BGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani; Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LET« XIII. ■» in—Mf -«3*0« Telefon št. 2552. LJUBLJANA, \ soboto, dne 11. januarja 1980. Telefon št. 2552. ŠTEV. 5. ■khmjksj muk 7JHK a^-nimceacvv- m Nekaj misli ob vlaganju prijav za pridobnino za leto 1930. Te dni vlagajo trgovci, obrtniki in industrijci prijave za odmero pridob-nine za leto 1930. Ob sestavljanju prijav zadevajo tudi letos, kakor čuje-rno, na težave pri izpolnitvi razpre-delkov: »kosmati dohodek, režijski stroški, Čisti dohodek.« Pravilna izpolnitev teh razpredel-kov zahteva, da ima davkoplačevalec popolno knjigovodstvo in da to 'knjigovodstvo tudi v redu vodi, da more davčni prijavi priložiti, če vodi enostavno knjigovodstvo: začetni in končni inventar, odnosno če vodi dvostav-no knjigovodstvo: bilanco in račun izgube in dobička. Poleg tega je davkoplačevalec dolžan posamezne račune tako specifirati, da se more z njimi ugotoviti, ali so se pri preračuna-nju čistega dobička upoštevali res samo oni izdatki, ki se smejo po zakonu odbiti. Sestava prijave v taki obliki, da je davčni odbor po zakonu primoran, jo vpoštevati, je jako težavna in tudi letos bodo zelo redki oni davkoplačevalci, ki jo bodo mogli res tako sestaviti, kajti žalostna resnica je, da je pretežna večina naših trgovcev in obrtnikov v trdnem boju za vsakdanji kruh tako zaposlena, da na pravilno knjigovodstvo pri najboljši volji ne more polagati potrebne pozornosti. V vseh primerih, v katerih davčni zavezanec nima knjigovodstva, oceni davčni odbor čisti dohodek po svobodnem prepričanju. Vendar pa je tudi v teh primerih dolžan, da upošteva pripomočke, ki so mu na razpolago. Med te pripomočke se po predpisih šteje tudi prijava davčnega zavezanca, izjave, ki jih je podal na zapisnik pred davčnim oblastvom ali davčnim odborom, in njegove vloge, poslane davčnemu odboru ali davčnemu oblastvu. Davčni odbor je torej tudi v primerih, v katerih davčni zavezanec ne more podati prijave po podatkih redno vodenega knjigovodstva, dolžan, da oceni in preizkusi vloženo prijavo. Marsikdo si pomišlja, da vloži prijavo, češ, da jo itak ne more sestaviti tako, kakor zahteva zakon. Riskira tudi povišek, ki se mu predpiše samo, da si prihrani trud s prijavo, ker nima knjigovodstva. Izkušnja zadnjega leta nam kaže, da to stališče ne sme postati pravilo, ako davkoplačevalci nočejo davčnim upravam in posebno davčnim odborom otežiti nji-; hovega poslovanja. Lansko leto so bili le redki davkoplačevalci, ki so vložili prijave na podstavi redno vojenih knjig. Vendar pa so davčni odbori navzlic tej pomanjkljivosti jako pogosto v polni meri upoštevali tudi prijave brez začetnega in končnega inventarja, odnosno brez bilance in računa izgube in dobička, če so imele vsaj videz verjetnosti. To dokazuje, !e. v ir*teresu vsakogar, da po najboljši vednosti in vesti 'sestavi prijavo in jo vloži. Davčni odbori poslujejo sicer za vsako občino in člani odbora kolikor toliko poznajo pridobitne razmere posameznikov, so pa vendar slučaji posebno v večjih občinah, da tudi odborniki ne poznajo razmer tako podrobno, da bi mogli z mirno vestjo presoditi, koliko je posameznik dejansko zaslužil in kakšne okol-nosti so vplivale na njegov zaslužek, na primer izgube na poslovnih terjatvah, obresti izposojenega obratnega kapitala itd. V teh primerih vložena prijava davčnemu odboru jako dobro služi, da more pravilno oceniti dohodek. Posebno oni davkoplačevalci, pri katerih plačilo obresti od dolgov bistveno vpliva na izmero zaslužka, store prav, da vlože prijave, ker sme davčni odbor te obresti upoštevati samo, če so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane. Davčni zavezanec, ki hoče za odbitek uveljaviti plačilo obresti od dolgov poslovnega značaja — obresti drugih dolgov sploh niso odbitne — mora torej že v prijavi sami posamezno in poimenoma izkazati, koliko in komu je plačal odbite obresti in hkratu tudi priložiti dokazilo, da je te obresti dejansko plačal. Kdor se odloči, da bo vložil prijavo, se mora resno potruditi da vloži res prijavo, ki ima vsaj videz verjetnosti. Ako ne misli vložiti take prijave, potem je pač boljše, da vložitev opusti. Plača sicer 3% ali 10% kazenski davek, obvarje se pa kazenskih posledic davčne utajbe, katere bi ga zadele, ako bi vložil popolnoma neresnično prijavo. Kakor ne kaže vlagati prijav, ki ne bi bile verjetne, tako je treba paziti, da se ne vlagajo prijave s smešno visokimi dohodki, ki pa očito kažejo, da davčni zavezanec ni pravilno preračunil davku zavezanega dohodka. V preteklem letu so posamezniki pri sestavljanju prijav postopali v svojo škodo jako malomarno. Tako so na primer v razpredelku »kosmati dohodek« navedli promet, izkazali režijske stroške :in razliko prijavili za čisti dohodek. To je samo en vzgled nerodnosti pri sestavljanju lanskih prijav. Zato je pač priporočljivo, da se vsakdo, komur pojem kosmati dohodek ni do cela znan, pred vložitvijo prijave posvetuje n. pr. pri svojem gremiju ali pri svoji zadrugi, kako naj preračuni kosmati dohodek, da bo račun pravilen. IZBORNO LETO NARODNE BANKE JUGOSLAVIJE. Na prvi letošnji seji Narodne banke je poročal generalni ravnatelj dr. Novakovič o zakl jučku knjig za leto 1929. Račun bilance ter izgube in dobička je bil gotov že 2. t. m. Po poročilu ravnatelja je bilo stanje Narodne banke v letu 1929 prav izredno boljše kot v letu 1928. V sredi januarja bo izdelan od nadzorstvenega odbora pregled o zaključnem računu in bo predložen javnosti. — Vseh 14 uradniških kandidatov je napravilo izpite pred izpitno komisijo. — Na seji so določili posameznosti o svečani otvoritvi natiskalnice bankovcev. — Med drugimi sta bila povabljena tudi guverner Francoske banke in ravnatelj francoske natiskalnice bankovcev. — Otvoritev se bo izvršila na koncu januarja. IZVOZ OPEKE IZ JUGOSLAVIJE V GRČIJO. Grška kaže veliko zanimanje za jugoslovansko opeko. Jugoslovanska Trgovska zbornica v Solunu poroča, da naša strešna in zidna opeka francosko in italijansko večkrat prekaša. Grčija zida domove za grške begunce iz Male Azije in v doglednem času tudi za orne iz Kavkaza in Krima. S J* je stopila v veljavo direktna železniška tarifa med Jugoslavijo in Grčijo. Torej so dani vsi predpogoji za velik izvoz opeke iz Jugoslavije v Grčijo. O odločujočih oblastvih v taksnih zadevah. V naših krajih se je ob proširjenju zakona o taksah bivše kraljevine Srbije na vse dele naše države posebno težko občutilo dejstvo, da si je ministrstvo pridržalo pravico, da v vseh taksnih zadevah razsoja v drugi in zadnji instanci. Pri nas se je položaj v tem oziru z novim zakonom bistveno izpremenil. Pristojbine in takse se morajo v naprej plačevati in proti plačilu pritožba ni mogoča, pač pa more vsakdo, od katerega oblastvo ne-utemljeno pobere takso ali pristojbino zdi večjo nego je treba, ali ki pomotoma uračuni, ali sam položi takso ali pristojino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, v 90 dneh od dne, ko je bila njegova taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati povračilo takse ali pristojbine od generalne direkcije davkov (Sedaj oddelka za davke ministrstva za finance). V primerih, v katerih je mogoča pritožba, na primer v kazenskem postopanju, je po dosedanjih predpisih tudi o pritožbah proti kazenski razsodbi odločalo ministrstvo finance. Naše korporacije in organizacije, na primer notarska zbornica, zbornica 7.a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani itd., so si tekom let veliko prizadevale, da bi se položaj izboljšal v smeri decentralizacije, Iki bi med drugimi tudi pospešila reševanje taksnih zadev. Praksa, je namreč pokazala, da uradnik, ki ne pozna podrobno vseh fines našega narečja, pač težje proučiva dejanski položaj, nego domači uradniki. Finančna uprava je ta prizadevanja v novem zakonu o organizaciji finančne uprave vsaj deloma upoštevala. Po § 19 tega zakona spada v delokrog finančnih direkcij v taksnih zadevah med drugim reševanje o povračilu preplačanih ali neumestno plačanih taks, odnosno odpisovanje zastarelih ali neizterljivih taks do Din 10.000-— (dosedaj do Din 500'—). V delokrog finančnih direkcij spada dalje v II. instanci reševanje pritožb proti razsodbam in odločbam davčnih uprav v taksnih zadevah. S tem je storjen v smeri decentralizacije finančne uprave velik korak naprej, ki nam daje upanje, da se bo vpraševanje delokroga finančnih direkcij v taksnih zadevah v bodočem zakonu o taksah kolikor toliko zadovoljivo rešilo, tako v interesu finančne uprave, kakor v interesu prebivalstva. Želeti bi bilo samo, da se v teh zadevah v novem zakonu prepusti finančnim direkcijam polno kompetenco, tako, da bi si ministrstvo pridržalo odločbo samo v res važnih individualnih primerih. TRADICIONALNI LJUBLJANSKI SEJEM KOŽUHOVINE ae vrši dne 27. in 28. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kakor vsako leto bo tudi letos zbran ogromen materijal najrazličnejše kožuhovine. Naši lovci, ki so uvideli kakšnega pomena je za nje ta sejem, odkar je organiziran po »Divji koži«, so tudi zboljšali svoje pridelke s pravilno pri-krojitvijo kož in dobrim konserviranjem, tako da bo kvaliteta blaga še boljša kot prejšnja leta. »Divja koža« bo poskrbela, da se bodo kože ugodno vnovčile, dolžnost zavednih lovcev pa je, da pošljejo ves svoj lovski pridelek na »Divjo kožo« v Ljubljani, velesejem, ki sprejema blago do 25. t. ni. Priprave za revizijo carinske tarife. (Poročilo zborničnega tajnika g. Ivan M o h o r i č a v plenarni seji Zbornice /a TOL) (Nadaljevanje.) Po predhodnem sporazumu z vsemi zbornicami smo na to sklicali v to svrho dne 10. decembra t. 1. v Beograd konferenco in ji predložili sledeči konkreten načrt predlogov za revizijo carinske tarife: 1. Revizija naj obsega poleg višino tarife tudi splošne odredbe zakona o carinski tarifi in tekstacijo posameznih carinskih postavk, ker se je izkazalo, da sedanja tekstacija pri marsikaterih predmetih ne odgovarja potrebam trgovine. 2. Revizija naj so izvrši tako, da bo v slučaju znatnih izprememb gospodarskih razmer v tu- in inozemstvu dana možnost, da se morejo takoj in neposredno zaščititi interesi domače proizvodnje. V tem zmislu bi bilo treba reformirati tudi plačilo davka na poslovni promet. 3. Načelo /svobodnega uvoza surovin in minimalne obremenitve pogonskega materijala za strojno produkcijo naj se uveljavi in sistematično izvede v celi tarifi. 4. Ugodnosti za uvoz polizdelkov in pomožnih sredstev, ki so v sedanji tarifi dane samo nekaterim industrijskim skupinam, je treba načelno razširiti tudi na ostale panoge produkcije. V to svrho bi bilo potrebno sprejeti poseben zakon o pospeševanju domače industrije, s katerim se bo dalo detajlno in po stvarnih potrebah posameznih panog to načelo praktično izvesti. 5. One panoge produkcije, ki morejo s kvalitetno proizvodnjo v dovolj-nih količinah kriti potrebo domačega trga, a so pri današnjih carinah izpostavljene tuji konkurenci, ki dela pod ugodnejšimi pogoji, v taki meri, da je ogrožen njih obstoj, je treba izdatnejše zaščititi, da bi se mogla kapaciteta domače proizvodnje popolnoma izkoristiti. 6. Razmerje med carinami na proizvode, polizdelke in pomožna sredstva, ki je bilo z znižanjem carin na finalne izdelke v mnogih primerih porušeno, je treba zopet vzpostaviti. 7- Carine, ki so bile odrejene za pogajanja s tujimi državami v prekomerni višini, a ne zadevajo domače proizvodnje, pač pa bremene široke mase konzumentov, je treba znižati na nivo, ki bo odgovarjal tako fiskalnim, kakor tudi konzumentskim interesom in potrebam bodočega razvoja v našem gospodarstvu. 8. Pri reviziji se mora vpoštevati, da obstoji v produkcijskih stroških med našo in tujo industrijo občutna razlika. Razen tega je treba tudi še vpoštevati, da se uvažajo mnogi tuji industrijski proizvodi po ceneni vodni in morski poti in da večina domače industrije ne uživa potrebne podpore v železniški tarifni politiki, marveč se mora nasprotno še boriti s prometnimi težkočami. 9- Iz kolektivnih pozicij naj se izdvojijo proizvodi, ki se izdelujejo v državi in naj se zanje vpeljejo posebne pozicije v svrho kontrole prometa teh predmetov. 10. Skupno z revizijo naj se ob sodelovanju zbornic izdela in izda tudi nov komentar k tarifi, ki je zaradi številnih carinskih sporov nujno potreben. 11. V svrho pospeševanja elektri- fikacije je treba znižati carine na uvoz elektrotehničnega in instalacijskega materijala, ki se ne izdeluje v državi, oziroma za čegar produkcijo niti niso dani pogoji. 12. Ob priliki revizije tarife je tre ba stremeti za tem, da se nomenklatura naše carinske tarife čim bolj približa skupni mednarodni carinski nomenklaturi, ki jo je izdelalo Društvo Narodov. Zelo važnega pomena za našo gospodarsko politiko je, da je konferenca v Beogradu v celoti usvojila naše predloge, ki so 'bili nato kot stališče jugoslovanskih zbornic za trgovino, obrt in industrijo dostavljeni ministru trgovine in industrije s prošnjo, da nam sporoči: 1. ali in v koliko je ministrstvo v stanju sprejeti gornje načelne predloge; 2. da se skliče pred definitivno odločitvijo o konkretnih predlogih za izpremembo tarife, ki so bili dostavljeni ministrstvu od raznih strani, anketa predstavnikov gospodarskih zbornic in organizacij, da bi se mogle želje in končnoveljavni predlogi čim enotneje formulirati. II. Carinsko premirje. Obenem je zbornična konferenca opozorila ministra trgovine na ozko zvezo med vprašanjem revizije carinske tarife in vprašanjem carinskega premirja, ki ga je letošnje poletje po-krenilo Društvo Narodov v Ženevi. Konferenca zbornic se je v zvezi z razpravo o predlogih za revizijo carinske tarife bavila namreč tudi s tem vprašanjem in izdelala posebno spomenico, ki jo je dostavila Ministrstvu zunanjih zadev. Problem premirja je tudi za zbornično področje izredno važnega pomena in smatram, da je zato potrebno, da informiram slavno zbornico na kratko o ciljih te akcije. Od svetovne gospodarske konference, ki se je vršila meseca maja 1927 v Ženevi, se pojavlja čimdalje glasneje zahteva, da je treba carinske meje, ki otežujejo ekonomsko uravnoteženje povojne Evrope, znivelirati in uvesti stabilnejše odnošaje za izmenjavo blaga med posameznimi državami. V zmislu sklepov in priporočil ekonomske konference je izdelalo Društvo Narodov že več mnogostran-skih mednarodnih konvencij, katerih namen je, da pospešijo normalizacijo odnošajev med evropskimi državami. Tako je bila izdelana že poprej mednarodna konvencija o poenostavitvi carinskih formalnosti potem konvencija o ukinjenju izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev in sedaj prihaja kot tretja konvencija o carinskem premirju. Prvi dve konvenciji sta bili že ratificirani, ko se je pojavil načrt konvencije za premirje. Razprava o tem načrtu konvencije je stavljena na dnevni red januarskega zasedanja Društva Narodov in je zato ministrstvo zunanjih zadev dalo zibomicam /a izjavo le kratek rok desetih dni. Načrt konvencije določa, da se obvežejo države, ki pristanejo na to konvencijo, da ne bodo v dobi, dokler bo konvencija trajala, poviševale uvoznih ali izvoznih carin in taks, ki se plačujejo pri carinjenju blaga. Izjema od tega splošnega pravila je predvidena samo za primer težkih gospodarskih kriz in to le v neobhodno potrebni izmeri. Pogodbene države bi se tudi obvezale glede notranjih davščin, da jih ne bodo poviševale ali izpreminjale na tak način, ki bi ote-žal prodajo inozemskega blaga. Končno se morajo države obvezati, da ne bodo ustvarjale z novimi zakoni, samoupravnimi odredbami ali administrativnimi predpisi nobenih novih ovir medsebojnemu gospodarskemu prometu. (Nadaljevanje prihodnjič.) DRUŽBA JURIin" Premog Drva Koks Oglie Dunajska cesta 46 Telefon 2820 Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani je imelo 6. t. m. svoj šesti redni občni zbor. Številna udeležba in pa zelo živahno sodelovanje zborovalcev pri raznih točkah dnevnega reda dokazuje, da se člani zavedajo svojih dolžnosti do društva in tudi pravilno ocenjujejo pomen društva, katero ni samo koristno, ampak naravno potrebno. Trgovski potnik in zastopnik je važen činitelj v naši trgovini in v našem narodnem gospodarstvu in zasluži pri merodajnih faktorjih največje upoštevanje. Predsednik društva, tov. Janko Krek, ki je vodil zborovanje, je pozdravil zborovalce in v svojem otvoritvenem govoru povdarjal, da se je odbor trudil z vsemi močmi za koristi članov društva. Uspehi pa kljub vsem naporom niso taki, kakršnih si društvo želi in kakršni so članstvu potrebni. Še vedno ni bilo mogoče doseči tistih ugodnosti na železnici itd., kakršne uživajo trgovski potniki in zastopniki v drugih kulturnih državah. Za te zahteve društva ni bilo niti najmanjšega umevanja pri merodajnih krogih. Pač pa je predsednik mnenja, da sedanja vlada, katera se resno trudi za koristi države in njenih državljanov in ne pozna strankarstva in tedaj tudi ne koristi kake stranke, bode ustregla zahtevi društva in dovolila organiziranim trgovskim potnikom in zastopnikom olajšave pri prometnih ustanovah. Nadalje opozarja predsednik zborovalce, da društveno delovanje podpira v vsakem oziru tudi zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri izreka iskreno zahvalo društva za njeno naklonjenost. Za društveno zahtevo po olajšavah na železnici itd. se je toplo zavzela tudi zveza gremijev, posebno na svojem občnem zboru v Murski Soboti, ter se izreka zahvala načelniku zveze g. Weixlu in podnačel-niku g. Kavčiču. Z zanosom povdarja, da je Šifrerjev podporni sklad za podpiranje onemoglih članov in njihovih svojcev dosegel skoraj Din 10.000-— in to samo z dobrovoljnimi prispevki članov in prijateljev društva. Kako potreben je ta sklad, dokazujejo številne prošnje za podporo. Ker je pa ta sklad še preskromen, odbor žal ni mogel vstreči vsem tem upravičenim prošnjam ne samo v bedi preostalih svojcev trgovskih potnikov, ampak tudi starih in onemoglih trgovskih potnikov in zastopnikov.. Le v enem slučaju, ko so ostali otroci v največji revščini po smrti obeh roditeljev, matere in očeta, trgovskega zastopnika, je odbor dal Din 500-— podpore iz tega sklada. Toplo priporoča vsem tovarišem, naj se zavzamejo z vsemi silami, da se bo povečal ta prekoristni sklad. — Nobeden ne ve, ali ga ne bo tudi sam rabil kedaj. Ravno v vrstah trgovskih potnikov in zastopnikov vlada velika nestalnost. Društvo je pristopilo kot član društva Trgovski dom, ter vplača delež Din 10.000-—. V domu, kateri bode izročen svojemu namenu v poletju 1.1., dobi društvo svojo sobo in na razpolago bode imelo prostore za seje, zborovanja in druge društvene prireditve. V imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil občni zbor tajnik zbornice, g. dr. Pless. Zbornica želi društvu mnogo uspehov, kakor tudi želi, da bi se društvo dobro razvijalo in združilo vse strokovno iz-vežbane, tedaj resnične trgovske potnike in zastopnike. Trgovski potnik in zastopnik je pionir naše trgovine, zavzema važno mesto ne samo v trgovini, ampak tudi v narodnem gospodarstvu. Organizacija je opora zbornici, katera pač ne more 'povpraševati vselej posameznika za mnenje o raznih odločbah in naredbah, o katerih mora zbornica podajati svoje mišljenje. V takih zadevah more dati pravilne nasvete in mnenje le stanovska organizacija. Želi, da bi v vseh stanovskih organizacijah vladalo tako zanimanje za društveno delo in društvene namene, kakršne vidi v društvu trgovskih potnikov in zastopnikov. Zbornica hoče in računa na sodelovanje društva, da se izčistijo vrste trgovskih potnikov, v katere se je vrinilo zelo veliko nepoklicanih, ki kvarijo ugled stanu trgovskega potnika in zastopnika, pa tudi ugled slovenskih trgovcev. Neprestano prihajajo zbornici pritožbe o delovanju takih »tudi« - potnikov. Uveljavlja se je pač naredba o legitimacijah za trgovske potnike, ali ta naredba je le poizkus in je kot taka še nepopolna. Ne stavi pogojev ne glede izobrazbe, starosti itd. ter je zbornica v tem oziru že stavila svoje predloge. Glede zahteve po olajšavah pri prevozu na železnicah bo ietos ob tarifni reformi zopet dana prilika, da se ta zahteva ponovi. V imenu gremija trgovcev v Ljubljani je pozdravil občni zbor načelnik gremija, g. Gregorc. Gremij priznava potrebo organizacije trgovskih potnikov in zastopnikov, ker organizacija koristi tudi samostojnemu trgovcu. — Zato gremij podpira društvo. V imenu Zveze gremijev je pozdravil občni zbor tajnik zveze, g. Kaiser, ki je izrazil željo za čim ožje sodelovanje med Društvom trgovskih potnikov in Zvezo. (Konec prihodnjič.) Vi kupuiete francoske proizvode, pridite, da si jih izberete, na velesejem FOIRE DE LY0N od 3. od 16. marca 1930 Teden poljedelskih strojev od 11. do 16. marca 1930 Ketelog razstavljalcev, 700 strani, Iranko: 12 francoskih frankov OlaJSave pri potovanju, naslanja* vanju tor vstopu na sejem Zahtevajte „