Leto XXIV., It. PoStnjna plačana v gotovini Postgebuhr bar l«wMt Ljubljana, četrtek 24« avgusta 1944 Upravi ušivo MuDliaaa, fuconiievi alica J, Telefoo te. 11-22 51-23. 51-24 Ui^c. -.uij jddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefon fa. 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubi lanska cesta 42 Izključno tastopstvc a oglase a Italije in inozemstvo UPI S MILANU Ra cuqj : ca Ljubitaosfcc pokrajine pn poštno čekovnem zavodu ta. 17.749, za ostale kraje (talile: Servrzir Con ti. Cort. Po«t. No 11-3118 Uredništvo! LJubljana — Puccinijeva ulica SC. & Telefon St. 31-22. 31-23. 81-24. Rokopisi se oe vračajo. Anhaltend sdtarfer Bruck des Feindes Zaher Widerstand unserer Divisionen — nordlich Mantes — Drei britisehe Schn griff sspitzen im Siiden der Ostfront zu der iSolselV^sten zwlschen Bug und N durch U-Boot im Nordraeer versenkt — Wien, Oberschlesien und Aus dem Fuhrerliauptquartier, 23. Aug. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Westiich der unteren Seine drangt der Feind unseren Absetzbevvegungen auf den Touques-Abschnitt beiderseits Lisieux scharf nach. Bei und vvestlich Evreux, sowie zvvischen Eure und Seine leisten unsere Divisionen dem mit starken Kriiften nach Norden an-greifenden Ger^ner zithen Widerstand. Er konnfe nur unter schv.eren Verlusten geringe« Geliindegevvinn erzielen. Un-er Gegenangriff gegen den feindlichen Briickenkopf nordlich Mantes warf den Gegn "r nar-h 5cl«weren Kampfen vveiter auf den Fluss /uruck. Siidlich Pariš griff der Feind unsere vor-gesehobenen Sicherungen mit starken Kriiften an und drangte sie auf die Seine zuriick. Weiter siidlich \vird an der Yonne ge- kampft. In Siidfrankreieh behauptet sich die Be-satzung von To--lon gegen clcn angreifen-don Feind in erbitterten Kampfen. Siidlich der Durance setzien sich unsere Divisionen unter starkem fein iichen Druck befehls-gemass vveiter nach VVesten ab. An den Pass-Str; ssen der francosisch-italie uschen Grenze vvurden mehrere Ter-roristengruppen unter hohen blufigen Ver-' -t • ge\vorfen anl grosstenteils aufge-rieben. Kampf- und Seh5achtfhi.c-7.euge griffen drn feindlichen tlbersetzverkehr iiber die Seim nordlich Mantes mit guter Wirkung : a. *» hrere Ponton Briicken und voilbeia-dene Fahren wurden zerstort. Im Seeg^biet nordlich Le Havre versenkten Litumboote und 'tnterseebootjager drei i ririsehe Schneliboote und beschadigten drei iveitere. Ari der St. Malo vorgeJagerten Ile de Ocembre vvehrte die noch immer hart-r. feigen V. iaerstand leistende Marinebat-t< i den Angriff eines feindlichen Zersto-rerverbandes ab. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine seht ssen iiber der f: aneosisehen Atlantik-kiisfe 7 feindliche Bomber ab. Zwei eigene Fahrzmge gingen nach Bombentreffern verior -n. Das Vergeltungsfeuer der »V 1« auf London dauert an. Erfolgreicher deutscher Gegenangriff ellboote versenkt — Sowjetische An-m Stehen gebracht — Neue Angriffe arevv — Ein Kreuzer der Dido-KIasse 60 Feindflugzeuge bei Angriffen auf Westungarn abgeschossen In Italien nahm der Feind seine Durch-bruchsversuche im adriatisehen Kiistenab-schnitt gestern nicht wieder auf. Im siidlichen Bessarabien und in der Moldau griffen die Sowjets mit starken Panzer- und motorisierten Kraften vveiter an. Deutsche und rumanisehe Verbande brachten die feindlichen Angriffsspitzen nach tiefen Einbriichen an mehreren Stel-len zum Stehen. Nordvvestlich Baranovv zer-schlugen unsere Truppen, durch Artillerie und Werfer hervorragend unterstiitzt, starkere sowjetische Kršiftegruppen. Siidost-lich Warka und nordostlich VVarschau vvur-den erneute Durchbruchsversuche der Sovvjets vereitelt. Eine Panzerdivision schoss aHein bei diesen Kampfen 52 feindliche Panzer ab. Zvvischen Bug und Narew traten die So-vvjets unter Einsatz starker Panzer- und Schlachtfliegerkrafte erneut zum Angriff an. In sehvveren Kampfen wurde der Feind in den riickvvartigen Linien aufgefangen. Im Einbruehsraum vvestlich Modohn vvurden die Bolsche\visten im Gegenangriff nach hartem Kampf zuriickgeworfen. \Vest-lieh rles Pleskauer Sees scheiterten zahlreiche feindliche Angriffe. Kampf- und Schlachtfliegerverbande griffen an den Schwerpunkten vvirksam in tiie Erdkampfe ein unil zerstorten in Tief-angriffen zahlreiche feindliche Panzer, Ge-schiitze und mehrere hundert Fahrzeuge. Durch Jagdflieger und Flakartillerie der Luftwaffe verloren die Sowjets an der Ostfront gestern 62 Flugzeuge. Bei einem Luftangriff britiseher Flugzeuge auf einen nordnorvvegischen Sttttz-punkt schossen Sicherungsfahrzeuge vveitere 7 Bomber ab. Vier davon vvurden allein von einem Vorpostenboot zum Absturz gebracht. Im Nordmeer griff eines unserer Unter-seebooote einen Kreuzer der Dido-KIasse an. Nach drei Torpedotreffern brach der Kreuzer auseinander und sank. Nordamerikanische Bomber griffen das Gebiet von Wien und einige Orte in Oberschlesien an. Deutsche und ungarisehe Luft-verteidigungskrafte schossen 57 feindliche Flugzeuge, darunter 51 viermotorige Bomber, ab. In der Nacht vvurden iiber West-ungarn drei vveitere feindliche Bomber zuin Absturz gebracht. Novi težki boji v Normandiji P' N si St L g P t d E 1 j r >rlin, 23. avg. S sunki Američanov na Iročju Dreux—Chartres sta nastali v rmandiji dve, drugo napram drugemu raj v pravem kotu ležeči bojišči. Prvo začenja od izliva Divesa zapadno od ieuxa in teče dalje proti jugu proti Ar-.tanu, kjer se prične drugo, ki se vleče ti vzhodu preko Gaceja, Laigla, Dreuxa se končuje pri Vernonu na Seini. Jiede na nove operacije nasprotnika, ki >:vajo sedaj jasnejše obrise, ima borba r.ških oddelkov na odseku Argentan—Fa-> ; skupno z uspešnimi protinapadi, ki je osebno vodil SS Oberst-Gruppenfiih-in general vojaške SS, in s katerimi je p jbil sovražnikov obroč med Trunom in C lamboisom, tem večji pomen. Tam ni šlo lt za cdmaknitev obkoljenih sil, temveč da s vražnik zaradi tega ne bi mogel udariti s svojimi severneje in vzhodno na široki c t pripravljenimi oddelki proti severnemu • il i Normandije. Več sto invazijskih oklop- i j ov, ki so bili uničeni v teh bojih in kr-r e izgube Britancev in Američanov so cf ig tega močno oslabile sovražnikovo : azivno moč. Da je nemškim četam uspelo izpolniti da-nalogo na področju Argentan—Falaise, zasluga prav tako vodstva kakor voja-štta. Ob fanatičnem odporu zaščitnic so ii šile glavne sile smele napadalne akcije, katerih so posEmezni grenadirji napa- nasprotnike z ročnimi granatami in m orožjem ter so posamezni »Tigri« r čili desetine britanskih oklopnikov. opniški lovci in topničarji protitankov- J ga topništva so se poe nevi in ponoči bo-s sovražnikovimi oklopniškimi oddelki, le- ni ohromela moč številčno močnej-še; a nasprotnika. Kako hudi so bili protiudarci. ki jih je '• l sovražnik, kaže dejstvo, da 21. avgu-a južnovzhodno in vzhodno od Truna ni v č napadel, temveč se je omejil na brez-ii pesne sunke ob cesti, ki vodi od Truna ploti severovzhodu. Ob obeh straneh Argeitana je sicer še pritiskal proti severu, vendar je napredoval lahko le toliko, kolikor so mu to dovolil- nemške čete, ki so se odmaknile še dalje oroti vzhodu do glavnih nemških črt. Na kakih 50 km dolgi čiti med Trunom in Ca- fl laeanfe if JPr-rlin, 23. avg. V nedeljo izvršeni proboj na ;ških severno od Argentina razvrščenih od clkov proti vzhodu je bil rezultat 48 urnih težkih obrambnih bojev in protinapadom Do skrajnosti odločna bojna volja nemških vojakov je uspesno premagala pr moč sovražnih sil. Kanadce, ki so pred trrmi dnevi od Truna prodrli proti jugu in jugovzhodu, so zgrabili nemški oklopniki z boka in od zadaj ter so skupno z napadi z zapada prebili sovražnikov obkolitveni obroč, že prej so bili med Couffernskim gozdom in Trunom napadajoči nemški od-deiki vedno zn«va zabili vrteli v sovražnikove zaporne črte. Zato so morali angleški poročevalci že v petek razočarano priznati, da Nemci niso več obkoljeni in da si ni mogoče razložiti, kako se je to zgodilo. Vsi Nemci so imeli čr^, da so se peš mirno umaknili iz obkoljenega področja. Britanski radio pa je še javil: »Nemci se bore kot divji, večino svojih oklopnikov in topev so d s bourom so napadali Britanci in Kanadci na več mestih z močnimi in strnjenimi silami. Nasprotnik bi tam rad raztrgal zvezo med nemškimi četami, ki se korakoma umikajo proti Toucquesu. Spričo takega menjavanja napadov in umikov, žilavega zadrževanja in protisunkov je utrpel nasprotnik visoke izgube. Edini zapadno od Lisieuxa doseženi vdor so Nemci s protinapadi zajezili in s krajevnimi umiki tudi že izravnali bojno črto. Na odseku od Argentana pa do Eure in Seine so napadali Američani s težiščem zapadno od Vernona in severnozapadno od Dreuxa. Ker so se pred tremi dnevi izjalovili poizkusi nasprotnika, da bi napredoval od Vernona vzdolž reke navzdol, je te napade sedaj s svežimi silami in s podporo močnih bombniških oddelkov ponovil. Zvrstili so se v splošni smeri proti Evreu-xu. V težkih in izpremenljivih bojih je uspelo nasprotniku, da je napravil preko Avre nekaj kilometrov globoko predmostje. Zapadno od Vernona proti Evreuxu napadajoči sovražnik pa kljub vsem naporom ni mogel omajati nemške obrambne črte. Na vsem loku bojišča med malim pred-mostjem ob Avri in Vernonom se nadaljujejo obrambni boji. S protisunki so Nemci zajezili tudi sovražnika, ki je prišel pri Mantesu čez Seino. Reka napravi tu severno kakih 10 km globok in 7 km širok zavoj, v katerem se je sovražnik vgnezdil in od koder poizkuša sedaj z udarci oklopnikov razširiti svoje predmostje. Zajezeno predmostje pa v svoji dosedanji obliki še ne dopušča nikakega večjega razmaha. Južno od Pariza so se bile hude bitke pri Etampesu in Les Herbesu. Poizkusi sovražnika, ki je poizkušal priti do Seine, so se izjalovili že ob nemških prednjih zaščitnih črtah. Dalje južno so nemški zaporni oddelki prekrižali pot sovražniku, ki je poizkušal, da bi z obkolitvijo izločil nemške zaporne kline na področju Pithiviersa. V Bretanji se niso razvili nikaki pomembnejši boji. Pri Brestu so branilci odbili tipajoče izvidniške oklopnike, pri Lorientu in zapadno od njega pa so nemške čete s krajevnimi sunki zboljšale svoje postojanke. Sovražne bojne ladje so obstreljevale nekaj obalnih področij. in srednjo Seino spravili iz obkoljenega področja. O kakem popuščanju njihovega odpora nikakor ne moremo govoriti.« Vzpostavljena zveza med nemškimi oddelki zapadno in vzhodno od Divesa pomeni, da so bile zaman vse velike sovražnikove žrtve, s katerimi je hotel obkolitev do kraja dovršiti. Poleg oddelka SS oklopniške divizije »Adolf Hitler«, ki je sama uničila nad sto britanskih oklopnikov, je bila v poslednjih dneh posebno uspešna SS oklopniška divizija »Hitlerjugend«. že ob pričetku obrambnih bojev ob cesti Caen—Falaise je v borbah proti kanadskim četam in poljskim plačancem uničila v treh dneh 223 sovražnih oklopnikov in s tem zvišala število oklopnikov, ki jih je uničil na invazijskem področju SS oklopniški zbor »Leibstandarte«, na 1420. Sedaj so ti oklopniški oddelki skupno z okJppiiiškimi in pehotnimi divizijami vojske razbili nadaljnje močne so- vražnikove sile ter tako široko razprli ožino, da se je posrečilo podkvasti kotel med Trunom in Argentanom v popolnem redu nadalje skrajšati in organično vgraditi v nemško obrambno črto ob Divesu in Vieji. Ta črta je bila že večkrat napadena. Sovražnik poizkuša tudi tu, da bi z močno strnjenimi silami in s hudimi sunki na ozkih odsekih izzval premično vojno. Napadi pa so dovedli le do krajevnih vdorov, proti katerim so protisunki že pričeli. Med Loiro in srednjo Seino je bilo prodiranje Američanov kljub naraščajoči uporabi sil prav tako malenkostno. Na pred-mostju ob Seini s protinapadi zajezeni Američani so poizkušali razširiti svoj ozki vdorni klin proti reki. Sunek iz Vernona vzdolž Seine pa ni imel uspehov, ker so nemške čete sovražniku spet iztrgale ob njegovem boku ležeči Pacy. Težki boji, ki jih vodi sovražnik s stalnimi ojačenji, se nadaljujejo. Tudi zapadno in južnozapadno od Mantesa je nasprotnik napadel. Njegovo prodiranje pa je bilo zaradi nemških protisunkov neznatno. V trikotu Chartres— Etampes—Orleans so pritiskali Američani dalie proti severu in severovzhodu. Nemški protipritisk pa se je tudi na tem področju ojačil, tako da je sovražnik le ponekod nekaj napredoval, a je za to moral plačati drage žrtve. Kljub vsem naporom Američanov se je položaj na področju med Orleansom in Vernonom le nebistveno iz-premenil. Srditi boji za Toiilon Berlin, 23. avg. V južni Franciji pritiska sovražnik s svojega predmostja proti severu in zapadu. Nemške čete so se med obalo in Duranco odmaknile ter so osredotočile svoj odpor na prehode preko rek in cestna križišča. Na teh mestih so boji zelo hudi in ogorčeni. Pri Aixu se je krvavo izjalovil s severa izvedeni sovražni obkolitveni poizkus. Tudi ob Duranci so vrgle nemške čete tipajoče sovražne sile nazaj. S premestitvijo bojev na Duranco je dobil sovražnik priliko, da na široki črti s kopnega napade Toulon. čeprav s težkimi izgubami mu je uspelo s podporo ladijskega topništva vdreti v severne prednje črte ter se prebiti proti mestu. Tu so se razvneli boji za vsako ped zemlje, v katerih Britanci in Američani zelo čuvajo svoje lastne sile, dočim mečejo de-gaullovske oddelke brez oklevanja v nemški ogenj. Berlin, 23. avg. Ob južni obali Francije je sovražnik kljub silnim napadom med Cannesom in gornjim Verdonom ob južnem koncu Provansalskih Alp zasedel le malo ozemlja. Na vzhodnem delu predmostja se sovražnik tudi ni mogel bolj približati mestu Aixu. Doslej so bili brezuspešni vsi poizkusi sovražnika, da bi obšel to področje s severa. Težišče sovražnikovih napadov je bilo pri Hyeresu in severno od tod. kjer so utrpeli predvsem degaullovski oddelki težke izgube. Sovražnik je pridobil nekaj ozemlja. Tu so hudi boji, v katere je poseglo z morja topništvo sovražnih bojnih ladij in križark. Ofačeno bombardiranje južne Anglije ln Londona Amsterdam, 23. avg. Kakor javlja agencija Reuter, so leteče bombe v poslednjih 24 urah v ojačenem obsegu padale na južno Anglijo in londonsko področje. Reševalni oddelki so se z acetilenskimi svetilkami in z zvočniki vozili vso noč po londonskih ulicah ter iskali žrtve. Mnogo hiš je bilo popolnoma porušenih, nekatere so bile vsled zračnega pritiska močno poškodovane. Neka leteča bomba je v ponedeljek popolnoma uničili več hiš. Zelo veliko škodo je povzročil zračni pritisk na nekaterih javnih zgradbah in velikih trgovinah. Med prebivalstvom so bile izgube občutne. ženeva, 23. avg. »Daily Mail« objavlja podatke o delovanju britanskih pionirskih oddelkov pri očiščevalnih in popravljalnih delih ter meni, da ima javnost južne Anglije po devetih tednih obstreljevanja z »V 1« pravico točno izvedeti, kakšni obrambni uspehi so bili dosežem. Predvsem je v Londonu učinek letečih bomb »težak«. »Daily Sketch« poroča, da so v londonskem prehranjevalnem ministrstvu zelo v skrbeh za skladišča živil, ki so izpostavljena letečim bombam. Vedno znova prihajajo pritožbe manjših trgovcev, češ da se živila kvarijo vsled počasnega dostavljanja. Vendar ne smejo omiliti določbe glede racioniranih živil kljub temu, da je medtem več stotisoč oseb, s katerih oskrbo so prej računali, zapustilo London in južno Anglijo. Težak sovražnikov pritisk se nadaljuje Žilav odpor naših divizij — Uspešni n emški protinapad severno od Mantesa — Trije britanski brzi bojni čolni potopljeni — Sovjetski napadalni klini na jugu vzhodnega bojišča ustavljeni — Novi boljševiški napadi med Bugom in Nare-vom — Podmornica potopila na Severne m morju križarko razreda »Dido« — Pri napadih na Dunaj, gornjo Šlezijo in zapadno Madžarsko 60 sovražnikovih letal sestreljenih Fuhrerjev glavni stan, 23. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja; Zapadno od spodnje Seine sovražnik v odseku Touquesa ob obeh straneh Lisie-uxa močno pritiska za našimi odmikalni-mi pokreti. Pri Dreuxu in zapadno od njega ter med Euro in Seino se naše divizije žilavo upirajo sovražniku, ki z močnimi silami napada proti severu. Le s težkimi izgubami se mu je posrečilo malenkostno napredovati. Naš protinapad proti sovražnikovemu predmostju severno od Mantesa je vrgel nasprotnika po težkih bojih dalje nazaj proti reki. Južno od Pariza je napadel sovražnik z močnimi silami naše prednje zaščitne oddelke in jih potisnil nazaj na Seino. Bolj proti jugu se bijejo boji ob Yonni. V južni Franciji se posadka Toulona v ogorčenih bojih upira napadajočemu sovražniku, Južno od Durance so se naše divizije pod močnim sovražnikovim priti-skem na povelje odmaknile dalje proti zapadu. Na cestah ob prelazih na francosko-itaiijanski meji smo z velikimi krvnimi izgubami pregnali in po večini uničiii več terorističnih skupin. Bojna letala so napadla sovražnikov promet preko Seine severno od Mantesa. Imela so dober uspeh. Porušila so več pontonskih mostov in razdejala polno na-tovorjene splave. V vodah severno od Le Havra so potopili čistilni čolni in podmorniški lovci 3 britanske brze čolne, 3 nadaljnje pa poškodovali. Na De de Cecembre pred St. Malojem je odbila še vedno trdovratno se braneča mornariška baterija napad sovražnikovega oddelka rušilcev. • Zaščitne ladje vojne mornarice so sestrelile nad francosko atlantsko obalo 7 sovražnikovih bombnikov. Zadeti od bomb smo izgubili dve lastni ladji. Povračilni ogenj »V 1« na London se nadaljuje. V Italiji sovražnik včeraj v jadranskem obalnem odseku ni nadaljeval svojih pre-bijalnih poizkusov. V južni Besarabiji in v Mol davi ji so sovjetske čete nadalje napadle z močnimi oklopniškimi in motoriziranimi silami. Nemški in rumunski oddelki so sovražnikove napadalne kline po globokih vdorih na več mestih ustavili. Severnozapadno od Baranova so razbile naše čete, ki sta jih sijajno podpirala topništvo in metalci, močnejše sovjetske skupine. Južnovzhodno od Varke in severnovzhodno od Varšave smo preprečili ponovne sovjetske prebijalne poizkuse. Neka oklopniška divizija je v teh bojih sama sestrelila 52 sovražnikovih oklopnikov. Med Bugom in Narvo so sovjetske čete z uporabo močnih oklopniških in letalskih sil znova pričele napadati. V težkih bojih smo prestregli sovražnika v naših zadnjih črtah. Na vdornem področju zapadno od Mo-dohna smo vrgli boljševike po hudem boju s protinapadom nazaj. Zapadno od Pskovskega jezera so se izjalovili številni sovražnikovi napadi. Oddelki bojnih letal so na težiščih uspešno posegli v boje na kopnem ter so v napadih iz nizke višine uničili številne sovražnikove oklopnike, topove in več sto vozil. Lovski letalci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je včeraj sestrelilo na vzhodnem bojišču 62 sovjetskih letal. Med letalskim napadom britanskih letal na neko severno-norveško oporišče so sestrelile zaščitne lad.ie nadaljnjih 7 bombnikov. Štiri je zbil en sam stražni čoln. Na Severnem morju je naša podmornica napadla križarko razreda »Dido«. Po treh torpednih zadetkih se je križarka razklala in potopila. Severnoameriški bombniki so napadli dopoldne področje Dunaja in nekaj krajev v gornji Šleziji. Nemške in madžarske protiletalske obrambne sile so sestrelile 57 sovražnikovih letal, med njimi 51 štirimotornih bombnikov. Ponoči so zbili nad zapadno Madžarsko 3 nadaljnja sovražnikova letala. Sovražnikovi poskusi pzohma na jadranskem odšsknt Izjalovljeni Berlin, 23. avg. V Italiji so napadli Britanci z močnimi oddelki na jadranskem obalnem odseku. Nemški grenadirji pa so odbili vse sunke, dočim je topništvo uničiio na področju Monte Bonelle zbrane nasprotnikove motorizirane baterije. Visoke izgube so prisilile nasprotnika k premestitvi njegovih čet. Po daljši pripravi je nato okrog poldneva znova pričel težko napadati izpostavljene nemške postojanke med San Giorgio de Pesarom in San Angelom zapadno od Mondolfa. Spričo sovražnikove težnje, da bi dosegel prodor proti cesti, ki vodi v obalno mesto Fano, so se razvili izredno srditi boji, ki so se nadaljevali do poznih večernih ur. Kljub žilavemu odporu nemških čet je sovražniku končno uspelo, da je zavzel neko višinsko postojanko. Ven- dar se je posrečilo zajeziti vdorna področja, za katera se še bijejo boji. Na ostalem italijanskem bojišču vse do ligurske obale razen obojestranskih izvid-niških in naskakovalnih akcij ni prišlo do nikakih pomembnejših borb. Slabše bojne skupine so v noči na torek zaman udarile proti San Donatu, proti južni obali Arna in proti krajem severno od Empolija. Na-skakovalne edinice nekega nemškega oklop-niškega polka so vdrle na področje Empolija in še v neki drugi od sovražnika zasedeni kraj ter so uničile mnogo odpornih gnezd. Ameriške posadke teh oporišč, ki so se deloma v zaščiti teme naglo umaknile, so izgubile mnogo ljudi in velike množine orožja. Ujetih je bilo več Američanov, ki so podali važne izjave o položaju na tem odseku bojišča. Obrambni boji ob spodnjem Bme&tm Nad 2flo sovjetskih oklopnikov uničenih Berlin, 23. avg. Na vzhodnem bojišču se je težišče bojev trenutno premestilo v južni odsek. Nemška obramba je odgovorila na osredotočene boljše viške sunke. Pod težo nemških in rumunskih protinapadov so obležali 204 sovjetski oklopniki. Napad preko Dnjestra so nadaljevali boljševiki južnovzhodno od Tighine, Nemci pa so jih naglo ustavili. Sunek med Prutom in Sere-tom, skaterim so sicer nekaj napredovali, je stal sovjetske čete 112 oklopnikov. 50 so jih izgubili pri brezuspešnem poizkusu, da bi z boka zavzeli vogalni opornik nemškega bojišča Targul Frumos. Vzdolž karpatske bojne črte so odbile nemške čete le ponekod napadajoče sovjetske čete, pač pa so se zapadno od Sanoka in severnozapadno od Krosna nadaljevali siloviti krajevni boji. Sovražnik tu že zopet ni mogel doseči nameravanega prodora. Drei Fuhrer der WaHen-SS erhalten die Schwerter Der Fiihrer verlieh das Eichenlaub mit S chvvertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an SS-Gruppenfiihrer und General leutnant der Waffen-SS Hermann Fegelein, SS-Obergruppenfiihrer und General der Waffen-SS Feiix Steiner und SS-Gruppenfiihrer und Generalleutnant der Walfen-SS Frtte von Schfiia. tAufn. Atlantic) Trije poveljniki SS v orožju odlikovani z meči Fiihrer je podelil odlikovanje hrastovega lista z meči k viteškemu križcu železnega križa SS-Gruppenfiihrerju in generalnemu poročniku SS v orožju Hermannu Fege-Ieinu, SS-Obergruppenfiihrerju in generalu SS v orožju Felixu Steinerju ter SS-Grup-penfiihrerju In generalnemu poročnika SS v orožju Fritzu von Schelzu Južnovzhodno od Mielca so valovili boji večkrat preko Radomisla in Vjelkov. V velikem loku Visle se je izjalovil boljševiški napad z vdornega področja pri Baranovu proti zapadu. Sedaj zbirajo na sovjetski strani svoje sile za nov napad. Južno od Varke so divjali boji z izpremenljivo srečo za kraj Glovašov. Severnovzhodno od Varšave so nemške čete prestregle ah odbile sovjetske napade proti spodnjemu Bugu. Na področju Zam-brova, ki proti jugozapadu omejuje Bobrova močvirja, so bili sovjetski napadi krajevnega pomena. Posrečil se jim je vdor, ki ga Nemci sedaj čistijo. Južno in severnozapadno od Vilkoviškov so boljševiki zopet brezuspešno napadli. Občutna drobitev obsežno pripravljenih sovjetskih operacij na krajevno omejene napade, ki jo že teden dni spoznavamo na bojišču med Karpati in Njemenom, je posledica stalnih težkih sovražnikovih izgub. Kakšne so bile te izgube, se vidi iz dejstva, da je neka pri Vilkoviških boreča se nemška oklopniška armada, ki je pričela svoje boje 26. julija pri Kovnu, doslej uničila ali zaplenila 1067 oklopnikov, kakih 1000 topov, 149 metal granat in 709 strojnic. Poleg velikih krvnih izgub so izgubili boljševiki tudi 3000 ujetnikov. V severnem odseku je sovražnik pri Bau-sku z dvema divizijama pritiskal na tamkajšnje nemško predmostje. Brezuspešna akcija je stala napadalce 400 mrtvih, 150 ujetnikov in mnogo orožja. Nemci, ki so pritiskali za umikajočimi se boljševiki, so še bolj razširili svoje predmostje. Nemški protinapadi so zadeli boljševiške sile na vdornem področju pri Modohnu. Tudi tu ni mogel ogorčeni odpor preprečiti napredovanja nemških čet. Na področju zapadno od Pskovskega jezera je pritiskal sovražnfk še nadalje s podporo oklopnikov in bojnih letal. Posamezne vdore so Nemci zajezili. Bukarešta, 23. avg. Rumunsko vojno poročilo z dne 22. avgusta javlja: Južnozapadno od Tiraspola in na bojišču v Moldaviji med Prutom in Seretom so rumunske in nemške čete v težkih bojih s sovjetskimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Po zelo težkih bojih z mnogo močnej-šm sovražnikom smo izpraznili mesto Jasi. Dopoldne je poizkušalo več sovjetskih bombnikov bombardirati mesto Konstanco. Naša protiletalska obramba je sestrelila 2 napadajoči letali. General Rupnik ln slovenski domobranci Govor g. Izidorja Cergola v ljubljanskem radiu Dolgo je že tega, kar smo izgubili svojo samostojnost. Tako dolgo že, da bo marsikdo, ki me danes posluša, smatral, da ni prav nič potrebno izgubljati besedi okoli tistih težkih in sramotnih časov. Vsem tem moram pokazati na dve stvari: prvič, da se nič na svetu ne dogaja brez globljega vzroka, in tako torej tudi do naše propasti ni prišlo brez njega; drugič pa, da naš narod ni od včeraj, da ima za sabo dolgo in pogosto svetlih žrtev, vi-teštva in junaštva polno zgodovino. Vse te generacije naših dedov, pradedov in pra-pradedov, ki so oblikovale našo prelepo domovino, vsi ti naši junaški predniki, ki so z orožjem v roki branili čast in kulturo našo — imajo danes pravico zahtevati, da se ozremo nazaj, vprašamo zgodovino za svoje grehe in poiščemo tiste globlje vzroke, ki so jih povzročili Kajti Bog ve, ali tudi danes ne delamo istih napak, in Bog ve, ali tudi tokrat ne bo prišlo do istih grehov in istih pogubnih posledic? Zato hočem poprositi tudi te, ki gledajo samo naprej, da me v tem današnjem govoru od časa do časa pospremijo malo tudi nazaj na pota stare, preizkušene in nikdar zmotljive učiteljice: naše zgodovine. In prepričan sem, da nam bo potem marsikaj od danes in jutri mnogo bolj jasno. Vem, da bomo v tem, za naš narod tako težkem in burnem času pravo pot na ta način dosti bolj varno in prej našli. Pa tudi z mnogo večjim pogumom bomo potem šli po njej, ker bomo prepričani, da to ni nauk samo od danes, temveč od včeraj in danes za jutri... Težka bolezen v našem narečnem telesu Naš narod se danes zares nahaja v pretežkem položaju. Niti z eno besedico ne bi hotei tega omiliti — nasprotno: to nesrečo njegovo hočem še prav posebno podčrtali, da se nikoli ne pozabi. Mi smo z vojno 1S41.L izgubili svojo državno samostojnost in postali razkosano telo. Toda svojo svobodo smo izgubili že mnogo prej. Naša prava svoboda je zašla s tistim trenutkom, ko smo izgubili svojo duhovno samostojnost, takrat, ko smo se odtujili pravi narodni duši, v tistih časih, ko smo sicer še govorili, peli in pisali po slovensko, toda začeli misliti in čutiti nenaredno. Začetek naše sužnosti sega torej že daleč nazaj, — Lo to so tisti globlji vzroki, ki so povzročili izgubo tudi samo še zunanje, državne svobode. To je že kazen za greh, ki smo ga storili mnogo prej! In pot rešitve je greh spoznati, priznati ga, skesati se in skleniti, ne več grešiti, ter tudi z deja-r;em kreniti na novo pot. Samo taka pot more prinesti stalno ozdravljenje in pravo svobodo, vse druge poti so varanje, če:,to sicer sladko, zato pa tudi tem bolj pogubno. Taka pot je tudi najtežja pot. Toda povejte mi vi, ki ste za kratke steze: ali se je kdaj težita bolezen ozdravila z lahkimi zdravili? Morda boste z dvomom ali tudi z ogorčenjem rekli: kakšna težka bolezen! Celo zelo verjetno je, da boste mnogi to rekli. Toda ravno to je dokaz, da so nekateri deli našega naroda še vedno težko bolni, baš to, da se te bolezni, tega greha ne zavedajo in ga nočejo priznati, s čimer jim je tudi pot k ozdravljenju zaprta. Hočete samo en majhen dokaz tega ne-zavedanja naše nesreče? Evo ga, saj je splošno znan! Ali mislite, da bi smeli poedinci in skupine zdravega naroda po njegovem zlomu prirejati domače zabave in ure s plesanjem in veseljačenjem, meniie, da bi smeli z isto brezskrbnostjo kot v miru nadaljevati s promenadami in uživanjem mnogi 111 premnogi sredi nas, — aH bi smeli vse to v trenutku, ko stotine njihovih sobratov in sestra zaradi satanske igre izgubljajo svoja življenja, ko se ruši naša domovina, ko se morda za stoletja odloča usoda slovenske krvi, — ali bi jim mogla to dopustiti njihova vest, če v okrilji naroda ne bi imeli bolezni? Mi hočemo ozdravljenje naroda, hočemo njegovo življenje. Zato nam prav nič ne srne preprečiti, da ne bi povedali resnice. Tudi pred našim državnim zlomom smo to delali, tudi takrat govorili o težki bolezni in posledicah in bili zaradi tega čestokrat zapirani in sramoteni. In tako hočemo in moramo delati tudi danes... Prava pot je samo ena! Vem, da si i ti kmet i ti delavec, obrtnik, uradnik, vem da si vi vsi in ves narod želite miru in svobode. Kako tudi ne? Narod in ljudstvo, ki ne teži po svoji svobodi, ni vredno življenja; svoboda je njegova pravica. Toda tudi dolžnost! Srbski narodni izrek lepo pravi: »Ljudi traže slo-bodu, a sloboda traži ljude!« Da, svoboda zahteva doraslost naroda, zahteva njegovo zdravje in moč, da jo bo lahko ponesel. Svoboda lahko pride samo po pravi narodna poti, ki jo z vsemi silami izgrajujejo vsi stanovi naroda! In katera je ta prava pot? Mnogo jih je, od katerih vsakdo trdi, da je na pravi poti in da prinaša svobodo. Kako naj narod presodi, kdo ima prav? — se moramo vprašati; kajti prava pot je in sme biti samo ena- Ne smemo po večih poteh, ker nas to razbija in razdvaja, mi pa moramo biti složni Na to ne more dati odgovora niti znanstvenik, niti politik, na to vprašanje odgovarja narod sam. S svojim lastnim kompasom si išče pravo pot. ki sme peljati samo iz globine njegove duše, preizkuša pa ga z nauki svoje zgodovine. In ta naš slovenski narodni kompas nam bo danese povedal: da so lažne vse tiste poti, ki na lahek način obljubljajo svobodo, da so vsi tisti prišepetalci jutrišnjega konca vojne od satana poslani, da nas premamijo in pripravijo do nepremišljenih korakov, kakor smo jih storili včeraj in predvčerajšnjim, takrat, ko smo se posluževali lažnega, židovskega kompasa, ki ga še danes mnogi nočejo odvreči Delo komunistov Najprej ti obljubljajo svobodo, narod moj, komunistični »osvoboditelji«. Tisti, ki govore o socialni pravičnosti, o diktaturi proletariata, o »veliki« in »zmagoviti« rdeči armadi, o miru, o blagostanju in bogve še kaj! Toia oomni'- vse to nosijo samo na jeziku! V duši pa jim kraljuje neizmerno sovraštvo do vsega, kar je slovensko in kr- ščansko. To so tudi dokazali! Ali morejo biti tvoji osvoboditelji tisti, ki so na naši zemlji zanetili bratomorno borbo; tisti ki so začeli borbo ne proti tako imenovanemu okupatorju, temveč proti lastni krvi; tisti, ki širom slovenske zemlje sodelujejo z badoljevskimi razbojniki; tisti, ki so s temi propalicami sklenili sporazum o odstopu naših krajev ob Soči in na Krasu savojskim tlačiteljem našega ljudstva; tisti, ki so zoper Boga in Kristusa dvignili svojo krvavo pest; tisti, ki so napolnili preko 30.000 grobov z najboljšimi slovenskimi sinovi in hčerami; tisti, ki so slovensko troboiko omadeževali s krvavo peterokrako zvezdo, ki je naš narod nikoli ni poznal; tisti, ki dnevno kot Slovenci rušijo in požigajo slovenske kulturne spomenike; tisti, ki upropaščajo najosnovnejše temelje našega narodnega gospodarstva; Ali morejo biti, skratka, osvoboditelji tisti, ki so izvor vsega zla na naši zemlji? Ne, nje in njihove metode je naš narod obsodil in odklonil. Naš narodni kompas je pokazal pravo pot in razkrinkal to krvavo orodje židovskega zarotnika. Se nekaj ti obljubljajo ti komunisti! Govore ti o Rusiji in o ruski armadi, ki te bo osvobodila. Toda mi nismo pozabili, da Rusija sploh ne obstoja, ker so jo Židje in boljševiki uničili, in dobro vemo, da imamo opraviti samo z boljševiško Sovjetijo, v kateri ruski narod ni gospodar, temveč suženj — kot bi bil tudi ti, Slovenec in Slovenka, suženj v naši slovenski Sovjeti-ji. Kako naj nas torej »osvobaja« Rusija, če je pa ni? Kako naj vodi neko »slovansko« ali »človečansko« politiko, če je pa cilj Židov, ki ji vladajo, samo in edino svetovna revolucija, iz katere naj izidejo vsi narodi kot brezpravni židovski sužnji? Ali si tudi ti, sobrat moj, za tako svetovno židovsko gospodstvo? Ce si, podpiraj komuniste, toda vedi. da koplješ s tem grob i sebi i narodu svojemu. Danes se bije v Evropi na vzhodu gigantska bitka. Ponovno morim reči: Svoboda ti prihaja samo od poraza boljševiške Sovjetije! Evropa z Nemčijo kot najmočnejšo silo mora premagati to krvavo židovsko orodje in s tem onemogočiti svetovno revolucijo. Mi v tem velikem spopadu nimamo kaj odločati. To-> da ena tipalka tega sovjetskega kolosa, zgrajena na krvi stotisočev in milijonov ruskih sinov, sega tudi na našo zemljo. Tukaj pa smemo in moramo storiti svoje in to tipalko uničiti. Danes smo na najboljši poti, da s podporo nemške vojaške sile to dosežemo! Naš narod je spregovoril in obsodil, naV» pa zavihal rokave in krenil na dela Vsi, ki stojite še ob strani, pristopite. Ne čakajte! V usodnih trenutkih ni čakanja, to je že obsodba. Ne obsodba od po-edincev ali političnih skupin, to je obsodba od naroda in njegove muke izrečena ... »Zavezniki" Toda svobodo ti obljubljajo tudi drugi. Govore ti o njej, kot da jo imaš že pred sabo, samo roko ti je treba stegniti, da jo dosežeš. Prav nič se ti ne bo treba truditi Vse tisto, kar sem govoril uvodoma, so za nje prazne marnje. Kajti mi nismo iz-gubiii, tako pravijo, svoje svobode po lastni krivdi, temveč je temu kriva Nemčija, ki nas je napadla. In ko bo ta »vsega kriva« Nemčija poražena, bodo dobili tudi svojo svobodo. To pa se bo zgodilo prav kmalu, ker so naši »zavezniki« že zelo blizu. Zato se samo pripravljajmo, da jih dočakamo in da od bežečih čim več vzamemo O komunistih da ni treba voditi računa, ker da jih bo že »jugoslovanska« vojska pomirila. Tako in sl;čno ti. slovensko ljudstvo, govore ti drugi Kdo so ti drugi? Ali je njihova pot prava in ali naj po njej gremo? Dobro, poslu-šajmo njihov glas in presodimo ga... Ali ni, bratje in sestre moje, čudovito sličen tistim glasovom od spomladi 1941 in klicem cd 8. septembra 1943? Ali ne išče zopet in ponovno naše rešitve na drugih, neslovenskih poteh? Podoba je, da se ta glas in njegovi nosilci niso še nič naučili, da jih je naša nesreča pustila še popolnoma slepe, ko da jim sploh do srca še ni prišla! Danes je vsakemu, ki hoče biti pameten, jasno, da je Jugoslavija šla v vojno samo po zaslugi svoje židovsko-masonske politike in da Nemčija vojne z njo ni hotela. Res je, da so nas Nemci osvojili in zrušili. Toda to so tisti, ki danes zopet svoj glas povzdigujejo, morali veleti že prej, preden se je to zgodilo, in voditi politiko, ki bi do te naše skupne katastrofe ne dovedla. Oni so odgovorni in narod ima pravico klicati jih na odgovornost! Mesto pametne politike pa so v času n^še mizer. ne nacionalne in vojaške sile vodili politiko izzivanja močne Nemčije in naslanja. nja na slabe zaveznike. In to isto delajo tuli danes. Ni jih izučil niti prvi greh. vstop v vojno in katastrofa, ko so nas ti zavezniki pustili lepo na cedilu, niti drugi napačni korak, ko so s svojo politiko povzročili pokolje na Grča-ricah in Turjaku. Ne žrtve, oni so krivi, ker so zopet in zopet računali na napačno karto in vrgli na njo vse. prav vse in tako izigrali stotine mladih slovenskih življenj. Pot angloSilov vodi v pogubo T o n i pr ava p o t, ker ni naša slovenska in ker je zgrajena na slepcih in pomoči drugih. Mi pa poznamo pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« S tem je narod povedal tudi že osnove svoje prave poti: iti sam vase, prebuditi se in si pomagati sam. Ne računati na prav nič, kar pride od zunaj; kajti to ne bo prišlo zaradi nas in se na naše potrebe prav nič ne bo oziralo. Toia ta drugi glas nam bo takoj dodal: res je, da »zavezniki« ne bodo prišli zara-. di nas. Ampak njihov interes je, da Nemčija pade in da Sovjeti ne zmagajo, in s tem bodo tudi nam koristili. O, kako po-grešen je ta račun in koliko razočaranj in novih žrtev nas bo stal, če bomo nanj polagali svojo usodo! Ali ne veste vsi tisti, ki tako govorite, da samo eden drži nj& zavezniške politike v svojih rokah — večni, ucariuiml hi potuhnjeni Žid? Ali ne vidite njegov režeči se obraz i za današnjo Anglijo i za Roo-seveltovo Ameriko i za Sovjetijo? Kako to, da je Izrael na krmilu i v kapitalistični i v komunistični državi? To vendar vemo, da Žid Židu oči ne izkljuje! Danes bi vam pač že moralo biti jasno, da današnja Anglija ne vodi angleške, temveč židovsko politiko, — sicer ne bi sama sebi žagala veje, na kateri sedi. Kajti podpiranje Sovjetije, vršenje invazije na njeno zahtevo in s tem rušenje edine armade, ki lahko zaustavi boljševike, je žaganje lastne veje! Vem, da boste rekli mnogi, da zopet gc-vorim proti Angležem in Amerikan-cem. Ne, dragi moji, ne govorim pr°ti njim, govorim samo pjroti njihovi židovski politiki. In nehal bom v tistem trenutku, ko je ne bodo več vodili; kajti ko bodo začeli graditi na pravi angleški politiki, ko bo spregovoril tisti zdravi del angleškega naroda, — bo tudi pot Anglije čisto druga in v skladu s potjo Evrope. To bo eden od smrtnih udarcev židovskemu načrtu, ki preti uničiti svet in njegovo kulturo. Zato tudi nisem nikak anglofob, temveč edino in samo ži-dofob (vsem pa, ki se imenujejo anglofili, bi priporočil, da se zavedajo, da so v resnici — židofili!). In, glejte, zato ker Anglija ne vodi angleške in Amerika ne ameriške, temveč obedve šovjetofilsko, židovsko politiko, ki teži za uničenjem vseh narodov in za svetovno, internacionalno boljševiško-židov-sko vladavino, — zato ta pot naših anglo. filov zopet ni prav pot. In ne samo da ni prava, temveč je celo zelo pogubna, saj ljudstvo odvrača od njegove prave slovenske poti in mu jemlje sile za borbo na tej njegovi rešilni cesti. To našo resnično odrešilno pot je naš narod že sam pokazal s tem, da se je združil okoli svoje matice, prezidenta Rupnika in izgradil svoje revolucionarno domobranstvo. Tako je zavrgel i komunizem i strankarstvo — ti dve na jvečji zli na svetu, najmočnejši židovski orodji za uničenje vseh in s tem tuli našega slovenskega naroda. V najtežjem času se je začel preporod našega naroda. To je dokaz njegove notranje življenjske sile in klic po novem, boljšem jn zdravja polnem razmahu. Vsako cepljenje je za naš narod strup Zato moraš i ti kmet i ti delavec pa ti obrtnik, in uradnik jn vi inteligenca, zlasti pa ti mladina naša. edino in samo po tej poti. Vsako cepljenje je škodljivo in danes skrajno nevarno! Od treh poti: komunistične, anglo — ali bolje žilofilske in domobranske, smo se odločili za tretjo in samo za njo. Kajti ne varajmo se: politike raznih garnitur, za primer, če pridejo Angleži itd., so nas že mnogo stale in nas tokrat znajo stati tudi življenje. VSe ilegale, kakršne koli bar-ve so za naš narod strup! To je odvzema-nje prepotrebnih sil domobranstvu, to je cepljenje in razdvajanje naroda! In gorje tistim, ki razbije jo danes, ko moramo biti bolj kot kdaj prej složni! Ali ne vidite vi, ki ste za ilegalo, da se komunisti z vso silo trudijo« razbiti domobranstvo? Zakaj baš domobranstvo? Zakaj ne vaše ilegale? Menda zato, ker iim je edino domobranec, slovenski vojak nemaren. In če jim je nevaren, se pravi, da je na pravi poti. Zato ga podprite, ne pa da mu jemljete sile, ga begate z nekako angleško pomočjo (v trenutku, ko ti vaši tako imenovani Angleži podpirajo z orožjem, obleko in hrano njegove sovražnike), snujete vse mogoče ilegale, in ga pozivate v gozdove, da postane popolni brezlomec in ušivec, — njega, ki ruši in uničuje največjo zlo vseh časov: komunizem. Ali ne vidite, da s tem direktno podpirate komuniste, saj delate baš to, kar hočejo in česar prav nič ne krijejo?! Pa na nekako »jugoslovansko« vlado v Londonu in Rimu se sklicujete jn o »jugoslovanski« vojski govorite. Pa ne da ste pozabili, s kom se predsednik te vlade posvetuje v Rimu in kdo je ol te vlade in kralja priznani vrhovni vojaški poveljnik na ozemlju bivše Jugoslavije? Da vam povem, če ste pozabili: radio London, ki mu gotevo še vedno verjamete, je v svoji oddaji od 14. avgusta t. 1. poročal — »da so se v Rimu 12. ln IS. avgusta sc stali Churchill. Tito in šubašič. prodsednik »svobodne jugoslovanske vlade« ter raz-ravljali o političnem in vojaškem položaju. Tito in šubašič sta mnenja, da se bodo razgovori nadaljevali«. In ta isti Tito. kriminalna propalica zagrebških zaporov in Stalinov »maršal« za Balkan, s katerim mora voditi razgovore predsednik »kraljevske« vlade, — je od vseh vaših mero-dajnih zavezniških forumov edini priznani vojaški poveljnik na Balkanu in edino njemu pošilja jo zavezniki po-meč v orožju in ma.verialu. In, dalje, ali si niste prečitali sperazuma, ki sta ga 16. junija t. 1. odpisala Tito in šubašič, in v katerem med ostalim piše, »da mora kraljevska vlada izdati deklaracijo, v kateri bo izjavila, da bo dala polno priznanje borečim sc narodnim silam, ki so organizirane v NOV pod poveljstvom maršala Tita, in obsodila narodne izdajalce, ki so javno ali tajno sodelovali s sovražnikom«. Tako torej je moial šubašič kot zavezniški predsednik obsoditi tudi vse domobrance in s tem vso borbo proti keonunizmu. . To nam torej prinaša današnji London in razna anglo-. oprostite, židofilstva: obsodbo vsega našega dela od f Ptembra sem in zahtevo po ka-ni vseh tistih tiso-čev, ki so se dvignili, da stro komunizem. To že danes, kaj šele jutri, ko bi pod^varstvom zaveznikov Tito lahko nemoteno prišel v Ljubljano ... Slovensko ljudstvo gre po poti generala Rupnika in njegovih domobrancev Glejte, tako zmešano in klaverno izgleda vaša pot, ki ni vaša, ker je samo odce-pek sovjetofilske - saj edino boljševikom in nikomur drugemu ne pomaga. Slovensko ljudstvo pa noče po«, ki pomagajo boljševikom, temveč hoče vse svoje sne mobilizirati za borbo proti njim. Zato noče iti samo po eni poti: p o p o 11 g e ne -rala Rupnika in njegovih domobrancev. Vse drugo je odklonilo. Zato mu tudi vi ne jemljite sil in ga ne razcepljajte! Gorje vam. če glasu narodovega danes poslušati nečete! Sebi in njemu pomagate kopati grob! Danes imamo samo eno geslo: general Rupnik In slovenski domobranci, — pa naj pride, kar hoče ! Kdor je zanj, naj gre z kdor O bojih v Franciji Berlin, 23. avg. Težišče bojev je bilo v ponedeljek na odseku vzhodno in južnovzhodno od Caena, na področjih Dreuxa in Etampesa. V Normandiji so napadli Kanadci ponovno na več točkah z močnimi, na ozkih bo-jiščnih odsekih osredotočenimi silami ob gornjem Divesu in ob Viri, da bi tudi tu dosegli premakljivo vojno. Glavni napadi so bili izvršeni na obeh straneh cest, ki vodijo iz Caena proti Pont l'Eveque in Lisieu-xu ter ob Viri pri Grandecampu. Nemške čete so v trdih bojih preprečile sovražnikove probojne poizkuse ter so na svojih novih odpornih črtah zapadno od Lisieuxa ob srednjem teku Toncquesa krvavo odbile napredujočega sovražnika. Na področju Truna so kljub silnim sovražnikovim napadom obdržale bojiščno razpoko med Tru-nom in Chamboisom in so tudi tu nadaljevale izravnavanje bojiščne črte. V vseh teh bojih se je kot že večkrat ponovno izkazal nemški vejak. K obrambnemu uspehu naših oklopniških grenadir-jev in oklopniških lovcev na področju južno od Lisieuxa, kjer je bilo uničenih v enem dnevu preko sto sovražnikovih oklopnikov, so odločilno pripomogli motorizirani vojaški sili. Drugo težišče je bilo, kakor že prejšnje dni zopet na področju Dreuxa. Ker se je vsled nemških protinapadov izjalovil sovražnikov sunek iz Vernona vzdolž reke, je poizkušal nasprotnik ob Avri, nekaj kilometrov zapadno od Dreuxa ustvariti predmostje, da bi s tem ojačil položaj napadalnih skupin ob Seini. S številnimi bombniki podprti napad je dovedel do ustvaritve 5 km globokega predmostja, ki so ga nemške čete takoj močno napadle. Ravno-tako so izvedle nemške čete silne napade na majhno predmostje pri Mantesu ob ko- lenu reke Seine. Na teh dveh mestih se nadaljujejo težki boji. Na področju Etampe-sa je sovražnik nadalje napadal v smeri proti Seini. Močnejši toda brezuspešni sovražnikovi napadi so bili usmerjeni proti prehodu reke pri Malesherbesu. Iz Orlean-sa so prodrli v poslednjih dneh oklopniški izvidniki proti severovzhodu in vzhodu. Ko so se ti večkrat ponovljeni podvigi izjalovili, je sovražnik napadel v smeri proti jugu, da bi obkolil nemške zaporne postojanke pri Pithiviersu. Nemški zaporni oddelki so preprečili nadaljnje napredovanje sovražnikovih oklopnikov, ki so prodirali vzdolž Loire proti jugovzhodu. Vsled oja-čenega odpora nemških čet je sovražnik tudi v ponedeljek le neznatno prodrl na področju Dreux—Orleans. Berlin, 23. avg. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Aleks Schmalfuss javlja: Na bojiščnih odsekih v Normandiji in na področju Pariza sta bila 22, avgusta posebno važna dva dogodka. Prvi je proboj nemških oddelkov južno od Truna in severnovzhodno od Argentana pri Chamboisu. Na tem področju je v ostalem tudi prva poljska oklopniška divizija, ki je oborožena z ameriškim materialom in ki je utrpela zelo visoke izgube. DrugI važni dogodek je dejstvo, da je bilo zaustavljeno prodiranje sovražnika, ki se je nameraval med Euro in Seino vzdolž Seine pomakniti proti severozapadu. S tem hoče sovražnik najbrže odrezati od zvez v zaledju in obkoliti nemške sile, ki so zapadno od Seine. Pričakovati je, da bo te namere podprl močan napad, izveden na obeh straneh ceste Caen—Lisieux. Ker je nemško vodstvo spoznalo te namere, je ulcrenilo vse potrebno, vendar o tem še ni mogoče poročati. Zedinjene države pripravljajo p2t fcemimlzimi Lizbona, 18. avg. Uspehi japonske poletne ofenzive in zlasti izguba letališča v Hengjangu so povzročili mrzlično ameriško iskanje novih oporišč na Kitajskem. Pri tem zahtevajo popolnoma odkrito podpiranje kitajskih komunistov v severni Kitajski. Ti že več let opustošajo severne pokrajine. Pod njihovim terorjem trpo predvsem severnokitajski mohamedanci, tako imenovani i>Hui Hui«, katere so ponekod že popolnoma zatrli, ker je pač komunizem tu, prav tako kakor v ruskem Turkestanu in Azerbejdžanu, najhujši sovražnik islama. Med Cankajškom in kitajskimi komunisti obstoja globoko nezaupanje še iz dobe, ko je maršal izključil komuniste iz Kuomin-tanga, ker so ga hoteli uporabljati za odskočno desko moskovske revolucionarne ideje. V zadnjem času je to nezaupanje še naraslo, ker trdijo, da uporablja čankaj-šek močno angažiranje Moskve na zapadu zato, da bi severnozapadno pokrajino severne Kitajske Hsinkjang, ki je bila do- slej izključno pod sovjetskim vplivom, trdneje privezal na Cunking. V ta notranji kitajski spor posega ameriški tisk z grozečimi glasovi in v »Sa-turdy Evening Postu« zaiiteva Eogar Snow končnoveljaven sp "im med čanka^škom in komunisti. Sne e: Vojna nas je prisilila, da podpii j Kuomintang. Prav tako nas lahko prisili, da izpremenimo našo politiko. List poziva maršala, naj ustvari »reprezentativno vlado«, torej po domače povedano, da komun stem vpliv in sc sporazume zlasti z 18. armado, katere vodilno jedro je prej pripadalo proslulim železnim divizijam komunističnega voditelja Maocetunga. Prav tako kakor hoče dati Churchill Sovjetski zvezi v Evropi proste roke zato, da bi uničil Nemčijo, je pr.rrav-ljen Roosevelt, da bi za uničenje Japonske uporabil kot zaveznike najhujše nasprotnike islama ter podpiral sovjetsko napre-dovanje na kitajskih tleh. Uspešen boj Srbov proti Titovim tclpsm Beograd, 22. avg-. »Novo Vreme« prinnša poročilo o uspešnih bojih narodnih oddelkov proti komunističnim tolpam v Srb ji v prvi polovici avgusta. Iz tega poročila je razvidno, da je padlo samo v enem boju nad 400 komunistov. Povsod, kamor so prišli, so komunisti morili, ropali in odvlekli s seboj može in žene. Ujeti komunistični komisar Franjo Gaberšek je izjavi! pri zasliševanju, da je zelo razočaran nad soglasnim in protikomunističnim zadržanjem srbskega naroda in da se čudi hrabrosti narodnih borcev. Oni so danes združeni proti nam in proti našemu maršalu Titu, je izjavil Gabršek. Neka ujeta komunistka je obžalovala, da ne bo več doživela dne. ko bo razobešena v Beogradu rdeča zastava, in ie izjavila, da je uvidela, da so bili sedanji komunistični napadi na Srbijo poslednji brezuspešni poizkusi. Kardinal Mapsne umrl Stockholm, 23. avg. Kakor poroča agencija Reuter, je umrl v ponedeljek v Rimu kardinal Luigi Maglione, papežev državni tajnik. „V 1" tusfl na Bucklngliamsko pak^e Amsterdam, 18. avg. Reuter javlja, da je bila vsled obstreljevanja z »V 1« poškodovana tudi Buckinghamska palača. Tudi v noči na 17. avgust so obstreljevali južno-angleške grofije in področje Londona z letečimi bombami. Nastale so izgube in škoda. G3spad€srsiva = Likvidacija bivše jugoslovanske mo-nopolske uprave. Kakor poročajo iz Zagreba, je prišlo med nasledstver.imi državami Jugoslavije do sporazuma glede likvidacije bivše jugoslovanske monopolske uprave. Nepremičnine monopolske uprave preidejo v last one države, na kateri se 3e nepremičnina nahajala 15. aprila 1941. Terjatve pa se bodo poračunale. = Omejitev poslovanja na nemških borzah. Nemški državni gospodarski minister je odredil, da sme berlinska borza poslovati v vrednostnih papirjih samo dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in ob petkih. V ostalih dneh vrednostni papirji ne bodo notirali. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska državna banka objavlja svoj izkaz za 31. julij, ki na 2ktivni stTani ne kaže posebnih sprememb, na stran; pasiv pa je zabeležen obtok bankovcev v višini 71.4 milijarde kun nasproti 504 milijarde kun ob koncu lanskega leta in 26 3 ob koncu aprila lanskega leta. Tudi ni zanj, je proti nam in s tem proti narodovi pravi poti. Vse take bo narod odstranil! Mi pa se od njih ne bomo dali ovirati. Domobranci so pokazali, da so vsi načrti o razbitju i s strani komunistov i raznih ilegal res samo načrti! Zadnje zmage jasno govore in vsakemu, ki hoče slišati, kličejo: pridi in pridruži se nosilcem našim! Tu so zdravje, moč in pogum! In m| gremo naprej tal bomo šli do končne zmage! Tako nam Bog pomagaj! zadnji izkaz kaže, da se obtok bankovcev etos le še polagoma dviga. — Hrvatski i st, poročajo. da so ob d-alr latinski obali v lr jem tednu ulovili vel ke količine rib. kar bo znatno pripomoglo k zboljšanju prehrane prebvalstva. V Split so y nekaj dneh p-ipeljal' 1700 kg Tinina, ki so ga prodajali po 700 kun za kilogram. — Pred dnevi napovedana splošna akcija proti navijanju cen in čmi borzi se je že prčela izvajati na vsem področju Hrvatje. Zagrebška policija ie izrekla prve eksemplar rične kazni. Med drugim .o bile izrečene denarne k:!zni do zneska 5 nilijonov kun v posameznem primera Izrečene so b:le tud^ številne zaporne kazni. — Ea se doseže učinkovita štednja z električnim tokom bo moral vsak potrošnik električne;.i toka v Zagrebu za vsako kilovatno uro, ki jc potroši preko določene količine, phčati poleg normalne tokov ne še kazenski znesek 50 kun. Pri večjih razlikah sc električni tok odklopi za toliko čatsa. da se doseže prihranek več porabljenega teka. = Koncentracija v nemškem tisku. V okviru ukrepov, ki gredo za. tem, da se oprostijo delovne moči za nemško vojsko in oboroževalno industrijo in da se doseže še večja štednja p-' pirja odn. transportnih sredstev, bo s 1. septembrom izvedena nadaljnja koncentracija tiska v Nemčiji Nemški državni vodja Amann poroča v tedniku »Das Reicb-< med drugim naslednje: Vsi dnevniki ki so doslej izhajali 7-krat na teden, v bodoče ne bodo izhajali v ponedeljek. Izvzeto je le šest, za vso državo pomembnih dnevnikov. Od srede avgusta izhajajo dnevniki razen redkih, za vso državo važnih listov, sarno na 4 straneh, ob nedeljah pa na B straneh. V mestih, kjer izhaja več dnevnikov, bodo ti dnevniki po možnosti združeni Tako se združita v Berlinu »Lokal-Anzeiger« in '-Morgenpost«. Dnevnik »Deutsche Allge-meine Zeitung« se združi z »Berliner Bor-senzeitung«, preneha pa izhajati »Berliner Volkszeitung«. Enake združitve so določene tudi v drugih velikih mestih, tako na Dunaju, v Hannovru, Dresdenu, Bremenu, Magdebargu. Essenu, Diisseldor-fu, Kolnu, Stettinu, Danzigu in Konisber-gu, podobni ukrep; pa so predvideni v nekaterih drugih mestih. Se nadalje bodo izhajali med drugim »Kolnische Zeitung«, »Munchener Neueste Nachrichten« in pa »Leipzige Neueste Nachrichten«. Prenehalo bo izhajati več tednikov, med njimi »Griine Post«. Od ilustriranih časopisov bo nadalje izhajala ^Berliner Ilustrierte«, ki bo tudi v bodoče izhajala z istim slikovnim materialom ped drugim imenom v Hamburgu, Kolnu, Miinchenu, Stuttgartu in na Dunaju. Poleg tega ostane kot ilustriran časopis še »Ilustrierter Beobachter«. Lokalni tisk bo ostal v glavnem nedotaknjen, ker bi bili tu prihranki majhni in bi imelo 'ukinjenje le optični učinek. 2e pri zračnih napadih se je izkazalo, da je obstoj lokalnih listov zelo koristen, zlasti kadar izpadejo razne prometne zveze in je dovoz listov iz sosednega velemesta začasno otežkočen. Državni vodia Amann še navaja, da izhaja danes v Nemčiji le še majhen del onih 2000 dnevnikov, ki so pred vojno izhajali. Omejen bo v bodoče tudi prostor za oglase. = \ Barceloni bodo zgradili prosto hi- ko. V Barceloni nameravajo zgraditi prosto luico in povečati luške naprave v takem obsegu, da bo Barcelona postala največja luika Sredozemskega morja. Celotna načrt predvideva investicijska dela za 550 milijonov pezet. Svila brez svilcprejk Tudi v naših krajih so vzredili aklunatizlrane japnske metulje, ki dajejo svilo Ce nekdo, ki domnče metuije kolikor toliko pozna, v Savski dolini ujame v električno luč priletajočega ogromnega ponočnjaka — piše Fritz Hofanann v graški »Tagespost« — se bo z začudenjem vprašal, kateri vrsti neki ta metulj pripada. Večini ljudem je namreč nezn.tnr Zgodovina tega metulja pa je prav zanimiva. Japonski hrastov preiec ali »Antheraea yamamai Guer.«, "kakor se imenuje z znanstvenim imenom, se v svoji domovini poleg prave sviloprejke (B~mbix mori L.) goji že od pamtiveka, ker daje ?rav uporabno svilo. Sredi prejšajega stoletja je bil izvoz teh metuljev iz Japonske še pod smrtno kaznijo prepovedan, toda 1860. se je francoskemu konzulu Duehesnu de Bel-lecourt vendarle posrečilo, da je poslal nekoliko njihovih jaičsc v Francijo. Raziskovalec Guerin-Meneville je iz jajčec vzredil več gosenic in uspelo mu je tudi. da se je ena med njimi razvila v mamico. Takrat ie vrsto znanstveno opisal m poimenoval. Dve leti pozneje ]e holandskl zdravnik Pompe van Meedervoort v votli palici ponovno prinesel jajčeca jamamaja v Belgijo. Vzreditev je tedaj bolje uspe'a nego v Franciji, metulji, ki so se razvili, so se utegnili prilagodili podnebju raznih evropskih dežel, zlasti Španije, Francije in Italije. L. 1866. si je na Dolenjskem posestn;k Tvlach, s Češkega doma, nabavil pošiljko jajčec teh aklimatiziranih metuljev in _jh je pos.ku.-il vzrediti, da bi mu dajali svilo. Gosenice je imel na prostem v bukovih gozdovih med S'atnikom in Mokrim poljem. Nabrane kokone je hranil v sobi, ne da bi bube pomoril z vročino, kakor je to navada za kokone sviloprejk. Tako se je rejcu nekega dne soba napolnila z razvitimi metulji, ki jih je spustil v svobodo. Tam so se razmnožili in se počasi razširili na vse strani. Leta 1908. so potomce teh Machovih jamamajev opazili pri Žužemberku in Krškem, 1923. pa v Ljubljani. Japonski hrastov prelec je rabil tedaj 56 let, da se je v naši ožji domovini razširil na daljavo 80 km! Razširil pa se je tudi drugod po naših kratjih. Hoffmann je zbral nekoliko podatkov, iz katerih je razvidno, da so te metulje ujeli med drugim v Brežicah, Rogatcu. Zidanem mostu, Litiji in celo v Konjicah. Jamama j meri z razpetimi krili 13—15 c.m in je tedaj tako velik kakor naši največji metulji. Po barvi je zelo spremenljiv, dobiš eksemplarje, ki so v osnovi temno do svetlo njavi, okrasto in rumeno sivi ali celo citronovo žolti. Na vsakem krilu ima okroglo okence, progasta risbi pa ni posebno izrazita. Samica izleže 120 do 200 sivo rjavih, malo manj nego konopljeva zrna velikih jajčec. Ko pričnejo v maju hrasti zeleneti, zlezejo g osenice, ki so prebile zimo v jajčecih, na dan, po enem do treh mesecev žretija zrasejo na 10 cm, barve so krasno zelene in pokrite s kratkimi rumenimi kijastimi ščetinicami. Rumeno-zeleni, 5 do 5% centimetra dolgi kokon je jajčast in zaprt kakor kokoni sviloprejk. Samica ga vtke med hrastove liste, ki jim preprede reci je do vej, da se ne morejo odtrgati. Z rejo japonskega hrastovega prelca se pri nas menda še nihče ni bavil na veliko, izvesti pa se da to kakor na Japonskem le na prostem, in sicer med n;zkimi hra-stičjem, ne med visokimi drevesi. V jama-majevi domovini imajo nastavljene posebne strežnike, ki prenašajo lene gosenice, ko so obgrizle liste na kakšni rastlini, na drugo rastlino. To tedaj niso »domače živali« kakor iz pradavnine gojeni Bomb!x mori. v majhnem obsegu se da japonski hrastov prelec gojiti v večjih, z organti-nom prekritih zabojih, ki postavimo vanje, gosenicam za hrano, v vodo vtaknjene hrastove veje. Jamamaju je podoben kitajski hrastov prelec (Antheraea pernyi Guer.), ki ga gojijo ponekod v Španiji, Franciji, na Bale-arih itd., vendar daje bolj grobo svilo. Oddaja kmetijskih proizvodov Novo mesto. 22. avgusta Ker manjkajo v nekaterih ogroženih krajih Ljubljanske pokrajine pogoji in možnosti za redno prehranjevalno gospodarstvo, se bo v tel' krajih uredila preskrba prebivalstva po sistemu premij za oddane kmetijske proizvode. Znotraj bloka Novega mesta veljajo v polni meri prehranjevalne odredbe, kakor za proste kraje Ljubljanske pokrajine tako glede izda-jania živilskih nakaznic, kakor tudi glede oddajne obveznosti. V.v pridelovalci in ostali imetniki kmetijskih pridelkov se pozivajo, da višek oddajo v zbiraln'ci na bloku pri pokopališču. Krompir in sadje bo zbirala v Novem mestu Nabavljalna in prodajna zadruga na Glavnem trgu. Oddano blago bo Prevod p'ačal po naslednjih cenah: 1 >" 99 • • i 15.000 10.000 1.000 10 — 130—139 kg 99 79 99 « • • 17.250 11.500 1.150 12 — 140—149 kg 99 W 99 • m 9 19.500 13.000 1.300 13 — 150—159 kg 99 99 m • • 21.750 14.500 1.450 15 — 160—169 kg 99 >9 99 • • • 24.000 16.000 1.600 16 — 170—179 kg 99 99 99 • • 26.250 17.500 1.750 18 — 180—189 kg 99 99 99 ■ • • 28.500 19.000 1.900 19 — 190—199 kg 99 >9 99 * • t 30.750 20.500 2.050 21 — 200—209 kg 99 M 99 m 9 33.000 22.000 2.200 22 — 210—219 kg 99 99 99 a • 9 35.250 23.500 2.350 24 — Rediti pa ga je lažje, v toplejših letih daje do dva zaroda, a hrana mu je poleg hrasta tudi plemeniti kostanj in bukev. Tretja vrsta metulja, ki pri nas lahko uspeva na prostem in daje svilo, je ajlantov prelec (Samia cynthia Drury), ki je v več pavr-stah razširjen preko Japonske do Indije ter so ga aklimatizirali v mnogih delih Evrope, Severne Afrike in Severne Amerike. Ze 1. 1858. ga je Guerin-Meneville uvedel v Francijo. Olivno rjavi, z vijoličasto rdečimi prečnimi progami okrašeni mrtulj meri čez razpeta krila 11 do 12 cm, njegova glavna hrana so listi božjega drevesa (Ailanthus glandulosa Dest.), ki je na Kitajskem in Japonskem doma in ga često gojijo tudi v naših parkih, kjer rado po- divja. Gosenica pa ni posebno izbirčna in se loti tudi raznih drugih dreves ter grmov. Z rahlih kokonov pridobivajo svilo s česanjem; ie sicer groba, a zelo močna in baje posebno pripravna za izdelavo padal. Kloščkov prelec (Samia ricini) je nemara samo na pol udomačena zvrst ajlan-tovega prelca. Doma je v Asamu in Ben-galiji, kjer njegovo svilo zelo cenijo in ga je tudi lahko gojiti. Nekateri strokovnjaki ga priporočajo tudi za naše kraje, vendar bi bilo to mogoče le tedaj, če bi se nalašč zanj gojil klošček (Ricinus communis L.), ki se da pri nas gojiti le kot enoletna, zelnata rastlina in zahteva veikih površin. Žarišče nove invazije Cote d'Azur Od torkovih jutranjih ur se je pokrajina ob francoski Rivieri zopet pomaknila v ospredje zanimanja jn vojaških dogolkov. že lansko jesen so ti kraji, ki jih je narava obdarila z velikimi čari, postali zanimivi, kajti splošno se je pričakovalo, da bo po zlomu savojske Italije mogoče na tem ozemlju nastala kakšna »senzacija«. A bliskoviti poseg nemških oklopniških oddelkov in SS čet pod vodstvom Obergrup-penfiihrerja Kausserja je povzročil, da ni prišlo do nobenega sovražnega udara na tem področju. Nasprotno, Nemci so se s sigurnim prijemom polastili pristanišča v Toulonu. kar se je zgodilo nekaj tednov potem, lic so združene nemške !n italijan-sek vojaške sile zasedle ves obrežni pas ob Cote d'Azuru. Od lanske jeseni je torej francosko nabrežje od španske do italia.inske meje pol zaščito nemškega orožja. Medtem je nemško vodstvo odredilo petrebne ukrepe, da se zavaruje tudi južna obala Francije, kakor to zahtevajo načela obrambe. Pokrajina, kjer so se v torek zjutraj izkrcale zavezniške si^e, je v klimatičnem pogledu eno najugodnejših področij evropske celine. Zaradi svoje subtropske vegetacije so imelj ti kraji v mirnih časih na tisoče in tisoče obiskovalcev in gostov, ki so prihajali tja na okrevanje in olpočitek. Niča, ki ima 240 000 prebivalcev ter je po številu peto največje mesto Francije, je veljala za središče tega razkošnega življenja. Njej ob strani stoje mesta Cannes, Monte Carlo in Mcnaco. Podoba teh krajev spominja po svoji strukturi precej močno na jadranske kraje v okolici Trsta. Tudi tam se dvigajo nad morjem 400 do 500 m visoke kraške gore, dočim se nizajo pod njimi obrežni kraji, ki segajo komaj nekaj sto metrov v širino. Najbolj široko je obrežje na vzhodni strani Toulona, torej na področju, kjer so se zavezniki odločili za izkrcanje. Nekoliko dalje proti vzhodu, pri Cannesu in Niči, se gorski masivi nekoliko tesneje približujejo morju. Na 60 km dolgi progi, kjer ležita francosko pristaniško mesto Marseille in francoska vojna luka Tou-lon. se gorski masiv prav tako bliže stisne k Sredozemskemu morju. Zaledje Cote d'Azur sestavljajo v vzhodnem delu gorske verige Savojskih Alp, v bliižni Toulona pa ležijo že sto km od mesta grebeni, ki se dvigajo nad 1000 m visoko. Zaledje v zapadnem odseku francoske Riviere določa v glavnem dolina Rodana, ki jo na obeh straneh oklepajo gore in ki posreduje izvrstno zvezo z zaledjem dežele. Ta dolina se lahko smatra za glavno prometno žilo Cote d'Azur ln ni izključeno, da se bo v teku razvoja operacij pokazalo, da bi se zavezniki radi pou lastili prav te prometne ugodnosti. V zvezi s tem je treba omeniti posebno bombardiranje železniških kririšč v dolini Rola-na, kakor tudi uničevanje postaj, ki leže ob železniških progah iz Nemčije v dolino te reke. Posebno značilno je v tem pogledu bombardiranje železniških naprav pri Miihlhausenu. Izbor izkrrevališč med Toulonom in Cannesom odkriva trojne namene zaveznikov. Prvič hočejo lečiti italiajnsko bojišče od Južne Franci>. Drugič hočejo pridobiti najkrajšo pomorsko zvezo za * dovoz s Korzike, tietjič pa se očituje, da bi se radi polastili doline Rcdana kot ključne postojanke za sunek proti severu. Nemško vojaško vodstvo je bilo seveda tudj na to izkrcanje pripravljeno in ni prav nobenega dvoma, da bo odgovorilo na sovražne nakane s primernimi protiukrepi. Zračni promet v Južni Ameriki »Kolnische Zeitung« prinaša o zračnem prometu z Južno Ameriko zanimivo pisan članek, iz kateiega povzemamo: »Zračni promet z Južno Ameriko se je v zadnjih letih navzlic vojnim dogodkom močno razširil. Od leta 1941 do 1943 se je povečal za 50%. Povečanje letalskega prometa gre na račun novih letalskih prog, zlasti na račun transportnih poletov, s katerimi odpremljajo pokvarljivo blago lz Južne Amerike v srednjeameriške države. Toda višek v letalskem prometu še vedno ni dosežen. Letalske proge se še nadalje poživljajo in urejajo i ntako se dogaja, da letalski promet že danes presega promet z avtomobili in po železnici, ki je zlasti zaradi zemljepisnih razlogov na ozemlju Južne Amerike mnogokje oviran in pohabljen. Zanimivo je dejstvo, da so južnoameriške letalske proge dvakrat tako dolge kakor interno letalsko omrežje v Severni Ameriki Znašajo namreč 106.828 milj proti 47.703 miljam v Zedinjenih državah. Iz vsega tega lahko povzamemo tudi to ,kako veliko zanimanje vlada v Severni Ameriki za ureditev letalskega prometa z Južno Ameriko in za obvladanje južnoameriškega kontinenta s pomočjo letal. Urad za trgovino je na začetku letošnjega leta objavil, da oskrbuje civilni promet z Južno Ameriko 44 letalskih družb, med katerimi je 10 vodilnih, izmed slednjih pa jih zopet pripada 6 znanemu koncernu Pan-american Airways. Med južnoameriškimi deželami ima največje letalsko omrežje Brazilija. Na koncu lanskega leta je znašala njegova dolžina 38.000 milj. Letos meseca maja so v Braziliji osnovali novo letalsko progo, na kateri rabijo letala od Bostona preko RIo de Janeira do Montevidea 48 ur. V Braziliji si na vse načine prizadevajo, da bi zgradili domačo letalsko industrijo, tako da bi se vršili poleti nad brazilskim ozemljem v domači režij L Poleg Brazilije ima najgostejše letalsko omrežje Argentina. Reden tovorni promet z letali se vrši med Buenos Airesom in pasom Panamskega prekopa. Izhodišče vseh tozadevnih poletov ;e v Panagri. Družba Panaamerican Airways skrbi za promet na vzhodni obali Argentine, to je od Miamija do Buenos Airesa. Na teh progah prevažajo letala potnike in tovore vsak dan. Družba Panaamerican Grace Airways pa skrbi za dnevni letalski promet na področju med Panamskim prekopom, republiko Cile in Argentino. Družba American Airlines je leta 1942 otvo-rila promet na progi Antofagasta preko CiLa. do Buenos Airesa. Nedavno je Argentina sklenila s Paraguayem trgovinsko pogodbo, ki se tiče podaljšanja zračne proge od Buenos Airesa preko Cataratas-lguazuja do Asunciona. Argentinska vlada namerava zgraditi v Buenos Airesu velikansko letališče poglavitno zaradi tega, ker ležijo velika letališča Quilmes, Moron in General Pacheco predaleč od prestolnice ter ne zadoščajo več prometnim zahtevam. Poleg tega pa nameravajo zgraditi še več stranskih letališč na zapadu in jugu. Tudi iz Mehike prihajajo poročila o močnem razširjenju letalskega prometa. Mehiška vlada je nedavno osnovala posebno letalsko progo, ki služi za promet z Zedi-njenimi državami. Zaenkrat vozijo letala na progi Mazatlam—Tapico. Pozneje bo letalska proga razširjena na kraje San Luis, Potosi in Saltillo, Torreon. Manterry in Fedras Negras. Število zasebnih letalskih družb stalno narašča in v Mexico City nameravajo zgraditi novo letal šče, ki bo dvakrat večje od ne\vyorškega aerodroma. Tudi Urugvay noče zaostajati v tej tekmi ter kani osnovati posebno družbo za zračne polete. Meseca maja je uredila Navy Air Transport Service novo progo za tovorni promet med Urugvajem in Zedi-njenimi državami. Na tej progi bodo prevažali tudi potnike in pošto. Tako se zračni promet v Južni Ameriki že med sedanjo vojno stalno povečava, po vojni pa bo verjetno še bolj izpopolnjen in povečan. 75 letnica gospe Avguste Danilove v četertek 24. t. m obhaja 75letnioo rojstva Avgusta Danilova, ena izmed redkih velikih živih prič slovenskega gledališča v zadnjem polstoletju. Gustika Gostičeva se je narodila leta 1869. v Rebri na Ljubljanskem gradu in je torej stoodstotna Ljubljančanka. Ko ji je bilo štirinajst let je nastopila ria odru v vlogi male deklice, in od tedaj se ni več umaknila z desk, ki pomenijo svet. Nad štirideset let je bila zvesta svečenica v hramu Talije, igrala je v Ljubljani, v Trstu in v Ameriki in se tako priljubila vsem odrastkom na vejah slovenskega debla. Njen repertoar je bil ogromen. Igrala je vse, kar je naneslo: naivke, ljubimke, junakinje, starke itd. Njenih vlog ni mogoče popisati ne našteti, njeno delo je mogoče obeležiti le v splošnih potezah, kajti Avgusta Danilova je poosebljen duh tisočerih postav, ki so šle čez deske slovenskih odrov. Ko je čisto mlada sta tirala v »Baronu Trenku«, jo je pokojni dr. Stare vprašal, zakaj ne gre v dramatično šolo, ki jo je tedaj vodil Ignacij Borštnik. V nekaj mesecih je pod Borštnikovim umetnostnim vodstvom tako napredovala, da je dosegla sloves najboljše Borštnikove gojenke. In naslednje leto je prvič nastopila v igri »Na Osojah«. Odtlej je brez prenehanja igrala v gledališču zdaj kot naivka, potem kot sentimentalka, v karakternih in tragičnih vlogah Po dveh letih uspešnega nastopanja pri tedanjem Dramatičnem društvu je prejela od deželnega odbora kranjskega prvo štipediljo. Na Dunaju se je Avgusta Danilova šolala tri poletne sezone, nekaj časa je bila tudi v Pragi kjer se je izpopolnila za poklicno igralko. Tako dovršena se je vrnila v Ljubljano, kjer je ostala do leta 1910., ko so ji ponudili mesto režiserke pri slovenskem gledališču v Trstu. In Avgusta Danilova, ki ni bila nikoli tesnosrčno navezana na eno samo torišče gledališke umetnosti, je rada sprejela ponudbo. Šla je v Trst, kjer je postala voditeljica gledališča in njegova režiserka. Iz Trsta jo je pot peljala v Ameriko, kjer je med odndotnimi Slovenci ustvarila nova žarišča gledališke umetnosti. Ostala je v Ameriki šest let, od leta 1914. do 1920., ko se je vrnila v Ljubljano. Tu je postala zopet članica Narodnega gledališča, toda nemir jo je ponovno dvignil na pot in leta 1922. se je drugič odpeljala čez morje, da poživi zanimanje za slovensko dramo. Leta 1928. je praznovala 401etnico svojega kulturnega dela m je bila tedaj tudi odlikovana. Posihmal je nastopala še večkrat. Trije njeni zadnji nastopi so bili v letih 1938—1939., ko se je pojavila na dramskem odru v igrokazu Olge Schempflugove »Skrivalnice«. Po upokojitvi se je umaknila iz javnega življenja v zatišje družinske sreče, toda kijub temu ne zamudi nobene predstave ne v drami ne v operi, kjer iz igralske lože opazuje in primerja starejše igralce in naraščaj. Še vedno je izrednega spomina in polna sve-žosti. Kadar pride papa Danilo v zadrego s kakšno letnico, mu ga. Avgusta priskoči na pomoč, kajti »ona se vsega dobro spominja in je še tako mlada.« Nekej dni po svoji 75letnici bo praznovala ga. Avgusta Danilova tudi svoj god. V teh dnevih bo jubilantka imela priliko obnoviti marsikakšen spomin, saj je nešteto stvari, prigod in epizod, ki se jih često in rada spominja. Oba. ga. Avgusta Danilova in papa Danilo, pa si najbolj želita, da bi se fkoro zopet sestala z vsemi otroki. Eden izmed njunih sinov živi v Ameriki, drugi je na Hrvatskem hčerka Vera je poročena s ka-pelnikom Balatko v Brnu, dve mlajši hčerki ga. Mira Neffatova in Silva Danilova pa živita v bližini staršev. Tudi mi želimo, da bi se želja Avguste Danilove in njenega soproga papa Danila kmalu iznol-nila! KULTURNI PREGLED Zgodbe ln legende Stanka Majcna Stanko Majcen je eden tistih pisateljev, ki nc iščejo s svojimi spisi ne popularnosti in ne kakršnh koli vrtanjih priznanj in koristi. Pisatelji te vrste ustvarjajo nekako zase, kakor da vidijo v tem delu svoj »privatissimum«, zato se oglašajo poredkoma in morda bolj zaradi tega. da sami izmerijo in pregledajo pot svojega notranjega razvoja, kakor da bi se dobri-kali občinstvu in tekmovali z zadoščevanjem resničnih in namišljenih potreb literarnega trga. Tako je Stanko Majcen šele po malone tridesetih let:h svojega slovstvenega delovanja združil v knjigo najboljše primere svoje pripovedne proze. Zbirka »Bogar Mcho. Zgodbe in 'legende«, ki je izšla pred tedni kot 27. zvezek »Naše knjige« (Ljudska knjigarna), je iz Maj-cenovega ne obilnega, vendar že takoj na začetku opazljivega dela prinesla izbor starejše in najnovejše proze in se je tako mahoma uvrstila med značilne dokumente slovenske umetniške povesti idealističnega kova. Majcen se je oblkoval v pripovednika tedaj, ko je že opozoril nase z lir.ko, raztreseno zlar sti po starejših letnikih »Doma in sveta«, čigar krogu je vedno pripadal po svoji idejni in estetski usmerjenosti, ter z dramatskimi poizkusi. med katerimi so izšle knjižno »Kasija« (1919) in tri cnodejanke »Za novi rod« (1922). V vsem je bil Majcen dedič Cankarjevega duha in do neke mere celo njegovega stila, pri čemer mislim Cankarja njegovih zadnjih del. Temu so se pridružili vplivi ekspresionizma; vsekako ne domačega, zakaj ta je mogel s svojo epigonsko nabreklostjo bolj zanikati, sej-marske. za vnanj-mi efekti se pehajoče litera-te. kakor pa ljudi globoko konteropletivnega značaja, kakor je Majcen. Ekspresion;stičen je v nekaterih Majcenovih delih načn njih zgradbe, dalje &log, živčen in marsiikje raztrgan in nejasen, pa jezik z nekaterimi svojimi metaforičnimi značilnostmi; le-te ponekod živo spominjajo na Cankarjev okus, drugod pa razodevajo ekspresionistično estetiko razklanega časa po prvi veliki vojni. Pisatelj je dal svoji zadnji zbirki nasiov po noveli »Bogar Aleho in Marija«, ki je zadnja med 22. prozami te knjige. Morda je hotel z bogarjem Mehom simbolno poudariti značaj svoje umetnosti, ki se mu zdi prav kakor Me-hovo rezbarstvo nemočna, nezadostna pred veliko nalogo, upodobiti Njo. najvišjo Lepoto; Mehova roka komaj zadošča za izdelavo vsakdanjih. maloizraznih razpel. Problem umetnika, tako ljub Cankarju in tako važen v vsem njegovem miselnem svetu, je tu svojevrstno nakazan, dasi zastopa umetnost preprost kmečki bogar. ki komaj sluti, v čem je umetnikovo poslanstvo. Šele na smrtni postelji se mu zasanja duša v prelepi privid Gospe, ki je prišla, ko mu je bila že zdavnaj obljubljena. Motiv ima rel giozno ozadje, a kje so meje med religiozn;mi in umetniškimi vizijami? Njso li umetniki pred nečim absolutnim samo ubogi bogarji, ki iščejo izraba večni, nadčutni Lepoti? Teh 22 Majcenovih proz bi lahko snovno razdelili v troje skupin. Predvsem so tu legende, imitacije evangeljskih motivov in apo-krifnih zgodb ali verski motivi (Marija pripoveduje. Med žitom. Ljudie. Mati svojih sinov. Zadnje pismo. Nevesta, Mož na povodcu. Legenda o sv, Petru, Noč, Gospod predsedn k). Majcen ne obnavlja — kakor Papini v »Storia di Christo« — evangeljsk h zgodb, takisto ne piše običajnih legend, posnetih po izročilih naivne ljudske vere: Majcen, doživlja ta davni, legendami svet v svojih med tacijah in metafizičnih iskanjih, prav kakor v poetičnem sanjarjenju in gleda skozi nj hov tanki pajčolan obrise re6n čnega življenja. Tako je ta proza vsaj v slovenski nabožni literaturi docela svojevrstna Druga plast Majcnove proze so motivi iz življenja preprostih ljudi. ki. pa jim neka svojska lastnost ali posebne okol:-ščine dajejo poetično-snmbolni značaj in jih tako dv gajo nad vsakdanjo resničnost. Sem sodijo nekatere Majcnove najboljše proze: tako na pr. črtice »V točilnic «, ki opisuje na-strojenje božičnega večera v predmestni krčmi, ko prideta med zaostale revne goste premražen neznanec in. v njegovem spremstvu ženska, obložena z žlahtnim bremenom prihajajočega novega človeka: ta dvojica brezdomcev zaman prosi tople strehe — prav kakor nekoč dvojica v Betlehemu. Taka je nadalje nove'a »Deževje«. romantična zgodba »L ana in Helian-tus«. povest o siromašnih kmečkih kolonistih »Verčna« ali »Bogar Meho in Marija«. Vedno gre za nekaj več kakor za preprosto človeško usodo: gre za skrivnost, za močne strasti, za nenavadna čustva in svojevrstne usode, ki se skrivajo pod navdezno vsakdanjimi življenjskimi maskami. Povestim daje Majcen kot krajinski okvir zgornje Slovenske gorice in tako razširja geografijo slovenske proze tudi v te kraje Marsikje vplete v jez k teh zgodb kak provincializem, kar daje pripovedovanju še večjo lokalno barvitost. — Tretja plast Majcnove proze so vojne zgodbe (Sosedov Janez, Na maršu, V zakopih). Nastale so pod vtisri pisateljevih doživljajev v Galiciji in sc dogajajo med slovenskimi vojaki in častnki. Te Majcnove vojne povesti bi uvrstil med naj- boljše. kar je bilo napisano pri nas o frontnem življenju za časa prve svetovne vojne. Ce lahko razdelimo pripovednike v dve sku-p:ni: v objektivne in subjektivne, tedaj sodi Stanko Majcen odločno v drugo skupino. Vzlic tej prevladujoči značilnosti, za katero govore že' legende in take zgodbe, kakor je »Tretji« in še nekatere, pa nahajamo v tej zbirki, ki s stališča literarnega stila sp'oh ni enotna (prim. novoromantčni stil »Liane in HeMantusa« in novelo »V zakopih«), tudi primere pripovedne umetnosti, ki stremi po objektivizac;ji enovi in je v jedru realistična Pravkar navedena vojna povest »V zakopih« je posebno srečen primer Majcnovega objektivnega pogleda na obravnavano doživljajsko tvarino in njegovega pripovedovanja brez psihološk h in stilističnih eksperimentov, brez kakršnekoli druge »teze«, kakor je oris življenjskih s:tuacij in zanimivih u6od. kot je v tej zgodbi usoda »tovariša Milka«, postavljena v dramatčni okvir vojskovanja v zakopih. Zdi se mi. da ie prav v takih primerih, ko je pisate'j — morda proti svojemu programu — objektiven, jasen in čist pripovednik, najboljš; tudi glede umetniš&ega učinka, ki ga skuša drugod doseči — včasi brez organske utemeljenosti — s subjektivi-zacijo tvar ne. s psihološkimi in idejno-metafi-zičnimi posegi v življenjsko snov. z nje inten-cionaln m poduhovljenjem. Z druge strani pa je posebno značilen primer Majcnovega metafizično usmerjenega realizma kmečka povest »Baba Hana«, ki se mi zdi med njegovimi novelami iz ljudskega življenja najboljša ne le po zanimivi psihološki karakterizaciji. marveč tudi po stilističnh odlikah. Vsekako razodeva proza Stanka Majcna velika duhovno kulturo in budno skrb za umetnico višino leposlovja. Ze zaradi teh kvalitet in kot nekaka književna reprezentanca avtorja, ki se desetletja uveljavlja v siovenskem slov- stvu. ima »Bogar Meho« pomen literarno zna-č lne knjige in s tem posebno vidno mesto med našimi izvirnimi knjigami novej c slovstvene žetve. Dva pesnika Pred vsako prvo pesniško zbirko mladega lirika se trdovratno pojavlja vprašanje: Kdaj naj izda pesnik svojo prvo knjigo? Nekateri menijo, da naj izkoristi vsako ugodno priliko, četudi je v zbirki malo antologijskih primerov, t. j. nadpovprečnih, izrednih, vedno veljavnih pesmi, ki edine štejejo kot poezija v najvišjem pomenu besede. Drugi mislijo nasprotno: Pesnik čakaj, da dozoriš; tudi tedatj ne bo zlato vse, kar se bo bolj ali manj svetilo v tvoji zbirki, vendar bo tvoia poezija vsaj podobna sadu, ki dozori takrat, ko je njegov čas. Tako pravi sam Rainer Maria Rilke v svoji prozni kompoziciji »Die Auf-zeichmmgen des Malte Laurid« Brigge«: »... Ah, z verzi storiš tako malo, če jih zgodaj pišeš. Treba bi bilo z njimi poča-kajti, zbirati vse življenje smisel in sok, in tedaj bi nemara, prav ob koncu, spisal deset žare« dobrih vrstic. Kajti verzi niso, kakor mislijo ljudje, čustva (ta imamo dovolj zgodaj), marveč skušnje. Zaradi enega verza moraš videti mnoga mesta, ljudi in stvari, poznati živali, čuttii. kako letajo ptice in poznati gibe, s katerimi se zjutraj majhne cvetlice postavijo pokonci...« Toda kaj je potem s trdtviio starega Ma-caulaya, da najboljši verzi nastajajo v mladih letih; skušenost in znanje ubijata v človeku tistega »majhnega otroka«, ki gleda svet s pesniškimi očmi in -veruje v resničnost tega. kar ni resnično? .. Ta dva pogleda na poezijo prihajata navzkriž pri slehernem njenem vrednotenju. Nje zgo- Kr on$ka > JUTRO« št. 193 t * Zbiranje starega papirja. Nemški listi pozivajo prebivalstvo, naj po možnosti prispeva pri nabiranju starega papirja. Ta surovina je za vojne namene zelo potrebna. Odslej ne bodo starega papirja pobirali samo po hišah, temveč ga bodo morala oddajati tudi podjetja, ki ga bodo sama nabirala. * Izmena turških in nemških državljanov. Iz Carigrada poročajo, da se izmena turških in nemških državljanov odviia brez težkoč. Turčija pa je odklonila, da bi se zastopniki tiska pri izmenjavi smatran enako kakor diplomatski predstavniki. K temu pripominja »Donauzeitung«, da je Turčija, čeprav je tako ponosna na svojo novinarsko tradicijo, doslej edina država, ki zastopnikom tiska pri izmenjavi ni priznala iste vrste z diplomati. * Zvestoba do groba. Pri Kodanju je umrl neki 60letni ribič, ki ga pa niso mogli pokopati, ker njegovi trije ovčarji niso nikogar pustili v hišo. Stali so za stražo pred vrati in ni bilo človeka, ki bi se bil upal čez prag. Naposled je morala nastopiti policija, ki ji ni preostalo nič drugega, kakor da je vse tri zveste ovčarji ustrelila, drugače bi ribiča ne bili mogli pokopati. * Ocžskočil je z dežnikom namesto s padalom. Neki lOletni deček iz Morsbacha je videl v kinematografu filmsko •proslavo, prikazujočo padalce, ki skačejo iz letala. Hotel je padalce posnemati. Vzel je očetov dežnik, splezal z njim na drevo, ga odprl in skočil z drevesa. Seveda se mu skok ni prav posebno posrečil. Deček je telebnil na zemljo ter si pri padcu zlomil roko. Biblioiilska tombola Nove izžrebane številke za petorice so: 60, 33, 29, 89, 80, 77, 31, 39, 71, 76, 10, 11, 32, 12, 70. Petorico zadene, kdor ima izmed vseh do sedaij objavljenih številk pet številk v isti vodoravni vrsti (vso vrsto p ečrtano). Poleg gornjih številk so bile do sedaj objavljene že naslednje številke za dvojke; 19, 59; za trojke: 8, 48, 64 in 82; za četverke: 22, 67, 1, 47, 51, 83. V petorici bodo naslednje knjige: Oljki, Cvet in sad, Na vakance, Sonetni venec, Zbornik ZP, Cvetje v jeseni, Otroci, Jenkovi: Zbrani spisi, Prebujenje (Simčič) in Cankarjeve risbe (Maleš). Številke za tombolo bomo objavili v nedeljski številki naših dnevnikov. Takoj, ko bodo knjige gotove, jih bomo pričeli deliti. * Vse sotrudnike Zbornika ZP prosimo, da osebno dvignejo svoje dolžnestne izvode med uradnimi urami (8.—12. ure) v tombolskem lokalu v Gradišču št. 4. bolezni, zoper katero je v vojnih časih premalo obrambnih sredstev na razpolago. u— Pozor na gozdne požare! Vsako leto v poletnem času požari na gozdnih področjih uničijo mnogo dragocenega lesa. 2e v mimih časih so takšni požari napravili veliko škodo na lesnem bogastvu, v vojnem času pa je škoda tem občutnejša, ker je na razpolago manj sil za gašenje in je les tudi težko spraviti iz gozdov do obratov. Zaradi tega je treba pomnožiti čuječnost in paziti, da na gozdnem področju nihče ne odvrže tlečih ogorkov cigaret ali gorečih vžigalic. Kdor bi se pregrešil proti tem predpisom, po preizkusil vso strogost kazni, ki jo predpisujejo zakoni. Gospodarska zveza nova telet. št. 27-87 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u— Glasbena Matica opozarja starše, katerih otroci so že obiskovali ai nameravajo v novem šolskem letu obi-kovati šolo Glasbene Matice, da bo vpisovanje od 1. do vštevši 5. septembra, določitev urnika 6. septembra in začetek rednega pouka 7. septembra t. 1. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa na deski zavoda in vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice. ke Eliza Sabftnova, hfi leB&spnarja Avgusta Sabina, lastnika lekarne »Buifenya« v ViKachu. Z drevesa je padel 61etni posestnikov sin Jožef Eichholzer iz Kolbnitza na Koroškem in si zlomil desno nogo. Dečko je splezal na drevo, da bi klatil orehe, in se je pri tem ponesrečil. Prijet roparski morilec. Koroške policijske oblasti so prigdLe Antona Madranoviča iz Bakuja. ki je umoril neko starko in jo potem oropal. Ob času zločina se je Mi-dranovič preskrbel z lažno izkaznico, ki mu je za nekaj dni omogočila skrivanje, mi pa mogel pobegniti roki pravice. S u— Novi grobovi. Po težki mučni bolezni je preminil zvaničnik državnih železnic v pokoju g. Franc Gregorčič. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob 16. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Michel rojena Helbling. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek ob pol 18. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je železniški uslužbenec v pok. g. Angeloslav Sattler. Pogreb bo v četrtek ob 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Po mučnem trpljenju je preminil železničar v pok. g. Alojzij Eakovšek. Na zadnji poti ga bodo spremili v četrtek ob 18. iz hiše žalosti, Zavetiška .ulica 6, na viško pokopališče. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— poročila sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda gospod Zupan Vladimir, stud. chem. in gospodična Vičič Majda, stud. agron. Mlademu paru želimo obilo sreče! u— Sv. Jernej, ki goduje današnji četrtek, je našemu kmetovalcu znamenit prerok. Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. Po stari veri se na dan Sv. Jerneja ne sme orati. Po vremenu sv. Jerneja se vsa jesen nareja. Nekoč so rekli, da Jernej že mašuje v kožuhu, vendar pa ne srne biti pozebe, kajti: če je sv. Jerneja dan slana, bo gotovo še zijala vrana, čebelarji pa pravijo, da sv. Jerneja meglice - popijejo strd za potice. Nedavni vroči dnevi so v veliki meri pripomogli, da se je zlasti grozdje popravilo. Kar je brajd v Ljubljani in okolici, so povečini dobro obložene s prav lepim grozdjem, polnim debelih jagod. Z Dolenjskega pa prihajajo različna poročila. Ob lepem vremenu se tudi tam vinogradi popravljajo, v kolikor pač v posameznih pasovih niso bili preveč prizadeti od ujme ali od trsne u— Oškodovanci naj se zgiasijo. Policijski organi kriminalnega oddelka uprave policije so zaplenili več raznega sumljivega in ukradenega perila. Oškodovanci naj se zgiasijo na upravi policije, soba št 1, III. nadstr. u— Na upravo Mestne zastavljalnice so naslovljene naslednje vrstice, ki smo jih prejeli s prošnjo za objavo: Prav in pošteno bi bilo, da bi se ocenjevali predmeti, prineseni v zastavo, pravično, to je po dejanski današnji vrednosti, nikakor pa ne po vrednosti, ki je bila nekoč, ali ki morda kdaj bo. Nikakor ne gre, da se ceni obleka, ki stane danes okoli 5000 lir, samo na desetino njene prave vrednosti, ker bi bili tisti, ki se poslužujejo zastavljalnice, pretežko oškodovani, če bi izgubili v teh nevarnih časih za take minimalne zneske zastavljene stvari. Tudi bi kazalo, da se prizadeti v časopisih ali na kak drug uspešen način opozore, da zastavljalnica ne jamči za varnost zastavljenih predmetov, ki bi bih uničeni zaradi vojnega stanja. u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico štiriletno hčerko posestnika Franjo Artačevo iz Brezovice, ki se je poškodovala pri padcu. 181etna delavka Nada Tavčarjeva je na cesti padla in si zlomila levico. 11-letna dijakinjo Hermino Pirčevo iz Liubljane je na cesti podrl neki kolesar, pri čemer si je deklica poškodovala levo nogo. S hruške je padla ter si zlomila obe roki lOletna delavčeva hčerka Ivana Šubljeva iz Dobrunj. Levico si je zlomil pri padcu 141etni sin brivskega mojstra Zvonko Bevčič. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Odvajalni čaj »PLANTA« dobite v lekarnah. O dolžnostih obratnih storitev je govoril te dni koroški obrožni vodja MachedoJ-nigg. Dejal je, da je treba na podlagi totalne mobilizacije združiti vse sile za dosego največjih uspehov, obrati na nemškem ozemlju pa so dolžni prednjačiti s svojimi zgledi. V sedanjih vojnih naporih je treba zaposliti vse, kar je dela zmožno. Samo tako je mogoče zagotoviti bodočnost nemškega naroda, njegovih mož, žena in otrok. Odlikovanje. Z železnim križcem 2. razreda je bil odlikovan desetnik Janez Deutschmann iz Kamnice pri Mariboru. Z železnim križcem 1. razreda je bil odlikovan četrti sin družine Simonič v Kreu-thu na Koroškem. Simoničeva družina ima štiri sinove, izmed katerih se je udeležil podčastnik Hans Simonič pohoda na Norveško in se boril pri Narviku. .Njegov brat je v vojaški službi na Balkanu, tretji brat pa se bori na severnem odseku vzhodnega bojišča. Na Koroškem so umrli: 24'etni mesar Jakob Močnik, 711etni Paul Gurgemberger, 411etna zasebnica Alojzija Mušičova, 84let-na vdova po šolskem slugi Ana Ravtar.icva in 521etna zasebnica Valentina Hamruševa. Nova farmacevtka. Na univerzi v Grad- i cu je napravila izpit iz farmacevtske stro- i V Šmarju Pri Jelšah so počastili za domovino padle v gaju junakov. 2alna svečanost je bila oddolžitev spominu žrtev: Stumbergerja, Jožeta Sketa, Franca Vrbe-ka, Jožefa Andrejška in Franca Rožencve-ta. Svečanosti se je udeležil v imenu oblasti župan Vogel. Po zvokih fanfar je spre- i govoril krajevni vodja, ki je slavil padle in njihov doprinos za zmago nemške stvari v sedanji vojni. Prireditev je bila za-ključena s pasmijo o dobrem tovarišu. Odlikovanja. Z železnim križcem H. razreda so bili odi kovani: desetnik Janez Hoj-nik iz Jarenine pri Mariboru ter vojak Martin Jogovec iz Borla ob Dravi, grenadir France Kolednik iz Borla ter desetnik Emil Tekavec iz Trbovelj. V Zgornji Radgoni so nabrali po srečna rešitvi Fuhrerja 1450 mark, katere so nakazali nemškemu Rdečemu križu. Tudi viničarji bodo tekmovali. Štajerski Heimatbund je prišel do sklepa, da bi kazalo uvesti strokovne tekme tudi v vini-čarski stroki. Zaenkrat je bilo predlagano, naj bi se poizkusi:! v tekmi viničarji iz okolice Maribora, Piuja in Ljutomera. Tekme bodo najbrže v Mariboru in se jih bodo lahko udeležili vsi viničarji in vini-čarke, ki so samostojno zaposleni na kakšnem vinorodnem posestvu ter so člani štaierskega Heimatbunda. 40 let v gledališki službi. Dne 31. julija so položili k večnemu počitku Katarino Skringerjevo iz Maribora. Pokojnica je bila po svojih prednikih rodom iz Kolna. Prišla je v Maribor s svojim možem, ki je dobil službo pri gledališki godbi. Po moževi smrti je postala Skringerjeva vratarica pri gledališču ter je ostala tej službi zvesta celih 40 let. Iz Trsta Dopolnilni nabori. Za vse pripadnike letnikov 1914 do 1926, ki se iz tehtnih razlogov niso mogli javiti v dneh, določenih za njihove letnike, je bil v sredo 16. avgusta dopolnilni nabor v rojanski šoli v Trstu. Tudi je bil dopolnilni nabor v Tržiču za zamudnike iz občin Tržič, Gradež, Devin, Na-brežina, Foljan, Redipolje, Ronki, škocjan ob Soči, Sv. Peter ob Soči. Starancan in Turjak. Jubilejna slovesnost je bila te dni pri Sv. Križu pri Trstu. Domačini so proslavili 50 letnico malega lurškega svetišča v po-družni cerkvi sv. Roka. Pri sklepni procesiji na Veliki šmaren so nosile Marijin kip iste žene, ki so ga prvič nosile kot dekleta pred 50 letL Duhovniška imenovanja. V tržaško-kopr-ski škofiji so bili imenovani Ivan Zuflč za nadomestnega župnega upravitelja na Ka-tinari, Vladimir Valentič za kaplana v Ku-bedu, Rastislav Josip Udovičič za kaplana v Buzetu, dosedanji kaplan v Buzetu Stanislav Macuka pa za župnega upravitelja na Humu. Tržaški umetniki na koncertni turneji. Skupina tržaških glasbenih umetnikov je priredila v zadnjem času več koncertov v Gorici, Gradežu in Vidmu. Gostovali so tudi v beneškem gledališču »Malibranc. Del dobička je namenjen za dobrodelne ustanove. Iz Gorice Oddaja fižola. Goriški pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da se bo pričela oddaja suhega fižola. Za vsakih 0.25 ha obdelane zemlje bodo morali pridelovalci oddati 4 kg suhega fižola. Brez sledu. 21 letna poštna uradnica Uta-la Fracas iz Podgore je odšla od doma in se ni več vrnila. Njeni svojci, ki stanujejo v Stražcah, so zelo zaskrbljeni in so o zadevi obvestili goriško policijo. Ponesrečenci v goriški okolici. 26 letna kmetica Judita Marušič iz šmartna pri Kojskem v Brdih si je pri delu ranila levo nogo. Ponesrečil se je 11 letni Anton Ko-derinac iz Kazane v Brdih. Ima poškodovano desno stopalo. Malo Lucijo Peternelo-vo iz Kromberga je ugriznil pes. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Okradena Brika. 17 letna Vida Drauner iz števerjana v Brdih je prišla po opravkih v Gorico. Ko se je mudila v neki trgovini, ji je drzen žepar izmaknil listnico s 700 lirami, raznimi dokumenti, dvema to- Zgled junakov in mučencev Dva pomembna in pretresljiva govora s pogreba prve žrtev O veličastnem posmrtnem zmagoslavju junakov in mučencev iz Grčaric, ki so bili v prvi skupini izkopani v kočevskih gozdovih ter pokopani v Ribnici, smo že obširno poročali. Ob tej priliki sta se poslovila od padlih in umorjenih g. nadporočnik Len-ščak in g. kaplan Lavrih, katerih govora prinašamo v izvlečku. Nadporočnik g. Lenščak je spregovoril med drugim sledeče pomembne besede: »Sladko in častno je za domovino umreti! Ti, ki leže tu pred nami, so neme priče te zavesti. Ti so s svojo strašno smrtjo, z nečloveškim pokopom, zapisali z lastno krvjo v slovensko zgodovino to resnico. Te neme priče, in mnoge, premnoge, ki leže širom naše domovine, nas uče in bodo učile, klicale in ponavljale vsem poznim rodovom na naši zemlji, da je sladko in častno za domovino umreti. Te priče kličejo in bodo klicale pravično kazen nad vse one pokvarjence, ki izrabljajo stisko nedolžnih in nevednih, da jih zapeljujejo, da se bore zato, da bi oni uživali. Mrtvi junaki! Tukaj sedaj mrtvi ležite, ker tako je veleval domovine ukaz! Tako je zahtevala čista, neoskrunjena naša zastava, za katere vstajenje ste se borili. Tako je zahtevala domovina, da ji vrnete zastavo tako, kakor si jo je narod priboril v dolgih stoletjih svojega življenja. Ovenčani s čisto zastavo, presvetlim simbolom domovine, odhajate kot zmagovalci. Kot zmagovalci, ker ste s svojo smrtjo dosegli to, da so vrste, ki so vstale ob vaši smrti, dobile zastavo. Kot zmagovalci nad življenjem, kot zmagovalci nad polovičarstvom in grdo sebičnostjo. Domobranci, somišljeniki! Ti mrtvi so nam vzor, so pot našemu delu. Za njimi korakamo mi v povečanih strnjenih vrstah in bomo korakali tako dolgo, »da rojak, prost bo vsak«. Te klane besede so izzvenele kot prisega zavedne slovenske mladine v roke mrtvih junakov in mučencev, da bo, sledeč njih velikemu zgledu, zyesto izpolnila njih oporoko. Govor mladega domobranskega častnika je napravil na večtisočglavo množico najgloblji vtis. Pomemben in učinkovit Je bil tudi govor g. Lavrih, ki je bil v ječah sotrpin mrtvih mučencev in je eden izmed enajstorice, kateri se je posrečilo pobegniti komunističnim rabljem. To dejstvo daje posebno tehtnost njegovim besedam, ki so zato imele tem močnejši vpliv na množico pogrebcev. G. Lavrih je rekel med drugim: »Slovenskim mučencem čast ln pozdrav! Čudna so božja pota, da so me ravno v tem slovesnem in veličastnem trenutku privedla v Ribnico, da se še enkrat snidem s svojimi najljubšimi prijatelji, ki so mi bili v življenju, v boju ln smrti tako blizu. — Skupaj smo trpeli in tako rekoč umirali bačnima nakaznicama in petimi živilskimi nakaznicami. Slično smolo je doživel tudi 35 letni železničar Gino Menossi iz ulice Dolge Soče št. 35. Goriška policija se zanima za žeparje, ki v zadnjem času zelo nadlegujejo goriško prebivalstvo, zlasti gospodinje. Iz Hrvatske Pogreb generala Simiča. V navzočnosti zastopnika Poglavnika, vojnega ministra Vokiča, in predstavnikov vlade in vojske so v Zagrebu pokopali generalnega poročnika Franja Simiča. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo Zagrebčanov. Zastopnik romunske pravoslavne cerkve Pri Poglavniku. Rumunski pravoslavni škof VLsarion, ki se ž© nekaj časa mudi na Hrvatskem, je bil s svojim spremstvom sprejet pri Poglavniku v svečani avdijenci, ki so ji razen visokih predstavnikov hrvatske pravoslavne cerkve prisostvovali zunanja minister in rumunski poslanik. Sola za letalske modele je bila nedavno odprta v okolici Zagreba. Otvoritvi je prisostvoval vrhovni poveljnik hrvatskega letalstva general Kren. K sestanku Churchill - Tito v Italiji piše »Hrvatski narod« pod naslovom »Novo ponižanje Churchilla« med drugim tole: Zgodovina Velike Brianije pozna mnogo primerov angleškega sodelovanja s kolovcdiji roparskih tolp v različnih krajih sveta. Ne pozna pa že nobenega primera, kjer bi prvi minister njegovega angleškega Veličanstva osebno prišel v stik m se posvetoval s takim tolovajskim poglavarjem in zločincem kakor je Tito. dovina pa potrjuje, da so bili nekateri mladi, najmanj skušeni ljudje posebno veliki pesniki (spomnimo se samo Rimbau-da), a tudi to, da so nekateri zelo skušeni, že stari ljudje pisali boljšo poezijo kakor mnogi mladi. Teh pojavov zares ni mogoče obravnati z apriornega stališča o naivnem in o skušenem pesniku. Treba je samo zahtevati veliko in visoko poeziio, za katero so večkrat verzi cele generacije poetov samo priprava, nič več. Toda v poeziji ima tudi ta priprava svoj pomen. Ali je sploh kje pesnik, ki bi od začetka do konca pisal" samo absolutno nadpovprečne, v najvišjem smislu umetniške pešali? V zadnjih mesecih je izšlo pri nas več pesniških zbirk, kakor v prejšnjih časih v enem letu. Od Šalijevih »Srečavanj s smrtjo« do Salijevega najnovejšega »Speva rodni zemlji« sta izšli dve zbirki A. Gradnika, dalje Balantičevo zbrano pesniško delo in nedavno (v založbi Ljudske knjigarne) Vinka Beličiča »Česminov grm« in Mitje Sarabona »Bolečina«. Obe zbirki sta prvi pesniški zbirki: nekaki izkaznici za dokončen vstop v slovensko poezijo. Vinko B e 1 i č i č je izšel iz »Mentorjevega« krogci in se nato pridružil Domin-svetovcem Lani je izdal povest »Molitev na gori«, še prej se je oglasil s prevodi iz italijanščine (Papini). Zbirka »Česminov grm« združuje izbrano liriko nekako tridesetletnega pesnica: podobna slikarjevi kolektivni razstavi, pomeni pogled nazaj in je morda bolj spomin na mladostne pesniške zanose, kakor zanesljiv in v?žen obet za prihodnost. Teh nekaj več kakor 25 pesmi ne priča ne o kaki večji plodo-vitnosti in tudi ne o notranji meči in pesniško-umetniški originalno, ti. Ob re,r'-stajanju vidnih znamenj močne stvarjal-e osebnosti pa zbirka razodeva p^ikovo človeško plemenito čustvovanje, nj govo osebno kulturo in posefcei še top'o ljubezen do domačih bclokrajinskih tal, ki s> najbolj inspirirala Beličičeve.<*a — vsai z metaforične strani — največjega vz' r1 iki O. Zupančiča. Beličičeve pesmi co spi-a e z znanjem. Vkljub siceršoii rahli občutljivosti, kj jo kaže pesn'k v o%n su do zemlje, do cvetlic, do dekleta, prihajajo bolj iz intflekta. kakor iz najgloblje intuicije, iz tiste »svete blaznosti«, ki je zadnja skrivnost ve'ikih poetov, muzikov 'n vF-cev. Med pesmimi so tudi nekateri motvi, ki izpovedujejo skušenost in bolest ra*-njih let (Pregnanci, Staroletna 1943, Trt ) Naslov »Cesminov gnn« izraža s posrečeno simboliko osrednji živec Beličičeve poezije: njegovo nostalgično -/vezanost z domačo grudo, kjer med skalami zakrva -i č š-minov grm: »ti ljuba priča mo ih jasnih dni, / kako je tuje, kjer te ni!« — Knjižico je v svojem značilnem st:lu opremil arh. Vladimir Gajšek. Mitja Šara bon sodi med najmlajše Dominsvetovce, zato njegova zbirka »Bolečina« nima večjega časovno-razvojnega ozadja: pognala je prav iz sedanjosti in izraža prvo umetniško vrenje avtorja, ki mu je treba priznati pesniško nadarjenost. Le-ta se kaže v nekaterih pesmih, ki gredo dalje, kakor bi segla samo epigonska > verzifikatoreka spretnost: tipljejo v globi- no pesniškega doživljanja, kjer se mukoma oblikuje osebnostni in umrtn ški odnos do sveta. Prav ob oblikovanju primarnega življenjskega odnosa, višje duhovne skušenosti, se bo sčasoma, kak :r upam, razvila tudi Šarabonova večja p^smška samoni^ost in si povsem podr"dila čustveni. mirelni ;n formalni izraz, ki za sesedaj še pod^ajo fravitaciisk:m vplivom ts.ki* r'v-išV'h fior>r, k«? izdajo je treba pozdravit: ne samo zaradi njegoveea predmeta, marveč tudi 7aradi n^p?»oTnh Htprarnib kvalitet « Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonifčn, nI dovoljeno uporabljati za privatno uporabo Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja. od gorja v strašnih kočevskih zaporih, skupaj smo se poslavljali od tovarišev, ki so nam jih rdeči zločinci streljali vsako noč. Skupaj so nas zvezane z vrvjo in žico odvedli v Grčarice, kjer ste vi, mučenci slovenski, prišli do zadnje postaje v svojem življenju. V zgodnjem jesenskem jutru so vas navezali kot živino na vrvi in vas odvedli v gozd, kjer so vas po strašnem mučenju pobili. Dovolj nas je očividcev, ki smo videli vaša izmaličena telesa, videli razbite glave, našli v grobu celo vrečo z ostrim kamenjem, s katerim so vas bili. Komaj so svoje satansko delo končali, že so prišli po nas druge, da pobijejo še nas. Toda Bog je hotel, da nas je ostalo še nekaj prič — malo sicer: od 250, ki smo bili skupaj zaprti, samo 11. Vse druge so pobili — toda mi bomo lahko pred svetom pričah o zlečinstvu rdeči hrazbojnikov. Zakaj so vas ubili? — Ker ste narodni izdajalci! so dejali...« s Nato je govornik prikazal kot primer svetle like treh junakov in mučencev, in sicer p. Placida Grebenca, župnika Viktorja Turka in kapetana Milana Kranjca ter takole nadaljeval: »Ne izdajalce, temveč najboljše sinove našega naroda spremljamo danes na zadnji i poti. Velik in strašen grob se je danes usekal v našo zemljo, da sprejme vase svoje zveste sinove. Daleč nekje trepeta danes materino srce, ko ji bomo zakopali sina. največji zaklad; v pobožni molitvi sklepa danes roke begunjska in stiska fara in prosi za pokoj duš svojih pastirjev7, mučencev; 31 slovenskih domov danes joka za svojimi sinovi. Toda nič joka, nič obupa, nič trepeta! Kri teh in takih mučencev nam je porok, da narod, ki ima take sinove, ne bo umrl. Nemi ležite, mučenci slovenski, danes pred nami. Mrtva so vaša telesa, toda vaš duh ni umrl in ne sme umreti, ampak mora iti pred nami kot kažipot, kot udarna četa, ki nam bo pokazala, kod drži pot v pravo svobodo. Zato, mrtvi junaki, v zbor! Naše delo še ni končano, vodite nas v svoji veliki ljubezni do naroda in do slovenske grude. Naša pot je jasna. Dovolj močne svetilnike imamo sredi razburkanega morja in ti svetilniki ste vi, mučenci slovenski. Zato gremo za vami — polni moči in zanosa — polni volje, da očistimo svoj dom rdečega nasilja in si postavimo nov dom, dom svobode. Vam pa, junaki in mučenci, tisočera hvala za vaš zgled in vašo žrtev. Padlim junakom večna slava!« Besede te žive priče komunističnega div-jaštva in trpljenja njih žrtev so do solz ganile tudi trdo preizkušeno kmečko ljudstvo ribniške doline. Velika dokumentarna vrednost govornikovih besed bo napravila močan vtis tudi na vse ostale Slovence, ki spuštujejo resnico in ji v življenju slede. Belešmicsa KOLEDAR: Četrtek, 24. avgusta: Jernej. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Nesmrtni valček. Kino Sloga: Gospodar v hiši. Kino Union: Za ljubezen ni carine. Kino Moste: Še enkrat študent DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4; Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure. Oddajnika skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 24. AVGUSTA 7.—7.10: Poročila v nemščin"'. — 7.10—0.: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. — 9.—9.10: Poroč la v nemščini. — 12.—12.30: Opoldanskj koncert. — 1230—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. Napoved sporeda. — 12.45—14.: Mali orkester vod: A. Dermelj. — 14,—14.10: Poročila v nemščini. — 14 15—15.: Prenos sporeda nemških radijskih postaj: Od dveh do treh — glasben meh. — 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 1715—18.00: Ob bregovih Donave. — 18.—18.45: Vesela igra. 18.45—19.: Narodopisno predavanje — Boris Orel: Običaj-" ob rojstvu otrok. — 19.—19.30: Godbo dunajske policijske straže vodi Paul Prallo. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Aktualno predavanje. — 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.15: Prenos sporeda nemških radijskih postaj: Kakor vam ugaja. — 21.15—22.: Domači sekstet in brata Lumbarja. — 22.—22.15: Poročila v nemščin: in napoved sporeda. — 22.15—23.: Malo kramljanja, malo plesanja — Plesni orkester vodi Dušan Prevoršek. — 23.00—24.00: Preno6 sporeda nemških radijskih postaj. Nadomestilo za šipe Noben večer, ko legamo k poč:tku, ne vemo, kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas. plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse tisto, kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandanašnje letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih. 2e zdaj je treba pomisliti, kaj bi storili v takem primeru Možnost nabave novega stekla je zelo majhna. Treba bo torej okenske okvire zapreti z lepenko, z deskami ali podobnim K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšne pravilno namestitvijo kartona ali desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in ono reč. kaj bo kc^lo storiti v primeru letalskega napada in po njem Se enkrat priprav'jen biti —- to je vse! Od bakroreza do kamenofiska (Gle j tudi članka o lesorezu z dne 10. avg. in o bakrorezu z dne 17. avgusta.) Razne vrste radirank &o starejši in modemi mojstri pogosto kombinirali, da bi dosegli nove ali posebne učinke. Ena 5zmed teh kembinira-nih tehnik je »vernis-mou« Bakrena plošča se pervleče 6 posebno, lepko podlago, na to pride t trnek, zrnat papir, ki se nanj s svinčnikom izvede risba. Pritsk sv;nčnikove konice prilepi papir na mehko podlago, a ko sc papir sname, ze posname tudi ta podlaga vzdolž narisanih črt, tako da se na teh mestih pokaže goli baker. Plošča se sedaj obravnava z železovim kloridom kakor navadna radiranka. Mikavni postopek daje mehke, neostre črte, ki sličijo rib s svinčnikom na zrnatem papirju, a zahteva seveda velike vaje. Uporabljal ga je z velikim uspehom zlasti belgijski grafik Felicien Rop«. V 18. stoletju so v Franciji in Angliji gojili zlasti tako imenovani »barvni rez«, ki podaja predmete kakor slika v naravnih barvah. Na ujedkano ploščo se nanesejo razni barvni toni,, in sicer z manjš:mi in večjimi tampon'. Delo mora biti ne s-;mo natančno, temveč zahteva tudi mnogo čuta za barve. Po vsakem odtiiku 5e treba ploščo nanovo pobarvati, torej je postopek tudi zamuden ;n težaven, tako da ni čudno, če zahtevajo za tiske po tem postopku dceti višje cene nego za navadne enobarvne bakroreze. Seveda je mogoče, kakor smo orne-n-'Ii v nekem prejšnjem članku, tiske tudi naknadno koloriratj na roko, toda tako pobarvani bakrorezi se bistveno razlikujejo od »barvnih rczrsv« in jih vešče oko takoj spozna. V zvezi z bakrorezom na>j omenimo še jeklorez, ki ga je izumil Anglež Charles Heath 1820. Jeklena plošča, ki se tu uporablja namesto bakrene, se pred izdelavo z d'ckarbon'ziranjem omehča, po 'zvedenem rezu pa s kemičnim po-stonkom spet utrdi. V ostalem je tehnika ista kakor pri bakrorezu, uporablja pa se zlasti za takšne tiske, ki jih je treba izvesti v velikih n kladah. Umetniško ima jeklorez le majhen pomen, predvsem zaradi tega, ker je to tvori vo težko obravnavati in daje bolj hladne, trezne in plehke tiske, ki dišijo po strojnem delu. Kakor smo že omenili, je doživel bakrorez dobo svojega najvišjega razmaha v Nemčiji v 15. in v začetku 16. stoletja. Njegov največji mojster je bil tedaj nesporno Albrccht DiireT, ki je ustvaril v tej tehniki celo vrsto mojstrovin, kakor »Melanholijo«. »Veliko srečo«, »Viteza. smrt in hudiča«. »Izgubljenega sinu« itd. V Italiji je bakrorez cvetel v 16. in 17. stoletju, a so ga uporabljali zlasti za kopije znamenitih slikarskih del. Največji mojster radiranke je bil Rembrandt, ki je tej tehniki izvabil najvišje umetniške učenke. A tudi drugi nizozemska mojstri 17. stoletja so ustvarili pomembna dela. V 18. stoletju je cvetel bakrorez v Franciji, o čemer govore imena kakor Samt-Aubin. Moreau le jeune in drugi. V 19. in 20. stoletju živi bakrorezarska umetnost zla-6t v r;dirankah. Kamenotisk Grafiko 19. stoletja na je obvladovala drugače tehnika, ki je bila v primeri z lesorezom in bakrorezom nekaj novovrstnega. To je li-tegrafija ali kamenotisk. Osnove te tehnike so sledeče: Ltcgrafska kamena plošča, ki rabi kot odri -kalna plošča, more vsrkavati vodo- enako ka-ker tolščo. toda na mestih, kjer je bila obravnavana z vodo. ne sprejema več mastne snovi in narobe. Če izvedemo na plošči risbo z mastno kredo ali mastnim tušem, ostala mesta pa prepojimo z vodo. vsrka kamen tiskarsko barvo, ki je mastna, torej samo na izrisanih mestih in samo ta mesta se bodo pokazala na odtisih. Da bi mesta, ki naj ostanejo bela. še bolje zavrovali pred barvo, jih jedkajo ter gu-mirajo. Najboljše litografske plošče pridob'va-jo v Sclnhofnu na Bavarskem. Litograf'jo. kj je tako imenovan ploski tiskovni nač;n v nasprotju z lesorezom, kj predstavlja višinski, in bakrorez cm. ki predstavlja globinski tisk. je izum:l cb koncu 18. stoletja Alojz Senefelder v Monakovem. Obnesla se je takoj za vse mogoče vrste tiskarskih del, zlasti pa potem, ko se jc v zvezi z fotografijo razvila v fctoiitografjo. Nekašna vrsta kam enot iska b: bila tako imenovana kamena gravura, ki pa nima z litogra-fijo načelno nič skupnega in bi jo b'l& bolje imenovati »kamenerez«. Tu se risba vreže v kamen z gravirnc glo ali diamantom kakor v kovinsko ploščo in sc potem obravnava z jedkanjem ter odrisne kakor bakrorez. Ni čudno, da so umetniki prav radi posegali po tem načinu, kj se uporablja drugače za izdelavo vrednostnih pap rjev. zemljepisnih kart in sploh f'nejšrh tiskov. Kombinirali so ga tudi s str-galno tehniko, kakor smo jo opisali v članku o bakrorezu. Kamenotisk v več barvah Za t:skareko stroko je debil posebno važnost ktografsk; tisk v več barvah, tako imenovana kromolitografija. a tudi umetniška litografija se je kmalu oprijela te tehnike. Mnogobarv-nest tiskov se deseže tu s preriski več plošč, ki je vsaka zase pobarvana na ustreznih mestih v eni izmed temeljnih barv, ki se na končnem tisku pokažejo petem kot čiste ali pomešane barve. Delo zahteva seveda največje pazljivost5. natančnosti in velikega čuta za barvne učinke. Za umetniške namene uporabljajo slikarji in grafiki Iitcgrafijo posebno radi zategadelj, ker je risanje s kredo ali peresom na kamen vse lažje in daje umetniku več prostost-' nego rezanje v kovinsko ploščo. Umetnik ima v svoji roki vse možnosti cd najnežnejšiih do najkrepkejših črt, od najbledejše sivine do najgloblje črnine. Tako je umetniška litografija že v sredini prejšnjega stoletja dosegla (»topnjo. da se je mogla kosati z najboljšimi ustvaritvami bakroreza in radirank. Izmed Nemcev, ki so se v njej najbolj izkazali, naj omenimo n. pr. brata Quaglia, Adolfa Menzla in Schadovva. Posebno dovršenost je dosegla na Francoskem, kakor dokazujejo imena P. Prudhcn. Charles in Horace Vernet. Ingres, Delacroir. Daum:er. Gavami, Manet. Degas in Toulouse-Lautrec. ki je obvladoval zlasti tehniko večbarvne litografije. Tudi v našem stoletju so se bavili in se bavijo mnogi najznamenitejši slikarji in grnfiV: z Ht&grafsko tehniko. Rastline zastrupljevalke Treba je 6amo malo povprašati naokrog in večina ljudi bo odgovorila »strihnin«, če jih povprašamo za kakšen prav posebno nevaren strup. Strihnin — to je že oddavna trdno določen pojem. Strihnin tiči v podganjem strupu in v smrtnih drobtinah. ki jih nastavljamo zverem in škodljivcem, če so se preveč razširili. Da ga vsebujejo tudi vsakovrstna važna zdravila, da ga uporabljamo z uspehom prav tako proti koleri, živčni izčrpanosti, najtežjim mrtvoudom ter brezupnemu alkoholiziranju, to je že manj znano. A o rastlinah zastrupljeval-kah, ki nam pridelujejo strahovite grenke, brezbarvne kristalčke za naše laboratorije, o teh večina ljudi sploh ničesar ne ve Tu pa se prav za prav vse pričenja. Kajti brez rodu strihninovk bi strihnina sploh ne poznali. Tega alkaloida namreč še ne zna noben kemik umetno izdelovati. A kaj je prav za prav s temi rastlinami, ki obsegajo približno sto petdeset vrst in ki nam pripravljajo enega najhujših strupov, kar jih poznamo? Kakšno korist imajo od tega? Ali pa morda ne gre za nobeno korist, temveč enostavno za neko rodbinsko lastnost, ki veže vse te vrste? Pisano sorodstvo Za kakšno preprosto rodbinsko lastnost pač ne gre. kajti niso vse rastline strupene, ki se ponašajo z imenom »strychnos«. V tem rodu naletimo na ljubeznive, neškodljive sorodnke, nekoliko oddaljeni sorodniki pa uživajo sploh našo naklonjenost: svišči so namreč med njimi in pa tudi tisti lepo lila&to cvetoči grm, ki se je v zadnjih desetletjih pod imenom »buddlea« udomačil po vrtovih. Cela vrsta pa je pravih afriških strihninovk, kj nimajo v sebi niti sledu kakšnega strupa in so njih pražena semena celo užitna in prav okusna. Zamorcem je to priljubljena jed. Ena izmed strihninovk, v Indiji doma, se imenuje »pijanka« (Strvchnos potatorum) in to ime nam postane umljivo. če nemo, da ima nje orešek to posebno lastnost, da napravi najblatnejšo in najumazanejšo vodo čisto in pitno, če odrgnemo z njim o&tenje posode, v katero takšno vodo natočimo. Če pomislimo, iz kakšnih mlak zajemajo ljudje v tropskih krajih včasih vodo za vsakdanjo rabo, kuhanje in pitje, moramo takšne lastnosti »pijanke« seveda na moč pohvaliti. Nekdo je nekoč dejal, da se nam je med strihninovkami bati samo tistih, ki so v Vzhodni -;n Južni Aziji doma. druge pa so nedolžne. Tako preprosto, po celinah tako rekoč, pa se razlike, na žalost, ne dado delati. Kajti prav meso. ki obdaja orešek zgoraj omenjene indijske strihninovke, je ne gasao užitno, temveč takšna slaščica', da jo domačini vkuhavajo na debelo, samo da bi jim bila vedno pri roki. Po drugi strani pa imajo marsikatere afriške strihninovke izvrstne, užitne plodove, toda obenem nad vse nevarne, povsem podobne so-rodnice & tako podobnimi plodovi, da se smrtnih zamenjav enostavno ne moreš ubraniti. In to tem manj, ker rasejo te po svojih lastnostih, a nikakor ne po zunanji podobi različne rastline v afriški goščavi v najbolj divji medsebojni pomešanosti. Velika ribja lov — s strupom Strašna »Ignacijeva zrna« izvirajo spet z nekega drevesca na Filipinih in v Gvajani. Ob zgornji Amaconki in Orinoku rasejo tiste vrste strihninovk. ki ne dajejo samo strašnega strupa za puščice, temveč pred vsem tudi snov. s katero domačini na debelo zastrupljajo ribe. Koreninski sok neke liane, in sicer »vijolično-cvetne« ter »širokolistne«, ki prepleta s svo- jimi debelimi ovijalnimi stebli ede pragozdove, je tako grozen, da zadostuje samo 30 kubnih centimetrov njenega rumenega stolčenega tkiva in že lahko omamiš vse živali v 5000 štirja-ških metrov tekoče vode. Če daš to malenkost tkiva v vodo, se obrnejo ribe skoraj v istem trenutku s trebuhom navzgor in plavajo omamljene po površini, druge živali pa 6e po-greznejo omotene na dno. Tedaj prenehajo Indijanci prilivati v reko nove strupene tekočine, ki so si jo pripravili v praznem kanuju, za-veslajo med omamljene ribe in jih pričnejo metati v svoje čolne. Stupa potem ne zlivajo več v vodo, a navzlic temu trajajo učinki strihninove korenine baje še nekoliko ur. Tako zastrupljene ribe se v ostalem lahko brez skrbi jedo. kuhanje jim odpravi vsak nevarni učinek. Rastlina, ki proizvaja strup za naše laboratorije, pa je neke tropske vrste in uporabljajo se njena semena. Lekarne jih poznajo pod imenom »bljuvalni oreški«. Pridobivanje strihnina iz njih je preccj zamudno, ker je treba ločiti od njega najprvo nič manj strupeni bru-cin. V ta namen izkoriščajo nasprotstvo. ki ga kaže strihnin skoraj do vseh tekočin. Ne veže se namreč niti z vodo niti z etrom, z bcncolom in alkoholom le nerad, topi se prav za prav samo v kloroformu. Tako ostaja kristalinski strihnin kot zadnja snov vse procedure. Strašna strihninova smrt Stari vek. vsaj v Evropi, menda ni vedel še ničesar o tem strupu. Prav tako je po vsej priliki le bajka, da ga je vsebovala strupena raztopina Borgijevcev, zloglasna »acqua tofana««. Kdaj je dospel na našo celino, se vsekako ne da zanesljivo ugotoviti. »Podaril« nam ga je začetek svetovnega veleprometa. takrat ko je začelo naše pleme osvajati tuje in nove celine. Dobili smo ga s poprom, muškatom ter sanda-lovino — in naše prednike je obhajala pred njim isto takšna groza kakor nas. kadar so gledali njegovo ubijalno delo. Kajti še v omrtvič-nem krču in ko dihala svojega dela ne morejo več opravljati, ostane njegova žrtev pri polni zavesti in doživlja vsako podrobnost strahotne smrti. Ni je hujše smrti, nego je ta. A še danes ne poznamo dobro vseh s strihninom pomešanih strupov, ki jih varijo razne smrtonosne rastline v svojih tropskih domovinah. Pravi »kurare«, ki ga dajejo upasov grm in nekatere liane Malajcem za zastrupljevanje puščic in bodal, je ostal menda povsem v svoji domovini. Žival, ki jo tako zastrupljena stre lica samo malo oprasne. pogine skoraj v trenutku, a meso okrog rahice je treba takoj izrezati, drugače postane vse skupaj kot jed smrtno nevarno. Učinkovitost tega »išeteka«, kakor imenujejo domačini strup, se ohrani baje do deset let. Nedvomno je ena izmed najnevarnejših tvarin. kar jih je kdaj prišlo človeku v roke. in bi lahko pokončala prebivalstvo celih dežel. Malajci, ki jo uporabljajo že mnoga stoletja, morajo biti navzlic vsej svoji zahrbt-nosti jn morilni strasti vendarle nad vse previdno ter premišljeno ljudstvo, da se niso že davno pokončali do zadnjega moža Zakaj rastline varijo strup? A da se povrnemo k vprašanju v začetku tega članka: Kakšno korist ima rastlina, da si pomaga s takšnimi pripomočki? Ali ji gre res le za samoobrambo, da se je spremenila v takšno zločesto varilko strupov in zastruplje-valko? Nekoliko sto nedolžnih apnenčevih kristalnih iglic na vsak list bi jo napravilo vendarle prav tako temejito neužitno živalim in ljudem, ne da bj jih bilo treba takoj kar umoriti. Neštete rastline uporabljajo za svojo zaščito takšne kristalne iglice. Stvar je tem hujša, ker nas nobena stvar na rastlni ne svari pred njeno nevarnostjo. Njeni listi so podobni našim jasminovim, cvetni grozdi sličijo po večini razcvetju kaline, jagode mično rdeče, vitice se ji. če je liana, v veselih zavojicah pnejo ob rastlinah, in neredko nas razveseli z nekim sladkim, tujim vonjem. Tudi njene življenjske navade ne govore o kakšnih posebnih skrivnostih. Ista tla, ista svetloba, isti dež po vsem pragozdu — a vendar je ta rastlina nedolžna ali cclo dobrodelna, druga morilka do svojega stržena. Ni nobena razlaga, če pravimo, da je vanilija užitna, strihninova liana, ki pleza z njo na isto drevo, pa nepojmljivo strupena, in to tem bolj, ker smo videli, da je tudi med temi poklicnimi ubijalkami dovolj prijaznih, užitnih in zdravilnih poedink. Človek gleda na vse pač preveč s svojega stališča in to v celokupni naravi ni važno ali pa je vsaj dosti manj važno, nego si človek domišlja. Po katerem višjem stališču pa privzemajo rastline svoje lastnosti, to nam, žal, ni znano. Kakšna je mavrica od zadaj Eden najlepših naravnih pojavov je razčlenitev bele svetlobne mešanice v njene barvne sestavine: rdečo, rumeno, zeleno, modro in vijoličasto, kakor nam jih kaže mavrica. Ta pojav nastaja takrat, kadar zadenejo sončni žarki ob zaveso padajočih dežnih kapelj. Pri tem beli žarki zavoljo »popolnega odboja« ne prodrejo skozi oble vodne kaplje, temveč se prelomljeni in v svoje osnovne barve razdeljeni vračajo po isti strani, skozi katero so vpadi i. To je v bistvu isti dogodek kakor pri prehodu sončnih žarkov skozi stekleno prizmo. Nai šaljivo vprašanje, kakšna je mavrica od zadaj, tedaj ni mogoče odgovoriti drugače nego tako, da mavrice zadaj nič ni, ker jo je videti le v smeri vpadne svetlobe, od spredaj. Na nekoliko drugačnem fizikalnem pojavu pa temelji tako zvana »irizacija«. to je izpreminjasti lesket v mavričnih barvah, kakršnega opazujemo na milnem mehurju, v oljni lisi na vodi ali iz tenkih ftk Iz Logatca Na cesti, ki veže Ljubljano s Trstom, je I ovirami, so nastanjeni fantje v siniezele-že za časa Rimljanov stalo naselje, današ- ' nih domobranskih uniformah. Po večini so nji Logatec. Kasneje se je kraj razdelil domačini. na dva dela: prvi, ki stoji ob železniški postaji in velja za trg, se imenuje Dolenji Logatec, drugi pa Gorenji Logatec. Dasi ta dva notranjska kraja nista doživela posebnih strahot rdečega terorja, drži za veliko večino njunih prebivalcev, da so vse prej ko rdeče in gozdno usmerjeni. Ne ogrevajo se prav nič za komunistično agitacijo ter odklanjajo komunizem in njegovo ribogojnico OF. Pokrajina je pokrita tukaj z gozdov jem, sicer pa je veljal v bivši dravski banovini logaški srez tako kot črnomeljski za izrazito pasivnega. Ker je tekla pri Logatcu državna meja, je bilo zelo razvito »kontrabandstvo«. Zlasti so tihotapili v Italijo konje. Zanimive so bile zgodbe iz tega pustolovskega življenja, ko je marsikak fant ali mož izgubil pri tem glavo. Ljudje, ki so se navadili živeti na lahek način, se po večini tudi v vojni niso mogli znajti in se sprijazniti z resnim delom. Zato so bili ti med prvimi, ki so odšli v gozdove in skušali zvabiti s seboj še druge. Vprav to dejstvo je marsikomu odprlo oči, da ne gre tukaj za nikako »osvobodilno borbo«, temveč da se je komunizem poslužil vseh nepridipravov, da izvede svojo revolucijo. Spominjam se fanta, kmečkega hlaDca. ki je danes že mrtev; padel je v boju s komunisti v slovenskem Primorju. Govorila sva leta 1941 pozimi. Dejal je, da mu ne gre v račun to, da so odšli v gozdove tisti, ki jim nikoli ni bila domovina pri srcu, temveč so bili delomrzneži in raču-narji. Bil je to fant, ki je s svojim preprostim razumom, s kakršnim si ni mogel pomagati marsikak gospod doktor ali gospod inženjer, ugotovil, da »na vsej stvari ni nekaj v redq«. Tudi gospodarjevi sinovi, ki so bili še mlajši, so pristopili k najinemu razgovoru, ko smo odmetavali pred zasneženo hribovsko domačijo visok sneg. Danes so vsi domobranci. Hlapec, ki je bil v resnici kmečki fant, kakor smo jih vajeni gledati v prizorih iz vaških idil, je danes za svoje pravo prepričanje tudi umrl. Enega gospodarjevih sinov, ki služi na logaški domobranski postojanki in je najmlajši med brati, sem zadnjič komaj spoznal, ko smo šli z domobranci na pohod proti Hotederšici in me je gledal izpod kamufliranega šlema. Ko sem vstopil v vojašnico dolnjeloga-ške posadke, mi je dobro delo, ko sem videl kot starešino domobranskega pionirja in prijatelja iz septembrskih dni lanskega leta. Ko sva stopila po vojašnici, sem srečaval same mlade znane obraze. Snažili so hodnike in dvorišče, ker so pričakovali majorjevega obiska. Popoldne sem obiskal domobransko posadko v Gorenjem Logatcu. V poslopju, obdanem s parkorr,, potokom in žičnimi Z radostjo se oziram z gradu na Tabor in belo cerkev, na Sekirico in Gaberk ter Tičnico. Spominjam se na otroška leta, ki sem jih preživel v tej vasi. Spominjam se, kako smo se šli mlade vojake s prav temi istimi fanti, ki danes nosijo pravo puško in strojnico ter "si nikakor ne bi mogli pred 15 leti predstavljati, da bo to nekoč resnica. Ko smo zbrani vsi skupaj, mi je znanih nad tri četrt obrazov, pa v trenutku ne morem takoj uvrstiti vsakega na svoje mesto. V grajskih velikih sobanah so razvrščene spalnice. Ko stopam po stopnicah skozi železna stara vrata v prvo nadstropje, se spomnim lepih trenutkov, ko smo oskrbniku za hrbtom ušli na gladek parket drsat se, da nas je potem Nace — tako mu je bilo ime — s palico napodil ven. Nekoliko smo imeli tudi strahu pred gradom, to ni čudno, saj se vendar okrog grajskih poslopij, soban, ječ in njenih nekdanjih grajskih preibvalcev spletajo premnoge skrivnostne in strahotne zgodbe. V veži na stropu je nad vrati še vedno prilepljeno lastavičje gnezdo, park pa je pod krutim vtisom komunistične revolucije. Prepleten je z bodljikavo žico, razrit s strelskimi jarki, iz bunkarjev pa gledajo strojnice, pošastno in grozeče. Preden se poslovim, zapojemo vsi skupaj s poročnkom domobransko pesem. Drugi dan je nedelja in na dolnjeloga-škem prosvetnem odru igrajo »Veroniko Deseniško«. Ko stopam po stopnišču pod slavolokom, ki nosi napis »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, v prosvetni dom, primerjam stare otroško naivne čase strankarskih bojev z današnjimi, usodo odločujočimi trenutki, ko je stopila pod krov te stavbe mladina vseh prepričanj, združena v slovenskem domobranskem gibanju, da z dobro voljo, kakor jo je mladina vedno imela, strnjena stopa v nove čase. Talca je mladina in taka ostane! Domobranci so izrabili svoj prosti čas in nastopajo kot igralci v današnji predstavi te žaloigre. Lepo uokvirjena slika prezidenta generala Rupnika. viseča na steni, daje še poseben poudarek enotnosti te ustvarjalne mladine, ki je spoznala, da je edino ta mož-vojak zmožen iskreno in pravično ter tudi odločno poravnati vse razprtije in na splošni osnovi, ki jo odobrava vsak Slovenec, pripeljati naš narod z domobranskim gibanjem v čase, za katere lahko prav sigurno in gotovo trdimo, da ne bodo več strankarski in ne bodo dali več Židom, masoneriji in komunizmu možnosti za izvajanje njihovih temnih načrtov. Tako gre Logatec novim časom naproti. oksidnih plasti na gladki površini kakšnega kovinskega predmeta. Tu gre za tako zvano interferenco ali uklon žarkov, ki nastaja zlasti pri tankih lističih, če se svetlobni valovi srečajo na istem mestu. Barve se spremenijo takoj, če spremenimo debelino lističa in na tem temelji med drugim tudi igra barv na »elastičnem« milnem mehurju. Podrobneje se v te zamotane matematično-fizikalne pojave tukaj seveda ne moremo spuščati. Mavrice, milni mehurji in drugi lepi irizacijski pojavi pa so takšni, da hitro preminejo, zato ni čudno, da jih je človek že oddavna skušal ustaliti na naraven ali umeten način na vsakovrstnem li-špu ter umetniških predmetih. Ta primer bi imeli pri irizaciji biserov ali biserne matice, ki temelji isto tako na uklonu žarkov in sicer pred vsem zavoljo mikroskop sko brazdaste površine tega tvoriva. Brez človeške pomoči je nastalo tudi barvno izpreminjanje na steklih v konjskih hlevih. Tu je vplival amoniak iz seča leta in leta na šipe. Tudi Če stekleno posod je dolgo leži v zemlji, postane iri-zirajoče, kakor opažamo to na izkopanih antičnih posodah. Na umeten način dosega moderna steklarska industrija isti učinek s tem, da izpostavi še vroča stekla param lahko razkrojnih soli, zlasti cino-vih in bakrovih ali alkalijskih. Podobno področje je obdelavala pred vojno tudi keramika, ki je proizvajala umetne glazu-re v vseh barvnih odlenkih, glazure, ki se spreminjajo kakdr mačje oči, kačja koža ali kristali in ki imajo po tem tudi svoja imena. Mnoge podrobnosti o izdelovanju novih umetnih glazur so seveda tovarniška skrivnost, toda o njih kemičnih osnovah srno precej poučeni. 2e starokorejske posode kažejo glazure s početno kristali- zacijo in staro kitajske posode se odlikujejo pogosto z bakreno rdečimi ali modrimi glazurami, o katerih danes ne vemo več, kako so jih izdelovali. Moderna keramika pa je z drugimi postopki uspešno posnela ta način okraševanja. Kristalnb glazuro ali glazuro po načir« lednih rož, ki pokriva porcelanske površine z nežnimi, v sončni svetlobi opalizirajočimi kristalnimi zvezdicami, dobimo tako, da vžge-mo na prvo glazuro še drugo, zelo tenko iz silicijevega ali cinko-titanovega oksida, ki se pri ohladitvi zvezdasto kristalizira. Za svetlikave glazure pa uporabljajo spet svinčevo steklo, ki osebuje mnogo alkalij. Tako je postala izdelava v mavričnih barvah lesketajočih se omamentnih ali ka-tedralnih stekel ter opalizirajočih keramičnih tvoriv priljubljeno področje umetnostne obrti. A!! vesta? Čemu rabi pticam jezik? Za okušanje kakor sesalcem? Znanost odgovarja na to, da jim rabi v prvi vrsti za pobiranje hrane in njeno nadaljnje dovajanje teicsu. Pii večini ptic je jezik hrustančasta ploščica, na kateri opazimo razne raze, vlakna in majhne izrstke. Race Imajo sicer debel in mesnat jezik, vendar jim rabi tudi ta s svojimi stranskimi hrustancastimi resami za pobiranje hrane, za stikanie po vodi in blatnem dnu. Posebna mojstrovina narave je jezik žoln; ta lovi žuželke iz lukenj, ki jih je trdi kljun vsekal v drevesno skorjo. Da lahko seže daleč v ozke rove, ki so jih žuželke izgrizle v les pod skorjo, je jezik nenavadno dolg. tenak in gibek. Trdi, hrustanča-sti konec jezika je bodisi oster kakor igla ter opremljen z mnogimi majhnimi ščeti-nicami in zobci ali pa top in lepek. Koliko zvoka sožre trosior? Vsak prostor požira zvoke, nekateri bolj, drugi manj. to je odvisno od tega, iz kakšnega materiala so zgrajeni. Izkušeni govorniki, pevci in igralci to dobro vedo, čeprav jim prava številčna razmerja običajno niso znana. Tako požrejo gole z;da-ne stene več nego 2 olstotka zvočnih valov. to se pravi, da čujemo vsak glas za toliko odstotkov tišje. Tudi steklene šipe obdržijo 3,5 odstotka zvokov zase. Luk-njičavi les .ie še bolj požrešen, ta si pridrži že 6 odstotkov, a če govorimo, pojemo ali igramo v prostorih, ki so opremljeni s pohištvom, zastori. preprogami in podobnim. si lahko mislimo, da postane odstotek pridržanih zvokov še dosti večji. Tako požrejo samo linolejska tla 12. zastori 23, oblazinjeno pohištvo 28 in preproge celo 30 odstotkov glasu. Z drugimi besedami: v takšnih prostorih bi morali govoriti za 60 do 70 odstotkov glasneje nego v praznih sobah, če bi hoteli doseči isto silo zvoka. To so stvari, ki jih lahko nagonsko opravimo, a se jih lahko lotimo tudi na znanstveni podlagi. Seveda je pri tem upo-ševati tudi odmeve, ki nastajajo v zaprtih prostorih. Vsak govornik mora paziti v prvi vrsti na to, da je njegov govor tem glasnejši, čim več je ljudi v prostoru. Obleka njegovih poslušalcev utegne no-žreti namreč do 40 odstotkov govoiniko-vega glasu. Ali ribe slišiio? Ze dalj časa so raziskovalci menili, da morejo tudi ribe slišati, kajti njih notranje uho je zgTajeno podobno, čeprav enostavneje nego prj človeku ali ostalih sesalcih. Monakovski zoolog K. v. Frisch je izvršil nazadnje zanimive poskuse, da bi rešil to vprašanje. Pisancem je zlepil oči, nato jim .ie pri krmitvi piskal z mafhno piščalko, čez nekaj časa so začele ribice same prihajati do krmišča, čim so začule piskanje, pa čeprav jim ni natrosil krme. S tem je dokazal, da imajo dober sluh. Pozneje jih je vabil samo z določenim zvokom, pri drugih pa jih pregnal. Nazadnje so priplavale le tedaj, če se je oglasil ta določeni zvok. Tako je ugotovil, da dobro razločujejo poedine zvoke in si jih znajo tudi zapomniti. Zanimivo je pri tem to. da ribe »zunanjega ušesa« nimajo. Zvoke zaznavajo — z vsem telesom, a plavalni mehur jih jih ojačuje kakor rezonančno dno pri goslih. Tako ojačeni zvoki jim prihajajo skozj drobne koščice v notranje uho. Križanka št. 61 Besede pomenijo: Vodoravno; 1. kovina ki je redka prvina, 8. samogovori, 15. pamet, razum, 17. našiv, znak na rami, 18. dobe, razdobja, 19. osebni zaimek, 21. premica v krogu, 22. kratica za akademski naslov, 23. slovenski pesnik, 25. začimba, 27. grška črka, 28. vrsta prsti, zemlje, 31. prenašati, spravljati drugam, 33. japonska dolžinska mera, 34. fotografirati, filmati, 35. kratica za nemške vojaške enote, 37. podredni veznik, 38. število, 39. tako, vendar. 41. ljudska pritrdilnica, 42. predstojnik pravoslavnega samostana, 44. samogovor, samospev. 46. plemiški veleposestniki v pokrajinah ob Donavi; junaki, 49. pristanišče v Arabiji, 50. ruski pisatelj, 51. ploskovna mera, 53. kazenski, 55. oživljeno, 57. leposlovni izdelki, 58. država v Aziji, 59. gospodarska stavba. Navpično: 1. živinozdravnik, 2. tek, slast poželjenje, 3. diplomatski dopis, 4. veznik. 5. kraj v Tržaškem zalivu, 6. pripadniki evropskega naroda, 7. glej 41. vodoravno, 8. ugotavljati količino, 9. glasbena kraitica, 10. del telesa, 11. medmet, 12. oseba iz opere »Sneguročka«, 13. vnet, navdušen, 14. veznik. 16. sadna pijača, 20. Ljenko Lrbančič igralne karte, 22. število, 24. igralna kar- ta, 26. Shakespearova drama (fon.), 29. del pohištva, 30. temnopolti ljudje, 32. iz lesa, 34. neradodarna in več kot varčna, 35. pravec, 36. mesto pod Karpati, 40. začetek abecede, 43. del telesa, 45. ošaben, prevzeten, 47. enota japonske valute, 48. veznik (srb.), 50. predlog, 52. grška črka, 54. znak za kemično prvino, 56. njo. REŠITEV KRIŽANKE ST. 60 Vodoravno: 1. Nobile, 6. korelat, 12. omet, 16. Isere, 17. možato, 18. robato, 20. Kata, 21. penica, 22. Zapuže, 23. Oka, 24. Medina, 25. deseta, 27. ta, 28. Barica, 29. bivaki, 30. lo, 31. orgiga, 32. sonata, 33. nem, 34. nosnica, 36. bogati, 37. mama, 38. smeje. 39. zapori, 40. teren. 41. umita, 42. hanuma, 43. kanoni, 44. rani, 45. felahi, 46. zajeda, 47. Ana, 48. hrbet, 49. rszpočiti. Navpično: 1. nikotin, 2. Osaka, 3. beta, 4. Ira, 5. le, 6. konica, 7. ožina, 8. raca, 9. eta, 10. lo, 11. trasati, 12. obuti. 13. ma-ža, 14. ete, 15. to, 17. Medija, 19. opeka, 21. perice, 22. zevati 24. magija, 25. Dinara, 26. romani, 28. brneti, 29. Bogomir, 30. le-menat, 31. osmina. 32. sopuh, 33. narodi, 35. Osman, 36. Banat. 37. meneč, 3S. zale, 40. Tajo, 4L ura, 42. Heb, 43. kap, 45. fr, 46. zz. ŠPORT Tri izbrane točke In še trikrat toliko drugih je pripravljenih za gledalce nedeljskih prvenstvenih dirk na Hermesovem stadionu Včeraj smo objavili oficielni razpis kolesarskih dirk za dirkališčno prvenstvo, ki jih v nedeljo 27. t. m. ob 15.30 prireja Slovenska kolesarska zveza na šišenskem dirkališču, ne toliko zaradi nujne potrebe, da bi letos ne ostala brez prvakov, term eč mnogo bolj zato, ker je letošnja sezona v ostalih športnih panogah kolikor toliko »suha« in so obiskovalci športnih priredi-ditev že pred tremi tedni pokazali, da bi radi gledali dobro športno tekmo, pa naj bo iz katere koli stroke. V tisočih so se takrat odzvali vabilu prireditelja Hermesa in v splošnem zadovoljni zapuščali stadion, toda ena pripomba je bila na ustih vseh, ko so se spet prerinili na prosto: več reda in discipline pri vhod;h na prostor pred prireditvijo in manj on;h vl"žnh drugovrstnih točk na sporedu, ki samo zavlačujejo potek in gleda'cu jemljejo pravo veselje za stvar. Na vse to so seveda že mislili novi (ali stari, če hočete) prireditelji, ki bodo to pot skušali popraviti vse nevšečnosti prod začetkom sporeda in zgosti:i spored tako, da bo prav za tekmovalce in tudi — kolikor le mogoče — tudi za gledalce. Kolikor se tiče reda in d;sciplipe okrog stadiona, bo v nedeljo pripravljenega marsikaj, da bo vsak gledalec — psš &M na kolesu ter z že kupljeno vstopnico ali brez nje — brez težav in slabe volje prispel na svoj prostor okrog arene. Podrobna navodila bomo še objavili, danes lahko povemo samo toliko, da so prireditelji trdno odločeni izvesti to stran organizacije velikopotezno — kakor ob največjih športnih praznikih. Spored sam je po številu točk resda skoraj obsežnejši kakor je bil razpored Her-mesovih dirk, toda v bistvu so tri četrtine napovedanih dirk — od katerih so morda nekatere vnesene celo samo pogojno — odrejene na kratke razdalje do največ 6 krogov, kar pomeni, da bodo vse skupaj izpolnile razmeroma kratek odlomek celotne prireditve. Tako bodo ostale kot izbrane točke vsega samo tri, in sicer obe prvenstveni dirki na 12 odnosno 20 krogov za juniorje in seniorje ter izločevalna dirka za seniorje, od katerih bo slednja na;-eta že po načinu samem, kako se določa zmagovalec, ob vožnji za prvenstvo pa bodo ocenjevali kot dirki na cilje, to je po vsakih štirih krogih posebej, kar bo občutno dvignilo borbenost med vozsči in malone čisto izločilo morebitno »sprehajanje po progi« tja do zadnjega kroga. Že po teh kratkih splošnih opombnh o pripravah za nedeljske dirke lahko sklepamo. da bo prireditev v marsikaterem pogodu pridobila od zadnje in je že sko-rs: v naprej zagotovljen najboljši uspeh. Ce bo vreme kakor v minulih dnevih in bodo prišli tekmovat vsaj vsi do zadnjega, ki so bili ob otvoritvi zbrani zadnjič, ne moremo dvomiti, da bi se dostojno ne uvrstila med letošnje tako redke športne dogodke večjega obsega. gem, vso pot je Heino držal velikega M&-kija v šahu in je tudi na cilj prispel prvi. To je bila silna preizkušnja za Makija, skoraj taka, kakor da bi bil začel svojo športno kariero čisto znova. Pravijo, da je Nurmi majal z glavo cd presenečenja, ko je slišal o tem dvoboju, toda Maki je dokazal, da je še stari. Vse ostale najboljše tekmovalce je že pustil za seboj in samo pred najboljšim na svetu iz lanske sezone je moral položiti orožje. Toda Maki misli resno in že glela na švedsko, kjer se Gundar Hagg pripravlja, da bi podirl Makijev svetovni rekord, če se kaj takega zgodi, noben Finec ne drži križem rok. Tudi Heino in Maki imata take namene. Zgodaj spomladi je že začel, toda na Finskem so sezone take, da »palajo« rekordi šele v pozni jeseni. Lani je bilo s Heinom prav tako. Na Finskem so zdaj tekači v vojski; na tekališče ne misli trenutno nihče. ] Kako hitro veslajo? V veslaškem športu ni rekordov, kakor jih poznamo v drugih športnih panogah, ker so dobri in najboljši izidi v veliki meri odvisni od vetra, toka in valovanja vode in je torej izključena vsaka nepristranska primerjava. Nekoliko ugodnejši je položaj pri primerjanju časov na isti progi, čeprav so tudi tamkaj lahko občutne razlike v vetrovnih in vremenskih razmerah, se vendar v več desetletjih le ponavljajo enaki pogoji in omogočajo določitev vsaj približnega povprečja. Najlaže je take račune sestavljati na vodah brez močne struje. Pri takih računih so ugotovili ljubitelji statistik na 2000 m dolgi progi naslednje povprečne brzine za posamezne vrste hitrih čolnov: za enojko in dvojko brez krmarja 4.25 m v sekundi, za štirico s krmarjem ali brez njega na 4.76 m v sekundi in za osmerec 5.2 m na sekundo, kar bi pomenilo povprečno hitrost na uro — 15.3 odnosno 17.3 ali 18.72 km. Grob se za grobom vrsti V Ljubljani so umrli od 11. do 17. avgusta: Virant Franc, 40 let, krojač, Poljanska cesta 54; Petkovšek Nikolaj, 31 let, diplomirani strojni tehnik, Holzapflova 21; Gris Angela, sestra Antonina, 33 let, usmiljena sestra sv. Vincencija Pavelskega, Slomškova ul. 20; Smole Dominik, 45 let, hišnik, Tomanova 1; Srebrnič Ivan, 64 let, rač. inšpektor v pok. Kopališka 20; Kranjc Marko, 67 let, upravni pis. uradnik v pok., Sv. Petra cesta 23; Kalinger Lucija, 40 let, soproga gostilničarja, 2abjek 3; Kordin Franc, 58 let, uradnik ZSZ, Križna ul. 28; Gradišar Anton, 44 let, lesni trgovec, Cesta 800 let Ljubljane; Plazar Ivana, roj. Go-rjup, 74 let, upokojenka tobačne tovarne, čampova ul. 10. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Cinžar Jožefa, 32 let, prodajalka, šmartinska cesta 8; Rogelj Zofija, rojena žilnik, 73 let, žena upok. polic, stražnika, Sv. Florijana ul. 29; Kraškovič Jože, 43 let, fin. preglednik, Ljubljana - Selo; Slak Danijela, 28 let, učiteljica, Dimičeva ul. 10; Muhič Jože, 22 let, sin posestnika, Koroška vas 32; Treven Ivana, roj. Suhadolnik, 69 let, vdova sprevodnika drž. žel., Jenkova ulica 16; Notar Marija, roj. Beršič, 58 let, upokojenka tob. tovarne, Vič 92; Boris Ivan, 42 let, učitelj, šola na Ledini - Pe-trarcova ul; Zupančič Maks, 25 let, učitelj, žibertova 8. Pri sodbi o svojem rojaku Makiju se je zmotil na debelo Velik finski fenomen na tekališču Pavao Nurmi je bil silen tekač, toda slab prerok. Med svojimi nasledniki je očitno slabo cenil Makija, ki mu sicer ni odrekal tekaških kakovosti, menil pa je da je mnogo premehak sam proti sebi in mu je že zato obetal skorajšnji zaton. Toda Maki se ni dal uplašiti. To, kar se Nurmiju ni posrečilo, in sicer, da bi bil 10.000 m pretekel v času pol 30 minutami je izvedel Maki. Njegove noge so bile kakor nalašč za takšen tek. Tekel je tako lahko, da se skoraj ni dotikal tal. Ko so začeli teči, ni bilo več videti nikogar drugega kakor Makija. Vsi ostali razen njega so izginili. Dve ali tri lrta so dajali v nič Nurmijeve prerokbe, rotem pa je Maki izginil s tekališča. Izgubi! je bil kontrolo nad seboj. Nad Finsko je prišla vojna. Športna mladina je prijela za orožje, in tudi Maki. Nekje v sprednjih vrstah je opravljal službo in postal je spet trd in žilav. Ko se je začel sneg taliti, je vzel Maki »sprintari-cec in tekel tik za fronto vsak dan, vztrajno in neizprosno, ter se potem okopal v »sauni«. Ni bil še takšen kakor prejšnja leta, še premalo prožne so mu bile noge, kajti počival je več let, toda prostrani gozdovi in raznolika tla so ga spet spravila na stare noge. Mnogo znoja je prepotil Maki, toda na Finskem se znoja ne boje, in tudi Maki ne. Celo na višku svoje slave je moral Maki mnogo delati. Ko je prišla v deželo kratka pomlad, je vzel Maki spet »sprinterice« in je pozval lanskega najboljšega tekača na isti progi, poročnika Heina, na dvoboj. Devet kilometrov sta tekla tesno drug ob dru- Slovenska kolesarska zveza obvešča športno občinstvo, da se vstopnice za nedeljske dirke prodajajo v naprej v trgovini Jos. šolar, Tavčarjeva ulica, in pri Potovalnem uradu na Gosposvetski cesti. — Upravni odbor SKZ. Dobri hrvatski športniki v vodi. Na tekmah za državno plavalno prvenstvo v Zagrebu je bilo oni dan izboljšanih kar osem državnih rekordov. Med njimi je bilo doseženih nekaj izidov, ki niso slabi niti po mednarodnem merilu. Tako je Dana Svetina potrebovala za 100 m prosto 1:15.4, na 200 m 2:52.4 in na 400 m 6:20.3, medtem ko je Mila Korps plaval 100 m prsno 1:28.6 odn. 400 m v isti disciplini 6:57.8, kar so vse znamke, ki so bile vpisane kot novi državni plavalni rekordi. Med moškimi je bil najuspešnejši še zmerom izborni M. Miloslavič, ki je s časoma 1:12.8 odn. 2:41.2 na 100 odn. 200 m hrbtno izboljšal svoja dosedanja državna rekorda. — Pet prvenstvenih naslovov so pri letošnjem državnem prvenstvu v veslanju izvojevali zase člani zagrebškega »Gusarja«, ki so tako zmagali v vseh posameznih disciplinah razen v enoj ki. — S tesno, toda vendarle neoporečno zmago so se pred kratkim postavili tudi zagrebški kegijači, ki so v medmestnem dvoboju z Dunajem zmagali z 2950 : 2940 kegiji. Kapetanu AdoHu Milavcu v spomin V nedeljo srno spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu blagega moža, ki ni imel samo v svojem poliču nešteto dobrih tovarišev, temveč kot rojen Ljubljančan tudi veliko število prijateljev iz svoje mlajše dobe. Pokojnik je preživel mlada leta v hiši srvojih staršev, ki so imeli na Žabjaku staro znano gostilno »Pri sodčku«. Posvetil se je tiskarskemu poklicu ter bil več let zaposlen v Narodni tiskarni. V tej dobi je marljivo deloval kot vnet telovadec in je bil vesel družabnik tovarišem, ki so se radi zbirali »Prj sodčku«. Pozneje sfl je izbral vojaški poklic, v katerem je zlasti v vojaških pisarnah zavzemal odgovorna mesta, posebno med prvo svetovno vojno, ko je načeloval pisarni domobranskega dbpol-nilncga poveljstva v Ljubljani. Vsi, k; so imeli opraviti z njim, se ga hvaležno spominjajo kot dobrohotnega predstojnika. Ob nastopu Jugos]av:je je vztrajal na svojem mestu, bil pozneje premeščen v Karlovec in šel jx> mnogih letih vestnega službovanja kot kapitan v pokoj, ki ga je užival, žal premalo časa, v Ljubljani v krogu svoje ljubljene družine, tovarišev in prijateljev. Dragi Dolfe! Ko sma Te spremili na Tvoj! zadnji poti v tako mnogobrojnem številu, je bil to dokaz, kako visoko spoštovan in cenjen si bil kot plemenit človek, zraven pa vesele m vedre duše. Kot takega Te ohranimo v trajnem spominu. Bodi Ti zemlj''ca lahka! Prijatelji. Naročite se na romane »Dobre knjige" Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —JO, za drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L — £0 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova &11 šifro L 3.—. Najmanjši iznoe » te oglase Je b 10.—. Priporočam® našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov često nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši posloval^'" robote- dopoldne. GRADBENE DELAVCE strokovne ln sicer zidarje, tesarje, delavce za betonska dela. sprejmem. Javiti se: Gradbena pisarna Ljubljana, Ciril-Metodova 47a. Plače po OT.tarifni odredbi. 21305-la SOBARICO izvežbano iščemo k ma-ll družini. Ponudbe na Dgi. odd. Jutra pod »Poštena ln čista* 21600-la KOVINOSTRUGARJA Za točna deia iščem. — Naslov v oglas, oddelku Jutra. 2185Q-la DELAVCA mladega, močnega ia po. šteneg» iščem. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 21856-la GOSP. POMOČNICO pridno ln pošteno za vsa gospodinjska dela s prej. mem s 1. septembrom. Plač, in hrana dobri— Naslov v ogl. odd. Jutra. 21609-la POSTREŽNICO pridno, 3krat po 4 ure tedensko, brez hrane, sprejmem Naslov v oglas oddelku Jutra. 21862 1a Zaslužek KOLESARJI POZOR! Lakiram kolesa v ognju s predvojnim materialom. Horvat Joško Poljanska o 69, (poleg klavnice). 21153-3 STROJEPISKO za nekaj ur v tednu, iščem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Diktat«. 21882 3 pš^iL3UBLDANSKI tMm KINEMATOGRAFI KINO UNION Teiefoo 22-21 HANS MOSER v odlični, zabavni komediji, v vlogi konfuznega carinskega inšpektorja, ki je razkrinkal manipulacijo in ljubezenske pustolovščine svojega ministra in nato primoral vso vlado k demi-siji... Smeh in krohot! Za ljubezen ni carine Hans Moser, Susi Peter, Hans Olden. Else Elster, Oskar Sima, Th. Daneg-ger, Fritz Imhoff, Josef Eichheim Prestave ob 17. in 19.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Hans Moser v prisrčni in duhoviti komediji Gospodar v hiši Sodelujejo: Maria Andergast, Leo Slezak, Hans Junkermann itd. Predstave ob 16. in 19. uri Športna kolo znamke »ADLER« št. 15.562 je bilo ukradeno v ponedeljek 21. avgusta t. 1. ob %10. uro pred gostilno »Mrak«, Rimska cesta. — Kolo je bilo v celoti poniklano. Obroči so bili leseni, iz pušpana. Plašči tabulari, prvi črn z rdečim, drugi črn z belim robom. Svetilka z dinamo, balanca s črnimi držaji. Nagrada Lir 2000.--Naslov na telefonsko številko 34-48. J-1340-I Prodam TRICIKEL in žago cirkularko za dr. va prodam. — černetova Ulica 12 21737-6 RADIOAPARAT nemške znimke model 1941. z jeklenkami 5 + 1, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 21784-6 KOPALNE ČEPICE damske velika izbira, v drogeriji Ant. Kane. Zi dovska u'. 1. 218056 DVA KOSA BLAGA športna 1 temnosiv za moško obleko ali danski ko6tum. ugodno prodim. Ogled dnevno od 12. do 15. ali od 19. ure naprej: Celovška c. 49-1. 21846.6 Ležalni stal je del vašega življenja in zdravja. Oglejte si ga pri meni. Revnejši bolniki in upokojenci popust. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12 .ilno matica Telelon 22-41 Film o življenju »kralja« dunajskega valčka in njegovih dveh sinov Nesmrtni valček Priljubljene svetovnoznane melodije Paul Horbiger, Maria Andergast, Hans Holt Predstave ob 16. in 19. uri MOŠKO KOLO kakor novo, nem. znam. ke, ln eno staro, še. dobro, poceni prodam. Go-sposvetska (Celovška) ce sta 55 I. 21879.6 BLAGO nepremočljivo, belo. im pregnirano par metrov, za kuhinjske aH zdravniške predpasnike pro. dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 21877-6 MOŠKO KOLO novo, nemške znamke ugodno prodam. Stiška ul'Ca 1. II., desno 21905 6 BLAGO za par srajc, pisano., pro. dam. Naslov v oglasnem 'oddelku Jutra. 21854 6 MIZARJI POZOR! Vijake Za furnirsko sti skalnico. 35 komadov. 35 centim. dolge, 35 mm debele, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21857-6 MOŠKO BLAGO temnosivo. prodam Flor-janska 40. 21855 6 TRICIKEL močan, skorai nove gume, prodam. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Do. bra prilika«. 21852-6 MOŠKO KOLO športno, s prestavami, dinamo brzinam erom, do hro ohranjeno, prodam. Sv. Petra c. 95, Dinter. 21832.6 2 KOLESI moško in domsko, prodamo. Trgovina >Uspeh« Tržaška c. 71. 21870.6 ELEKTR. KUHALNIKE na dve plošči- električni rešo, Jed lnl sen-is za 12 oseb. kavni servis za 6 o6eb, večje emajlirane kavne ročke, sadno stiskalnico prodamo. Trgovina >Uspeh«, Tržaška n. St. 71. 21869 6 PEČICO skoraj novo. obzidano, šamot. prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 21868-6 LETALNE STOLE in sklope za sončenje dobite dokler traja zaloga, nri E. Zakrajšku. M ki o šičeva c. 21867-6 MOŠKO KOLO Strapaeno. ES KA. dobro ohranjeno, zamenjam za športno (dirkalno). — Knez Miran. Večna not št. 41. 21866 6 ORIGINALNE ST IKE zamenjam za protivrednost. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod •Kadilec«. 21864 6 OMARO iz mohkTa lesa. dvokril. no, prodam za 700 lir. Naslov v oglas, oddelku Jutra. 21863 6 SENČNIK rdeč brokat. tudi za stoječo svetilko, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 21861-6 MOŠKO BLAGO volneno, športno, prodam. Breg 16. I. 21892.6 POVRŠNIK usnjen, in moško kolo. oboje skoraj novo, prodam ali zamenjam za dober rndio^prirat novejše znamke. Naslov v og! oddelku Jutra. 21889-6 DAMSKI PLAŠČ čm piiš, predvojno blago, ugodno prodam. — Društvena ul. 23 Moste. 21887.6 ŠPORTNI VOZIČEK in ševrn nove ženske čev. lje št. 36 počen: proda-n. Rezijanksa 11. Kolezija. 21886-6 HARMONIKO 24basno prodim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21884.6 GOJZERJE nove, št. 31 ln 32 prodam. Ogled dnevno od 12. dO 15 ure. Naslov v ogl odd Jutra. 21883-6 GOLAZEN na doIJu. vrtu. v hiš; in skladiščih, pos-brv podgane miši, ščurke in muhe pokončujte! — Inž Prezelj. fitop-itolog, Wolfova ulica 3. 21903 6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe. Sčur ke molje miši podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate f strupom, ki ga dobite v drogerili KANC Židovska ulica 1 21089 6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema — Drogeri la Kane. Židovska ul 1. 21088-6 RJUHE kapne in drugo posteljnino stalno kupuje in plača dobro Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7. 21441-7 KUPIM KNJIGO »Harmonija muzike« in H. del Maroltsve šole. Split-ka ul. 6. 21904-7 ŠPORTNI VOZIČEK f lep, predvojni, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod >Odpo_ tujem - nujno*. 21860-7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub ljanski Zvon« 20678 7 KUPIM vsakovrstne knjige za lastno knjižnico. Ponud be z navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod »Blbliofil« 20679-7 ROČNI VOZIČEK (clzo) na dve kolesi, dobro ohranjen, za preva žanje blaga, kupi »Is*«, d d., šelenburgova 4. II. nadstr 21736-7 DAMSKO KOLO orlg. »Bianchi« ali »Le_ gnano«, obroči 26 eol, balon, gume, kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »še kot novo«. 21824 7 STEKLENICI: različnih vrst. Kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo želio iib prevzemamo aa doma B. Guštin, Vodni kov trg 2. I 518-N-7 KRZNENE PLIščE lisičje boe dobro ohra njene, kupuje krznarstvo Rot Mestni trg 5 Spre Jem samo dopoldne Vhod skoz) vežo 1 401 7 DAMSKO KOLO tudi v sliben star.ju. in moško, športno, lahko brez gum. ali samo o-grodje kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staro«. 21878-7 SODE za sadjevec, damski krz. neni plašč in čevlje št. 40 fantovsko jopico »sati ar Jano., Ljubi j. zvon« 1916. Cankarja komplet, ali 2.—6. zvezek, Grudnovo zgodovino kupim. Ponudb« na ogl. oddelek Jutra pod »Obir«. 21858 7 ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partije. rud: prekomorske in pokra Jinske kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Znamke« 20677 7 KUPIM KNJIGI: O. Vulckers: Das Grad-riswerk in Ernst Neu-fert: Bau-Entwurf.-'.ehre. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Arhitektura«. 21839-7 VREČE različne, juta od ambalaže, stalno kupujem. Podbevšek Filip, šiška. Obirska 4. 20621-7 ŠKORNJE št. 43 ali 44, kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »škornji« .21858-7 DUŠE nogometne, in žoge. kupuje Zdravlč, trgovina. Stari trg. 21767-7 KRZNEN PLAŠČ dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odde. lek Jutr3 pod »Do 50.000«. 21875-7 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Koloc. 21874-7 RAČUNSKI STROJ dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe je po. slatr na ogl. oddelek Jutra pod iR'.čun-ski stroj«. 21838-7 DAMSKO KOLO po možnosti novo. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro kolo«. 21885-7 >MMM»»m>»HM KLOBUCARNA „P A J K" Vam strokovno osnaži, preoblika tn prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) Bodi kmet, študent, gospod, krema RAP1DA povsod Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je po mučnem trpljenju preminul naš dobri oče Zakovšek Alojzij železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo 24. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti, Zavetiška 6, na viško pokopališče. Ljubljana, 28. avgusta 1944. Žalujoči: MARIJA, žena. otroci: IVANKA por. FRANK, MIMI, RUDOLF, ALOJZ, DANA por. LUKMAN, ANA; vnuki — ter ostalo sorodstvo TRGOVSKI LOKAL V zvezi S skladiščem afi skladišče v zvezi s pisarno v centru iščem za takoj. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 21443-17 VELIKO ZEMLJIŠČE zelo pripravno v indu. strijske svrhe ln ležeče tik ob cesti prod.im za. 542.000 lir. Pismen« ponudbe sprejema oglasni sddelek Jutra pod »Tudi za parcelacijo«. 21813-20 STAVBNO PARCELO zelo lepo. veliko, tik prve železniške postaje, prodam resnemu kupcu za 80.000 lir. Ponudbe je poslati ogl. oddelku Jutra pod »Pre ko bloka«. 21819 20 «JMEE SOBO, preprosto opremljeno, s posebnim vhodom, išče s 1. septembrom gospod. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Torči po-licijsikih voz obstale, so se začuli orak' prihajajočih ljudi. Hanke je pogledal Renkena in nlarlenko. »Ne verjamem, da bi vaju nocoj še potreboval. Jutri opoldne se torej vidimo na policijskem ravnateljstvu. Samo nekaj bi vam priporočil, gospodična Dannow — nocoj rajši ne hodite domov.« lise Dannow je osuplo in zavzeto i>r»ž'e-dala komisarja. »Kako naj to razumem--7« »Reči hočem, da je boljs, če se za nekai dni preselite v hotel. Denimo, v hotel ,Hamburg', kjer stanuje tudi gospod Renken. Tam vas lahko bolje varujemo.« Obrnil se je k Ludeckeju in .adaljeval: »Spremile gospoda Renkena in gospodično Dannow do hotela. Tam vas dam kasneje zameniti.« Komisar in njegov pomočnik sta se spet sporazumela z očmi. V hotelu je bil že cd dopoldne nameščen krimiralni pomočnik Grollmann kot opazovalec, in razen tega je tam še vedno stanoval Da Silva! Zdaj je postalo na prostoru okrog Goe-thejevega spomenika vse živo. Uniformni g mbi in okovi čak so se lesketali; vel ke ročne in žepne svetilke so se vžiga.e tu in tam. Mož majhne rasti in resnega, prraznega obraza je s torbo Dod pazduho takoj pristopil k Hcinkeju. »Kie leži?« je kratko vpraša! p 1 diski zdravnik dr. Klunder; dolgoveznosti so mu bile zoprne. »Tamkajle — varnostna policija je pri njem!« je Hanke odvrnil. Tudi kriminalni svetnik Winter ie bi' prišel. Hanke mu ]e z nekaj besedam, pojasnil, kaj se je zgodilo. »B;stveno, kar ie mogel gospod Renken povedati, vem. Mislim da lahko vzamem na svojo odgovornost, če gospoda Renkena in gospodično Dannow odpustimo do jutri opoldne.« »Prav,« je pritrdil Winter po kratkem preudarku. »In zdaj na kraj dejanja — —« Kriminalni pomočnik Ludecke, ki je zmerom mislil na vse, je bil pripravil taksi. S tem sta se Heinz Renken in lise Dannovv odpeljala v hotel. Nato se je Ludecke poslovil od njiju, kajti čas je bil, da pogleda domov, kjer sta ga pričakovali zvesta zakonska družica Felicita in več ko pozna večerja — ali zajtrk, če hočemo biti natančni. Tudi zanj je bil minuli dan preteto naporen. Takisto se je zdelo Heinzu Renkenu in lisi Dannovv, ko sta sedela v skoraj prazni veži hotela »Hamburg«. P'avolasi gospod Lammers je pravkar osebno prihajal iz pisarne proti njima. »Dami sem dal odkazati sobo št. 16. Ako ima gospoda še kako željo — topla kuhinja ie sicer zaprta, toda drugače — —« Heinz Renken je hotel odbiti. Trudnega in upehanega se je čutil, in mesto, kamor ga je bila udarila neznančeva pest, ga je skelelo. Toda mladenka ga je prehitela. »Ce bi mogla dobiti še nekaj obloženih kruhkov — in morda kozarec vina — —« »Seveda, seveda,« je odvrnil gospod L —mers in odhitel. da preda strežajKi naročilo. Ko pa je natakar prinesel zaželeno, je lise Dannovv srebnila samo požirek vina, kruhkov se skoraj ni dotaknila. Heinz Renken, ki jo je opazoval, je vrgel oči proti veliki uri na nasprotni steni veže. Kazala je dve. »Preutrojena si, lise, bolje bi bilo, da ležeš spat. Jutri na kriminalni policiji gotovo ne bodo skoparili s preskusniami za najine živce — in kdo ve, kaj vse se utegne še zgoditi--« Dekle je porinilo kozarec od sebe in vzdignilo oči k možu. »Prav zato, Heinz, moram zdaj govoriti s teboj — saj sem tako predolgo odlagala. Hočem, da je med nama vse čisto in jasno. Zvedeti moša, kdo je ženska, ki ji misliš dati svoje ime!« »Tudi tako imam zaupanje vate, Hse! Nič mc ne more odvrniti od sklepa, da te vzamem za ženo — kvečjemu ti sama! A nemara je dobro, da hočeš vse pojasniti — čeprav utegne biti ura nenavadna.« Oči so ji zbežale po prazni veži z velikimi zrcali, proti pisarni, kjer je že molče sedel nočni vratar, in k visokim vrtilnim vratom, za katerimi je stala temna noč. »Ura je baš prava, Heinz, da se pomeniva o teh stvareh. In kraj takisto. Kajti začelo se je v prav takšnile hotelski veži, kakor je ta. Mnogo let je že tega. Bila sem še silno, silno mlada, zato pa dovršena plesalka.« konzorcij ».lutra« kot izdajatelja Stanko Virant — Fttt »Narodna tiskarna A. G.« al» Dructotelle — Za »Narodno tiskarno d. Am LaseratenteU verantvvortUcb - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljabomlr Volčič