»Halloween« v oddelku podaljšanega bivanja ŠOLSKA PRAKSA V oddelku podaljšanega bivanja se elementi, kot so ustvarjalno preživljanje prostega časa, sprostitvena dejavnost in samostojno učenje, pogosto prepletajo in dopolnjujejo. V prispevku je opisana delavnica, ki je bila izvedena v mesecu oktobru in novembru 2018 na osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani, s ciljem omogočiti učencem spoznavanje širšega pomena prazno- vanja Halloween-a, sproščanja, razvijanja domišljije in ustvarjalnosti kot tudi širšega cilja, kot je sodelovanje učencev s širšo družbeno skupnostjo. 4 Didakta PODALJŠANO BIVANJE Podaljšano bivanje, jutranje varstvo in varstvo vozačev urejata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanj, organizira pa jih osnovna šola v okviru razširjene- ga programa za učence od prvega do šestega ra- zreda. V času podaljšanega bivanja se učenci, ki se vanj vključujejo prostovoljno, učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti ter sodelu- jejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih. Barbara Cerkovnik, prof. socialne pedagogike, učiteljica OPB, Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani Podaljšano bivanje je sicer oblika vzgojno-izobra- ževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku in mora biti strokovno vodena. Vsebovati mora naslednje elemente: - samostojno učenje, - sprostitveno dejavnost, - ustvarjalno preživljanje časa in - prehrano. Pri tem se cilji podaljšanega bivanja prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pou- ka. Njegove vsebine izhajajo iz vzgojno-izobraže- valnih ciljev rednega pouka ob upoštevanju inte- resov, potreb in želja učencev ter njihovih staršev. V okviru splošnih ciljev podaljšanega bivanja je učencem potrebno: - zagotoviti vzpodbudno, zdravo in varno psihoso- cialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanje, - omogočiti redno, samostojno in uspešno opra- vljanje obveznosti za šolo in jim v primeru potre- be nuditi ustrezno strokovno pomoč, - omogočiti skupno načrtovanje in izbiranje aktiv- nosti in s tem sooblikovanje programa posame- zne dejavnosti, - omogočiti razumevanje pomena vednosti in znanja za odraščanje in osebnostni razvoj, - omogočiti razumevanje pomena kakovostnih odnosov v skupini vrstnikov za dobro počutje in skupne dosežke (Kos Knez (ur.) in Labernik (ur.) 2005). PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI Kot učiteljica v Oddelku podaljšanega bivanja za učence 5. razredov se soočam z zelo različnimi potrebami in željami otrok kot tudi z različnimi pričakovanji njihovih staršev in učiteljev. V po- daljšanem bivanju prihaja do razrednih in med- razrednih socialnih interakcij med učenci, ki so zelo različni, zato je pri mojem delu velikokrat tež- ko slediti zahtevam po natančnem časovnem in 4 5 Didakta vsebinskem strukturiranju aktivnosti v oddelku. Elementi, kot so ustvarjalno preživljanje prostega časa, sprostitvena dejavnost in samostojno uče- nje, se zato prepletajo in dopolnjujejo. Posebno pozornost je treba posvetiti učencem s posebnimi potrebami, ki jih je v oddelku kar ne- kaj. To so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki pri samostojnem učenju po- trebujejo individualno učno pomoč. Večina učen- cev je sicer že takoj po pouku ali kosilu pripravlje- na povsem samostojno napisati domačo nalogo ter se nato posvetiti sprostitveni dejavnosti. V razredu imamo na voljo številne namizne in dru- žabne igre, zato se, ko se drugi učenci mirno igra- jo, lažje posvetim učencem z učnimi težavami. V razredu pa je tudi nekaj takšnih učencev, ki se, za- radi slabše socialne opremljenosti, impulzivnosti in nemotiviranosti za šolsko delo, nikakor ne zmo- rejo ne učiti ne igrati ter tako s svojim vedenjem v razredu povzročajo nemir in konfliktne odnose. Kot socialna pedagoginja sem pri svojem doseda- njem delu s takšnimi učenci prišla do uvida, da je nesmiselno vztrajati pri zahtevah, naj mirno sedi- jo in pišejo, saj s tem dosežemo ravno nasproten učinek. Zavedajoč se, da je pri njih možno doseči določeno stopnjo umirjenosti in zbranosti s po- močjo ustvarjalnih aktivnosti, ki zahtevajo ročne spretnosti, in da je to zanje privlačna aktivnost, sem lani v mesecu novembru v okviru podaljša- nega bivanja pripravila delavnice na temo »Hal- loween«. HALOWEEN Haloween je v slovenskem prostoru poznan kot »Noč čarovnic« in ga »praznujemo« 31. oktobra, »Halloween – predvečer vseh svetih 31. oktober je bil začetek keltskega novega leta, začetek mraza, pomanjkanja in teme. V tem času so vladali v indoevropskem sve- tu od pradavnine naprej strahovi, duhovi in smrt. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan znameniti anglo- saksonski Halloween (večer vseh svetih). Na ta dan so praznovale tudi vile, ki so se med praznikom tudi ves čas držale za roke. Zatem so odšle in se niso vrnile do 1. maja. Za žive je bil ta čas zelo nevaren, ker so vile in škratje ugrabljali ljudi, pa tudi čarovnice so letale okrog in jih je bilo potrebno po- miriti. Da bi s tako imenovano simpatično magijo obdržali pri življenju Sonce, so ku- rili kresove, skakali čeznje in skoznje vodili živino. Na kresovih naj bi se sežigale tudi čarovnice.« (Ovsec 1994, 168). dan pred dnevom spomina na mrtve. Otrokom je noč čarovnic poznana iz filmov, reklam in pestre ponudbe kostumov in drugih izdelkov na to temo v trgovinah. Otroci s svojimi starši v tem času z ve- seljem izrezujejo buče, ki v večernem času »stra- šijo« na oknih ali pročeljih hiš. Vprašanje pa je, ali jim je poznano, od kod praznik izvira in čemu je bilo to vraževerje namenjeno. Podobno kot se že v nižjih razredih v šoli naučijo, da je pustni čas namenjen izganjanju zime s pomočjo glasnih ku- rentov, jih lahko na zanje sprejemljiv način sezna- nimo z manj poznanim izvorom praznovanja noči čarovnic. 5 Didakta DELAVNICE Delavnice sem razdelila v več sklopov: Učencem sem prebrala odlomek iz knjige Velika knjiga o praznikih, čemur je sledil pogovor. V tem delu so se učenci seznanili z verovanjem Sloven- cev v preteklosti in tako pridobili določena znanja iz zgodovine slovenskih običajev in navad. V drugem delu so učenci izdelovali hiše strahov, čarovnice, netopirje, buče, pajke, mačke ter jih pri- čvrstili na lesene platoje. Izdelke učencev smo nazadnje razstavili v prosto- rih Lekarne Vnanje Gorice ter na ta način dosegli cilj povezovanja s širšo skupnostjo naše občine ter tako prispevali k razumevanju izvora in pomena tega praznika pri nas. Razstava je bila podprta tudi s prikazom/opisom praznovanja v preteklosti. Poimenovana je bila Mesto strahov. CILJI DEJAVNOSTI Sprostitvene dejavnosti ali neusmerjen prosti čas je čas, ko so učenci pod nadzorom, a niso vo- deni. To pomeni, da si sami izbirajo obliko in vrsto igre, pa naj se odvija v razredu, na prostem ali dru- gih prostorih šole in širšega šolskega okoliša. Ustvarjalno preživljanje prostega časa ali ne- usmerjen prosti čas pa je čas, ko so učenci pod nadzorom, a jih učitelj usmerja k točno določe- nim ciljem oziroma dejavnosti. Oba elementa je zaradi omejenega časa, prostočasnih dejavnosti, različnih odhodov iz varstva ter individualnih po- sebnosti učencev v praksi težko ločiti in jih orga- nizirati ločeno. V okviru dejavnosti podaljšanega bivanja sem v pripravah zasledovala cilje, ki jih v podaljšanem bi- vanju vsakodnevno uresničujemo in se prepletajo s cilji, značilnimi zlasti za elementa sprostitvene dejavnosti in ustvarjalnega preživljanja prostega časa. V 2. členu Zakona o osnovni šoli so zapisani splo - šni cilji izobraževanja. Navajam pa le tiste, ki jih v podaljšanem bivanju vsakodnevno zasledujemo. Med splošnimi cilji podaljšanega bivanja so: - »vzpodbujanje skladnega telesnega, spoznav- nega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upošteva- njem razvojnih zakonitosti; - omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samo- podobe; - vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično druž- bo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovo- ren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in druž- benega okolja, prihodnjih generacij; - vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za spre- jemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; - razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razu- mevanje in sporočanje v slovenskem jeziku« (Vir 1). Širši cilji podaljšanega bivanja, ki jih zasledujemo, pa so spodbujanje kreativnosti, razvijanje domi- šljije, razvijanje fine motorike, razvijanje občutka za estetiko, razvijanje pozornosti in koncentracije, navajanje na pozorno poslušanje in sledenje navo- dilom, razvijanje sodelovanja v skupini, razvijanje sodelovanja s širšo skupnostjo ter omogočanje sproščanja in zabave. POSTOPEK IZDELAVE MESTA STRAHOV Za izdelavo Mesta strahov so potrebni naslednji pripomočki in materiali: - lesene deske, - črna lepenka za hiše, netopirje, mačke in križe, - oranžna lepenka za okna, vrata in oči netopirjev in mačk, - oranžna umetna trava, - črna tančica, - črn filc za obleko čarovnic, - lesene kroglice za glave čarovnic, - naravna rafija za metle čarovnic, - oranžni sukanec za lase čarovnic, - črn sukanec za šivanje čarovniških oblekic, - lesena nabodala za trup čarovnic, - črni plastični pajki, - stroki česna za buče, ŠOLSKA PRAKSA 6 Didakta LITERATURA Kos Knez, S. (ur.) In Labernik, Z. (ur.) (2005): Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Ljublja- na: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/delovna_podrocja/direktorat_za_pred- solsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovno_solstvo/program/raz- sirjeni_program_osnovne_sole/, 22. 6. 2019. Vir 1: Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, uradno prečišče- no besedilo 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF, 63/13 in 46/16-ZOFVI-L). Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4918, 22. 6. 2019. Ovsec, D. J. (1994): Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slo - venskem in po svetu. Ljubljana: Domus v sodelovanju z Založbo Mladinska knjiga. - škarje, - pištola za vroče spajanje, - lepilo Mekol, - črna tempera za barvanje lesenih desk, - oranžna tempera za barvanje buč (česen), - črn in oranžni flomaster. Ker imamo v oddelku podaljšanega bivanja za ustvarjalno in sprostitveno dejavnost bolj malo časa, je Mesto strahov nastajalo več tednov. Ko smo se navdušili nad idejo, da mora biti Mesto strahov dovolj veliko, da bo vzbujalo občudovanje, smo za pomoč zaprosili hišnika, ki nam je izrezal dve po meter dolgi in pol metra široki leseni deski. Učenci so s črno tempero najprej pobarvali lese- ne plošče za podlago mesta in ju pustili nekaj dni, da sta se posušili. Medtem so na črno lepenko s pomočjo različnih vzorcev obrisali hiše, netopirje, mačke in križe ter jih nato natančno izrezali. Videz večdimenzionalnosti so hiše, mačke in križi dobili zato, ker so bili narejeni iz med seboj na vrhu spetih dveh delov lepenke. Iz oranžne lepenke so nato izrezali okna, vrata ter oči za netopirje in mač- ke ter jih nalepili na hiše oziroma živali. Čeprav so si učenci pri oblikovanju hiš pomagali z nekaj vzorci, ki sem jih našla med pobarvankami za Halloween, nobena hiša ni bila enaka. Domišljija učencev ter različni stili izrezovanja so pripomogli k izvirnosti izdelkov. Hiše so nato z lepilom pritrdili na lesene platoje. Med hiše so nalepili oranžno umetno travo, nanjo pa plastične pajke. Med hiše so nalepili tudi križe in črne mačke, na strehe hiš pa netopirje. Seveda med hišami niso smele manjkati buče, najbolj zna- čilne za Halloween. Učenci so z oranžno tempero pobarvali stroke česna. Ko so se posušili, so s črnim flomastrom narisali še strašne oči in usta. Nad mestom so s pomočjo lesenih držal in polic razobesili črno tančico s čarovnicami. Izdelava ča- rovnic je bila zahtevna in nam je vzela največ časa. Čarovnice so naredili iz lesenih kroglic (glava), ki so jih nataknili in prilepili na lesena nabodala. Iz raz- rezane naravne rafije so oblikovali snopiče za me- tlice, ki so jih na drugo stran nabodala prilepili in učvrstili s kovinsko sponko. Klobuke in obleke ča- rovnic so oblikovali iz črnega filca ter jih s pomočjo lepilne pištole pričvrstili na glavo (leseno kroglico) in telo (nabodalo) čarovnic. Pod klobuk čarovnic so prilepili lase iz oranžnih nitk. Obrazki čarovnic so bili narisani s črnim in rdečim flomastrom in so izpod črnih klobučkov gledali zelo prijazno, čeprav bi nas v resnici morali »strašiti«. ZAKLJUČEK Ocenjujem, da je bila delavnica na temo Hallowe- en-a zelo uspešna, saj so bili cilji, ki sem jih pri delu z učenci zasledovala, v celoti doseženi. Učenci so se po seznanitvi z izvorom tega praznika ter ob ustvarjanju Mesta strahov tiho sproščali in zabava- li. Ob skupinskem delu so urili domišljijo in pokaza- li veliko stopnjo ustvarjalnosti ter občutka za este- tiko. Pri ustvarjanju so prišle do izraza individualne pobude in ideje, prava podoba Mesta strahov pa je nastala na osnovi tesnega sodelovanja in prilaga- janja posameznikov skupinskim interesom. Delo v takšnem vzdušju je nedvomno pripomoglo tudi k večji storilnosti učencev, saj je bilo organizirano v skladu s potrebami vsakega posameznika. Izdelke smo fotografirali in na koncu razstavili v Lekarni Vnanje Gorice, za kar smo bili pohvaljeni. S tem je bil realiziran tudi širši cilj podaljšanega bivanja, to je razvijanje sodelovanja s širšo skupnostjo. 7