310
Predlogi in resolucije, ki so bile vzprejete pri zadnji učiteljski
konferenciji v Ljubljani.
1.    Strma pisava je dobra i a koristna, torej jo je šolam priporočati.
2.    Z ozirom na veliko število učiteljev v vsakem okraji, izmed katerih marsikdo oboli ali se drugam preseli, vsied česar pouk prestane, je silno potrebno, da se za vsak okraj nastavi namestovalen učitelj za začasno izpraznjena mesta in eventualno za oskrbovanje eksku-rendnega pouka.
3.    Pisma, ki se tičejo osobe učiteljeve, naj viša šolska oblastva direktno v zaprtem kuvertu dostavljajo. Že okrajne učiteljske konferencije so se zato večkrat oglasile. Ugled učiteljev trpi, ako se prej po šolski občini razglasi, Raj se je dopisalo učitelju.
4.  Deželui šolski svet je naprositi, da izposluje učiteljem pravico do predujmov, kakeršno imajo vsi državni uradniki in celo c. kr. nizi služabniki. Bolezni, smrt v družini, premeščenje in drugi dogodki učitelje večkrat spravijo v silne denarne zadrege, iz katerih si ne pomaga drugače, kakor da si za drag denar  posojila poišče.
5.    Deželna konterencija   skleni, da se primernim potom izposlujejo znižani tarifi  za učitelje, kakeršni veljajo za državne uradnike, ako  se vozijo po državnih železnicah.
6.  Deželna učiteljska konferencija izreka nujno potrebo za ustanovitev više slovenske dekliške šole v Ljubljani. Ta predlog je bil s 337 podpisi podkrepljen in brez debate z živahnim odobravanjem vzprejet.
311
7.    Glede na skromne plače in v mnogih slučajih prav revno stanje učiteljev sklene naj koferencija, na merodajnem mestu prositi, da se vsem učiteljem prizna prosto stanovanje ali primerna  odškodnina.
8.    Deželni šolski svet naj objavlja vse šolske zakone in naredbe dvojezično v priročni izdaji, in sicer vse še zdaj veljavne v posebni knjigi, kar bode pa izdano novih zakonov, ukazov in razpisov, naj se od časa do ^asa v zvezkih jednake oblike priobčujejo. To izdajo kupovati bili bi primorani krajni šolski sveti za se in za šolska voditeljstva. Šolskiin organom je treba zbirko zakonov pri rokah imeti. Zadnji po „Landes- Lehrer-Vereinu" 1. 1876. na svetlo dani zakonik je zastarel in pošel. Deželnega zakonika nimajo ne učitelji ne krajni šolski sveti. Mnogo šolskih odredeb ni lahko najti. Na Štajerskem se dobivajo šolski zakoniki v posebni izdaji, ki šteje uže 22 zvezkov. Zalogo imata Leitner in Lu-benskv. Na Kranjskem naj zalaga to delo deželni šolski svet.
9.    Vsem učiteljem in učiteljicam naj se v pokojnino vštevajo vsa službena leta od dne, ko nastopijo dejansko službo z zrelostnim spričevalom.
10.   Stalni odbor deželne učiteljske konferencije se poveri, predložiti prošnjo visokemu deželnemu zboru : a) za povišanje odstotne mere za 3 zadnje plačilne razrede, b) za uredbo plač po službenih letih.
Zadnja ureditev plač iz najnovejšega časa je med iičiteljstvom veliko nevoljo vzbudila, kajt* marsikdo je ostal tam, kjer je bil pred 10—15 leti. Za niže tri vrste so odstotki vsakako prenizko odmerjeni. Deželni šolski svet je z deželnim odborom določeval količino plač, a ves Litijski okraj nima jednega učitelja z najvišo plačo, dasi bilo vender v poštev jemati n. pr. Šmartno, ki ima 400 šolo obiskujočih otrok. V njega bližini so rudniki in uradnije, draginja je velika, neprimerna učiteljskim dohodkom. Isto tako žalostna osoda tare učitelje v Kranji, v Kamniku, v Vipavi, pri D. M. v Polji in mnogih krajih. Pri tem predlogu, katerega je gospod Ravnikar še nadalje utemeljeval, vnela se je precejšna debata, a je bil vender vzprejet.
11. Postavno število otrok, katero bi moral jeden učitelj poučevati na enkrat, naj se vzdržuje po vseh šolah. Prenapolnjene šole zavirajo učne uspehe, disciplino, zdravje in obkladajo učitelja z neopravičeno množino dela. Naj slavni c. k. deželni šolski svet gleda na točno ravnanje po dotičnem paragrafu.
319
Predlogi in resolucije, ki so Me vzprejete pri zadnji učiteljski
konferenciji v Ljubljani.
(Dalje.)
12.   Deželna učiteljska konferencija skleni na višem mestu prositi, da se šolsko leto po vseh šolah skrči na deset mesecev in počitnice naj trajajo dva meseca. Dostavljeno je bilo še tej resoluciji, da se učiteljem, ki poučujejo čez postavno število otrok, pripozna primerna nagrada.
13.    Predloži naj se prošnja visoki c. kr. vladi za načrt zakona, po katerem bi se izpremenil občinski red z dne 17. februvarja 1866. 1. toliko, da bi imeli vsi uadučitelji, učitelji in učiteljice volilno pravico, kakor jo imajo na Štajerakem celo podučitelji.
14.    Na odločilnih mestih je izprositi, da dobodo učitelji z meščansko skušnjo osebno doklado.
15.  a) Učni načrt za učiteljišče naj se pregleda in popravi, osobito naj se veča važnost poklada na kmetijski pouk in praktično uravna, da bodo gojenci lahko vstopili v kako višo kmetijsko šolo. Dunajski učitelji so sicer sklenili — menda iz lokalnih ozirov —, da se kmetijski nauk na učiteljišči omeji, a na Kranjskem bi bilo koristno, da se ta pouk bolj razširi.
b) Na učiteljišči naj se osnuje nekak tečaj, v katerem bi se pripravniki vadili v fizikalnih poskusih in priučili izdela vati priprave za nauk v naravoslovji.
Pri teh predlogih se je vnela obširna debata in sta hila naposled odklonjena.
16.   Vsaka šola imej potrebna učila, kakor to učni red veleva. Sicer je deželni šolski svet leta 1874. odredil, kaj mora vsaka šola neizogibno imeti za uspešno poučevanje; to pa ne zadostuje, kar potrjuje ministerski razpis iz leta 1876. Zato se priporoča : Slavni deželni šolski svet naj a) izda potreben opis učil vsairi šoli potrebnih, b) naj ukaže, da krajni šolski sveti postavijo za učila primerno vsoto v vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine.