemenčič 1. v državi v svoji kategoriji. Še bi lahko naštevali, pa naj bo za spodbudo zaenkrat dovolj. Nejko PODOBNIK Učenci osnovne šole so za zaključek pouka še zaigrali OD • ♦ ♦ in ттт Arheološke najdbe na Jelenšku nad Godovičem človeški duh v svojem miselnem razvoju samemu sebi zastavlja vpraSaiga odkod se je vzel njegov rod in predniki. Na to nepotešeno radovednost so že v davnini poskušali odgovarjati stari misleci, svečeniki in vrači. Za razvoj od pračloveka do današnjega homo sapiensa so znane številne razlage. Vemo, da so na naših tleh živela, se preseljevala in mešala razna plemena in ljudstva. Pojavljala so se in izginjala, staroselci so se izgubljali v prišlekih. Prvotno (avtohtono) prebivalstvo se je umikalo pred vdori osvajalcev na višine, v gradišča, tabore, kasneje v gradove, da bi se ohranilo. Ko je morija osvajalcev popustila, so se ljudje spustili v dolino in se mešali z novoselci, kar je prineslo tudi splet kultur. Na naših tleh se omenjajo Etruski, Japodi, Iliri, Kelti; tu so osvajali Rimljani, Franki, Vzhodni Goti, Veneti, Lan-gobardi in Retoromani, med katere štejemo Furlane in Ladine, ki še danes nimajo pravega knjižnega jezika. Pri tem ne štejemo občasnih zasedb Ogrov, Germanov, Francozov. Pri tem se zastavlja vprašanje ali niso Slovenci okupirali sorodno pleme Venetov, ki so že bivali v tem prostoru. Grški geograf Ptolomej omenja Venete, ki da prebivajo od Venetskega zatona, to je izliva Visle v moije, do Venetskih gora, to je Karpatov. Rimski pisci pa okoli leta 551 naše citi zdi'užuj