Za poduk in kratek čas. Spominska lipa na Remšniku. Dne 14. liatopada t. 1. popoldne ob četrti uri je silovit vihar mnogo škode povzročil. Na slabih bajtah je atrehe vzdigoval, da ao jili morali z vcrigami in vrvmi k zemlji pripeujati, drugače bi jih v grabe zanesel. Iznad raarsikatere bajte pa je itak cele dele atrelie pometal na tla. Pri cerkvi na Remšniku je ailni vihar orjaško lipo razcepal jn nanogo škode po logih napravil, izpulil in preloinil je brez števila drevea. Leta 1876 je v eden od treh vrhov lipe atrela udarila in ga razparala, in to je bil vzrok, da ae je začel aušiti in od leta do leta manj zeleneti. Deblo, ki je merilo v okrožji pet metrov, kazalo je žc znamenja pogina in propada vaega na milem svetu. Silni vtter vrgel je dva vrha tako varno v sredino 'med župnijsko poalopje in. cerkveno obzidje, da nista druge akode napravila, kakor le majhno lipo, leta 1870 od tedanjega gospoda župnika Ant Pirtošek vaajeno, sta podrla. Rajni gospod župnik, umrl 1. 1871, je pustil isto lipico posaditi pri neki šolski svečano.sti iu je učeuce nagovorij, kakor aledi po aolaki kroniki, spisani po g. Janezu Bezjak: Kakor vi, moji ljubčeki, vidite, zoperatav]ja se to drevo (kazaje na lipo), pod katerim niso aamo vaši očetje in matere, tomui tudi dt-di in prodedi velikokrat okrcpeevalno aenco naali iu potno čelo briaali in hladiii, maraikatcri grozni nevihti. Hvala, prisrčna hvala tiatemu, kateri jo je na ta pripravni prostor kot lepoto in kinč postavil! Ime tistega nam je sicer neznano, tudi ne čaa, kedaj je bilo posajeno to drevo na svoj prostor, ali toliko je go- tovo, da si je iati uiož za potorace neizbrisljivo ime va njo zariaal in je iakreni liarodnjak bil. To krasuo drevo, katero Slovenci visoko ceuijo, proti že bržeas voč ato let viharjem. To orjaško dievo je tudi leta 1863ognjeno skušnjo statiovitno prestak>, ko je bilo pri požaru cerkve, župaiš'"a in šole na- aredi ogn.ja čudovito ohranjtino.:ii) Vpndar bo tudi ta lipa, kakor vsaka stvar na svetu, enkrat oslabela iu v nekaterih letili vaahnila in ae posuaila. Glejtc-, otročiči, mi hoC-emo danes novo lipo zraven stare posaditi, katera bode, kakor upam, v nekaterih letih vatn in vašira potomcem enake dobrote skazovala, kakor staro že poginu se bližajoče drevo. pod katerega aenco še danea dihamo. Bodite torej žive priče začetka mladega drevesa; apominjajte s<? avojega župaika, kateri ga danea v vašej aavzočnoati zemlje krilu iz ročuje. Tudi koati vašega župnika bodo more biti v kratkem že trohnele, prosite za ujegovo dušno izveličanje, in ne zabite ga, ki vam je danes to nedoižno veaelico napravil. — Tako je vodel ta gostoljubui mož in otrokom prijazni gospod vselej šolako mladiuo razveseljevati. Po tem ganljivem govotu, pri katerem skoro nijedno oko ni aulio oatalo, je učence s kruhom podarii; tudi z vinom oskrbljeni so otroJici na zeleni trati pod velikansko lipo prepevali ia z ,,živio" klici blagemu župniku goapodu Antonu Pirtošek napivali : mnogo let! Ko bi bila iata dva vrha padla na župnijsko poalopje ali cerkev, bi gotovo polovico strehe zdrobila in zidovje pohabila. Eden vrli še stoji, ali gotovo se bode moral radi varnosti podreti in tako bo zginil od rajnega gospoda župnika proalavljen kinč na Remšnikn. Velikauako drevo je gotovo atalo že blizo 700 let na svojem proatoru; kajti na golenv produ aii bolje pečini v treh sto letih ue bi moglo tako rcočno vzrasti. Nekateri ao uamreč aklepali, da bi jo bili Turki poaadili, ko so leta 1532 cerkev sv. Jurija naRemšuiku in sv. Katarine na Kapli, uekdanje podružnice Renišniške, grozno razdrli. V kroniki ae bere: 1535 die 16. octobria conaecravit prino.-episcopua Phiiippus a novo ecclesiam sti. Georgii ad Rembanekh et cimiterium per Tnrcas iminaaia aimos devastatum. In eadem ecclesia duvi altaria. Supremum in honorem s. Georgii. A sinistria altare in honorem s. Andreae Apoatoli. Et etiam benedixit tres campanaa et confirraavit circiter 100. To ae pravi po naše: 1535. 16. oktobra blagoslovil je kmzoškof Filip iz nova cerkev sv. Jurija na Remšaiku in mirodvor po grozaih Turkih razdejaao. V iati cer- *) Veje colo požgane na lipi so po slej ozclenele. Možake, ki so ž« z žag,. oko!i nje h< dili, da bi jo podrli, ja Btaia gospodinja napodsla, rekoč: Bcde še ž" rastia. Pis, kvi dva altarja. Prednjega v ("ast sv. Juriju. Na levi strani altar v čast sv. Andreju apostoln. In j« tndi blagoslovil tri zvone iti birmal blizo 100 oseb. L--ta 120! so Pavlinarji na Koroškem na svojem pc-sr-stvu ustanovili župnijo sv. Jurija na Rfinsniku, kajti prej je spadal Remmik v Labodo (Lavaniiind na Koroškeml. Brž ko ne vsadili so takrat, to je leta 1201, v apomin ustanovljenja župnije na Remšniku, lipo, ki je zdaj blizo pogina. Škoda za kim1"! Velikansko drevo je tmii moč viharjev odnašaio. da niso mogli veliko streham škodovati. Smešnica 48. Udovec je vzd udovo. Oba sta prinesla otrok v svoj novi zakon iu tudi le-ta ni ostal brez otrok. Neki dan pa ae stepejo otroci in žena pripoveduje to večer možu tako le: ,,Misli si, kako me je zgrabilo, ko sem videla, da so tvoji in moji otrooi z bati bili po naju otrokih !"