PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IV - Cena 15 lir . 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93 807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 Ur, osmrtnice 70 Ur.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlens 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona 3: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330,650 din. Poštni tekoči račun za STG-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnike - uprava: Ljubljana 6-90601-19
TRST sreda, 10. marca 1948
Poštnina plačana y gotovim Spcdizione in abbon. postale
Stev. 842
službi imperializma
. Nal stari pregovor < slo ga laci, nesloga tlači» je bil vedno načelo v naši zmagoviti i. orbi. A7a nujnost spoštovanja e9a načela smo opozarjali na .■'Sakem koraku in dnevno, f!L. em na sindikalnem po-‘ clL> dobili dokaze njegove popolne veljave.
e.J	stremljenju za
osnicenje enotnosti pa se ni-, n}koli izogibali razkrin-ya«ju tistih, ki so v tej ali Z.ohUU na političnem ali razh’ • ■em Popiču poskušali onotnost delovnega nib • » bodisi iz svojih oseb-tivah ?resov bodisi po direk-onst	gospodarjev z
fon T<Xn °?eana> kor jo konec Pr*vedlo do istih po-
Sa«o tako
da sZ"' ia?° nam je usPel°’ U 0 w«fe vrste razširili in > r>tri,-,J>0ve'a^ udarno moč in zrnago tržaškega de-^9a ljudstva.
^ tako je uspelo, da dels».VSe Poskuse sovražnikov i Pa „ne?a ljudstva razbili ali iih Parulizirali, ko smo preči nS1^’. da se v bojazni niso ^°P°ly}i'm demaskiranjem •riastn^10^ izogniti enotnim *ieaa>°rn Za Zboljšanje seda-Jasno SOsP.°darskega položaja.
Pečj0	da	ie	to	zaviralo
zmago delovnih množic.
> tmaon \bila tudi včerajšnja
i starih katero je izvojevalo farni h delavstvo v konop-„ Hib, p , Podpori vseh trža-l je	množic, večja, če
N tbor«' Prejdstavniki Delavske Pforri°e-1)1? Pogajanjih s kom-,7, ,njmi predlogi udinjali J*Ut delodajalcem.
Ako bi Ul
<>
* i* f'«
f
č fo
to prvi primer,
ii ^ Je n j	y	f"*™')
\ raia < lavska zbornica oviti itresni? dejansko zavrla
i .	*»IC(yr>'lp> /lio-L T. ±  _7 _ 7 
Henn ~ynle vseh zahtev delov-l fon Judstva, bi lahko kdor el° predstavnikov De-
' id
kSktatZb°rnice
označil kot Ker pa gre tu
ta P0^Orstvo.
ki ?L’®n primer k številnim,
Jlh že doživeli, mora
t „ Snio I isak t-; »leni n J ni spregledal že v sa nice ,n°vanju Delavske zbor-Cfa^n-b tukajšnjih reak-Psriaijg grupacij v službi im
L/ omti/ C bil V-
nosčj j , Za razbijanje enot-di tokrl?Vn}fl množic, da tu-
i-,	" iiblls. bKJ y Iti* b IA/
nje a;:	n*	šlo	za	obotavlja-
r *** čisfn	*taktiko*, temveč
U r««o« navadno izdajo inte-*: ^st^ iškega delovnega
P bh ^ delovanje predstavni-K	jV3ke zbornice, ali ge-
•	es	vojske, kakor jih
d yteri
^tiirer ^Pravičeno imenujejo, jasno kaže, da so jim
faizrn- esi; ambicije in re»i 0n.„l’ Predvsem pa inte-? shž^ rja, ki jih je vzel nik' ’ Tfnad interesov de-! !n PVsh,?0'^' Svojo odsotnost j IS rnorr^St v borbenih lini-JfStK 1° zato stalno opra-■0^ ^mi in kleveta-zal^ Skatov, da iitb ^raJt i!uifl'te posamez-r farnici „ '	80	v	Delavski
bJVtrto ^stopane, da bi toko
. udinjanje delo-sVn-tn Imperialistom ter J fnij» . Političnost naprtili
„ vtnito' . mauirno.
^1' ke-on^^dlkatom r?re 8. nr>sf i te vratdlomne ,eitio fr* dobro zavedajo, f m^j^zujejo razne njir •Č^y‘Kn^t°ine obtožbe o ne--bo . P°sameznikov za njihove sindikalne lle, predvsem pa do-
cffs.1 PNi I -
,]N'° Vrt. kust, da bi dokazali
, ^fvo s splošno ita-tefa njp C sko zbornico ter povezavo s svetovno
jj^.zvezo. Od vsega za-' fa dJlTn Je bila namre* in.™
Jt falnn ]e kdo namreč jasno, i	Ke	bodo mogli varati
<1 *at>to»*!lnenja zaradi svoje 1 v odločni sindikalni 1 ^an-Ovu,t° Se zato °b svoji A ^bi ^Poslužili gesla o o-,.lanstva, da bi ta-nnacionalna čustva J lahkovernih kali-se sladili. Danes pa, V « 1 kot \ Preko mere razkrin-»o p^^o-slndikaHisH, ki '^K^ic mteres°m dekrv-
/
P
j.C^acijp ’se Poskušajo argu-spt^ in kljub pari-
re!!i^azuniu preko lokail-O ^'mrne.7a tiska go-
fc N itai)j.l\Pri>Padnosti k i T. . Janški zbornici de-
trditzbornici de-1 ^hp Ovniv’ 1 so po izjavah ' ¥i •CS?/Pk>ine italijan-
ffav^ornic.'//prl0ine italijan-^jr^sfca delo, da Vokalna 'LV.‘]>slc0	ui	članica
'Selbsurd.
bornice, poslale ’.Jio tiri’’ 2/1 v veloti po-& ki jfh u,J°tovitve o na-hf, 1*ka	Poskuša lokhlna
s takimi tr-
ta«. .
KJ
bTst(ih obdržati p svo-LjoJifco ^^miliste.
jitn bo to fc
v;;°> da b0aT°' Vendar jo ^.’preg,e-
C, j« Je . na*°nel:
De-
V
napad na enot-ljudstva i
Ljudstvo zahteva sodelovanje
v vseh organih oblasti
Brez sodelovanja SJAU, ki je najmcčneja organizacija Tržaškega ozemlja, ne more noben organ predstavljati interesov večine tukajšnjega prebivalstva
Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje je na svoji seji dne 8. 3. 1948 razpravljal o komunikeju obveščevalnega urada anglo-ameriške vojne uprave o formiranju posvetovalnega telesa, ki naj bi »predstavljalo interese večine prebivalstva Trsta in omogočil poleg posvetovalnih funkcij tudi večjo udeležbo civilnega prebivalstva pri javni upravi anglo-ameriške cone»- V ta namen so se po navedenem" komunikeju »predstavniki conske in občinske uprave, skupno s predstavniki anglo-ameriške vojne uprave* sestali v svrho razgovora o tem vprašanju.
Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje izjavlja:
1. Slovansko-italijanska antifašistična unija ni bila povabljena na nobene razgovore s predstavniki anglo-ameriške vojne uprave.
2. Noben posvetovalni organ ali kakršnega koli značaja naj bil bil, ne more predstavljati interese večine prebivalstva, če v tem organu ni zastopana Slovansko-italijanska antifašistična unija kot najmočnejša politična organizacija Tržaškega ozemlja. ‘
3. Prebivalstvo se ne sme dati zavajati z namerno nejasnimi izjavami, ki imajo končno namen prikriti poskuse, da bi predstavnike demokratičnih organizacij še nadalje izločevali od sodelovanja v javni upravi, kar je v odkritem nasprotju z določbami mirovne pogodbe.
4. Formiranje kakršnega koli upravnega organa, četudi samo posvetovalnega, brez sodelovanja vseh političnih struj in predstavnikov nacionalnih skupin ne more pomeniti nič drugega, kakor navaden manever, s katerim bi se skušalo pred svetovnim javnim mnenjem ustvariti videz, da se zaupniška uprava drži določb mirovne pogodbe, medtem ko pa bi takšen ukrep predstavljal ponovno in še jasnejšo kršitev mirovne pogodbe, ki že v začasnem statutu predvideva kot prvi ukrep ustanovitev vladnih organov, v katerih morajo biti zastopane vse politične struje.
5. Slovansko-italijanska antifašistična unija smatra, kakor je že večkrat jasno izrazila, sodelovanje v javni upravi za svojo dolžnost in opozarja zato vse prebivalstvo na zadržanje lokalnih odgovornih faktorjev, ki v nasprotju z interesi našega mesta izločajo od sodelovanja v oblasti predstavnike večine prebivalstva.
6. Prebivalstvo anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja je že neštetokrat odločno izrazilo svojo voljo, da hoče sodelovati v vseh organih oblasti in o tem dejstvu morajo odgovorni faktorji oblasti danes bolj kot kdaj koli poprej voditi račune.
IZVRŠILNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Izvršilni odbor ASIZZ se tem potom zaJivaljuje vsem, ki so pripomogli, da je ustanovni kongres antifašističnih slovansko - italijanskih žen Tržaškega ozemlja tako dobro uspel.
Prav posebno se zahvaljuje odbor vsem tovarišem in tovarišicam, ki so neumorno delali in pomagali, tovarniškim odborom, ki so pomagali pri vseh delih in tako s svojo požrtvovalnostjo pokazali simpatijo in povezanost z organizacijo ASIZZ.
Izvršilni odbor se zahvaljuje vsem organizacijam in posameznim odborom kakor tudi številnim delegacijam, ki so prišli pozdravit kongres ter s tem pokazali, kako zelo se tukajšnje ljudstvo zanima za antifašistično slovansko - italijansko žensko zvezo.
Izvršilni odbor ASIZZ hkrati javlja, da bo resolucijo, ki so jo delegatke izglasovale na ustanovnem kongresu ASIZZ, preglsdal in jo v 15 dneh cd-pcslal vsem terenom.
Mons. Cippico aretiran
Vatikan ovira preiskavo * Policijski teror in aretacije delavcev v raznih krajih Italije
(Od naščga posebnega dopisnika)
RIM, 9.' — Mons. Cippica so danes izsledile oblasti v najelegant-nejšem delu Rima — Parioli in ga nato aretirale. Bil je v stanovanju bivšega generala fašistične milice Angemija, ki je pribežal iz SvicS. Poleg mons. Cippica so oblasti aretirale tudii njegovega tajnika Weissa, gen. Angemija in njegovo gospodinjo s hčerko, ki so pomagali Cippiciu, da ga oblasti niso mogle tako hitro izslediti.
Cippico je na kvesturi izjavil, da bo cdgpvarjal samo vatikanskim oblastem, ne pa italijanski policiji.
Predsednik CIO Henderson
o Marshallovem načrtu
WASHINGTON, 9. — Predsednik sindikatov CIO Henderson je pred odborom za zunanje zadeve izjavil, da Marshallov načrt predvideva standard evropskih delavcev, ki bo nižji od onega iz leta 1938. Henderson je poudaril, da je na podlagi kongresu predloženih listin razvidno, da bo po 4-letnem delovanju Marshallovega načrta, to je leta 1952 standard delavstva zapadne Evrope za 10% nižji od onega iz leta 1938.
Nadalje prihaja na dan, da je imel Cippico stike tudi s prekupčevalci iz krogov slovanski vseljenih kolaboracionistov. Nevredni prelat je imel predvsem zveze z Ivom Heinrichom, tržaškim afa-ristcm, ki se je svoječasno preselil v Rim in je sedaj v Argentinlji. Heinrich je bil izvedenec za tihotapstvo valut in je imel celo svoj urad pri podružnici Banca Nazio-nale del Lavoro.
Po prejetih vesteh noče Vatikan še sedaj dati na razpolago podatkov, ki bi olajšali policiji preiskavo. Aretacijo mons. Cippiea je sporočil papežu, ki je bil zaradi dogodka zelo pobit, mons Montlni. V Vatikanu so upali, da je mons. Cippico že v inozemstvu in sedaj sa bojijo, da bosta mons. Cippico ali njegov taijiik izpovedala za Vatikan neprijetna zadeve.
Finančni krogi komentirajo zelo neugodno sklenitev dogovorov med italijansko vlado in vojaško upravo anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja
Nekatefa večja delavska središča so v obsednem stanju. Tako so prišli v kraje Altamura, Gravina, An-dria, Minervico, Bitonto motoriza-n? oddelki «©elere» ter ustvari!; par n;ko in teror. Policijski agenti so bili opremljeni z najnovejšim atr.e-riškim cčožjem ter so vdirali v delavska stanovanja. 6 strojnico v rok? so aretirali okoli 200 delavcev, med njimi tajnika Delavske zbornice v A.tamuri. Ljudska demokratična fronta je pri vladi protestirala, hkrati pa je za nedeljo nar povedala več protestnih zborovanj in določila zbiranje prispevkov za prtzadete, ki so trpeli škodo zaradi postopanja Scelbove policije.
E. MILIC
Preglavice za angleSke imperialiste
NEW YORK, 9. — Guatelmaski kongres je pozval parlamente ostalih držav Latinske Amerike, naj izrečejo svojo solidarnost s stališčem, ki ga je zavzela Guatemala glede prisotnost; britanskih bojnih ladij v pristanišču Belize v britanskem Hondurasu.
Britansko zunanje ministrstvo je objavilo odgovor na noto guate-malske vlade glede pravic nad britanskim Hondurasom. Britanska Vlada predlaga, naj se zadeva spravi pred mednarodno sodišče,
Med tem pa poročajo, da bo Venezuela na prihodnji konferenci v Bogoti postavila svoje pravice nad angleško Guajano.
IMENOVANA JE FINSKA DELEGACIJA
Ameriški diplomati
so skušali onemoqociti pogajanja
HELSINKI, 9. — Kakor smo še včeraj poročali, je finsko zunanje ministrstvo javilo, da je finska vlada pripravljena pričeti s Sovjetsko zvezo pogajanja za sklenitev pogodbe o prijateljstvu. Hkrati javlja, da bo delegacijo, ki bo v kratkem odpotovala v Moskvo, vodil vladni predsednik Pekkala, zunanji minister Enckeli, njegov namestnik Svento, notranji minister Leino, podpredsednik zbornice Kekkenen in predsednik socialdemokratične parlamentarne skupine Soderhjela.
Agencija «Telepress» komentira ta dogodek tako, da so finski demokratični politični elementi premagali obstrukcijo reakcionarjev. Hkrati agencija poudarja, da je ameriško poslaništvo na Švedskem mnogo pripomoglo k opozciji finskih desničarskih strank proti pogajanju s Sovjetsko zvezo. Dejansko so se predstavnik; finske konservativne agrarne stranke in liberalne stranke tajno sestali z ameriškim poslanikom na Švedskem Freeman Mathevvsom. Znano je tudi, da je poslanik svetoval delegatom imenovanih strank, naj odklonilno odgovorijo na pismo predsednika finske republike, v katerem Jih prosi za njihovo mnenje glede sovjetskega predloga.
Danes bo Gotlwald
podal izjavo o vladni polit ki
PRAGA, 9. — Jutri v sredo bo ministrski predsednik Gottwald predstavil skupščini novo vlado. Gottwald bo podal izjavo o vladni politiki, o kateri bodo razpravljali in o njej glasovali v četrtek.
Številni poslanci vseh strank so dopisniku agencije Telepress izjavili, da so vesti inozemskega tiska,
OOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO
da je nse njeno delovanje to neštetokrat potrdilo;
da predstavljajo im poskusi povezave z italijansko zbornico dela poskus ponovnega razbijanja enotnosti delovnih množic po nacionalni pripadnosti, ko slovenski živelj izključujejo in bi si tukajšnji Slovani tako morali iskati zvez z jugoslovanskimi sindikati;
da za takim protiljudskim delom Delavske zbornice lahko stoje samo delodajalci in tukajšnje reakcionarne politične grupacije kot agenture imperializma, v kolikor ni direktiva agentura imperializma Delavska zbornica sama;
da zato Delavska zbornica pomaga imperialistom k uresničenju njihovih namer za ustvaritev vojne baze na mšem ozemlju in talco stokrat izdaja interese tržaškega delovnega ljudstva, ki bi oropano svoje industrije bilo prisiljeno k e-migraciji.
Dolžnost nas vseh je, da z razkrinkavanjem te izdajalske vloge Delavske zbornice odpremo čim prej oči i poslednjemu, ki jim še sledi, in tako u-trdimo našo sindikalno enotnost v borbi za izboljšanje sedanjega gospodarskega položaja tržaških množic, katerega bi imperialisti s sinjim pripravami na vojno poslabšam ao le znanih skrajnosti.
da Je akcijski odbor odvzel parlamentarno imuniteto nekaterim poslancem, izmišljene. V Pragi izjavljajo, da se akcijski odbor sploh n: vmešaval v zadevo parlamentarnih mandatov. Tudi tajnica ustavodajne skupščine je te vesti zanikala. • V razgovoru v dopisnikom agencije «PAP» je zunanji minister Ma-saryk ob prvi obletniol podpisa poljsko-češkcslovaške pogodbe poudaril, da so zadnji dogodki in sodelovanja, ki sta ga prestala oba naroda, pokazali potrebo tesnega sodelovanje, ki sta ga prestala oba naroda, pokazali potrebo tesnega sodelovanja med CSR in Poljsko. Masaryk je dalje izjavil, da je poljsko-češkoslovaška pogodba jasno opozorilo sovražnikom miru in varnosti. Tudi poljski zunanji minister Mcdzelewski je izjavil, da predstavlja pogodba neporušljtv jez proti vojnlin hujskačem.
Valutni predpisi pri prehodu meje FLRJ
BEOGRAD, 9 — Jugoslovansko finančno ministrstvo opozarja na sedaj veljavne valutne predpise, ki veljajo za vse potnike pri prehodu jugoslovanske meje:
1. Iz Jugoslavije je dovoljeno izvoziti v inozemstvo jugoslovansko valuto v bankovcih do najvišjega zneska 500 dinarjev, :n sicer samo v bankovcih po 50 dinarjev in nižje vrednosti. Zneske, ki presegajo 500 dinarjev, morajo potniki deponirati na obmejni carinarnici, nakar jih tamkaj lahko dvignejo v roku 30 dni po pologu.
Jugoslovanski protest
ziradi napada na por. Pavlovca
BERLIN, 9. — Sef jugoslovanske vojaške misije pri zavezniškem nadzorstvenem svetu general Ho-ljevao je poslal britanskemu vojaškemu guvernerju protestno noto zaradi napada v koncentracijskem taborišču Mannesmenn na poročnika Branka Pavlociča, jugoslovanskega zveznega oficirja pri britanski vojaški upravi.
Nota poudarja, da je polkovnik Pavlovič obiskal omenjeno taborišče za rezseljence v družbi treh predstavnikov britanske vojaške uprave in 8 britanskih oboroženih vojakov, ki niso ničesar napravili, da bi preprečili napad.
2. Iz inozemstva je dovoljeno vsakomur uvoziti jugoslovanske bankovce do najvišjega zneska 500 dinarjev, in sicer samo v bankovcih po 50 din, oziroma nižje vrednosti. Bankovci v yrednost; nad 50 dinarjev bodo vsakomur zaplenjeni. Prav tako imajo obmejne oblasti nalog zapleniti zneske, ki presegajo 500 dinarjev, tudi če presežni znesek obstoja v bankovcih po 50 dinarjev oziroma v bankovcih z nižjo vrednostjo in tudi če je oseba, ki uvaža to valuto, jugoslovanski državljan.
3. Za izvoz tujih plačilnih sredstev, kakor tudi tuj-h vrednostnih papirjev je potrebno posebno dovoljenje jugoslovanskega finančnega ministrstva.
4. Uvoz tujih plačilnih sredstev iz inozemstva v Jugoslavijo je popolnoma prost, čs so osebe, ki jih uvažajo, jugoslovanski državljani. Toda rlednj. morajo odstopiti takšna plačilna sredstva najbližji podružnici jugoslovanske narodne banke, oziroma pri uradu «Putni-ka» in to najkasneje v roku 15 dni po prestopu meje. Inoztmci pa morajo na obmejni car.narnlci napovedati''tuja plačilna sredstva, ki jih uvažajo, da jih bodo mogli na podlagi prejetega potrdila eventuelno pr; odhodu iz države izvoziti.
5. Izvoz v inozemstvo žlahtnih, še neizdelanih kovin, kakor tudi novcev je prepovedan.
Sklepi londonske konference ne morejo imeti pravne veljave
Sovjetski protest angleški in francoski vladi zaradi londonskih razgovorov o Nemčiji
MOSKVA, 9 — Sovjetska posla-r.ika v Londonu in Parizu sta izročila včeraj angleški in francoski vladi protestno noto. v kateri sovjetska vlada odgovarja na izjave angleške, ameriške in francoske vlade glede nemškega vprašanja.
Sovjetska nota navaja, da je že v svoji izjavi 13. februarja t. 1. poudarila, da pomeni londonska konferenca zastopnikov ZDA, Anglije in Francije kršitev štiristranskega dogovora o nadzorstvenem svetu, kakor tudi kršitev potsdamskega dogovora glede pomena Sveta zunanjih ministrov, ki ima nalogo pripraviti mirovno pogodbo z Nemčijo. Nota nadaljuje, da pomenijo posvetovanja londonske konference pripravo nove politike glede nemškega vprašanja od strani zapadnih držav, čeprav je vsaka sprememba te politike nezdružljiva z dogovori, ki so jih podpisale vse štiri velesile.
Sovjetska nota poudarja, da so bila na dnevnem redu londonske konference vprašanja, ki se nanašajo na nemško gospodarstvo, ki je pomembno za vso Evropo, dalje na porursko vprašanje, mejno vpraša-
oooooooooooooooooooooo
Združitev delavskih strank na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 9. — Madžarski listi pozdravljajo sklep socialdemokratične stranke o združitvi s komunistično stranko. List «Vilago-S3g» poudarja, da se bodo jutri 10. t. m. začela prva pogajanja med obema delavskima strankama za združitev.
nje in na vprašanje o reparacijah, ter druge probleme, o katerih bi smela razpravljati samo nadzorstveni svet ali pa Svet zunanjih ministrov.
Sovjetska vlada še omenja, da
je štiristranski sporazum glede Nemčije predstavljal najpomembnejši pogoj za mir in varnost v Evropi ter je tvoril tudi osnovo za ukrepe o demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije, ki ima namen onemogočiti bodočo nemško militaristično obnovo.
Nota pri tem navada, da so ZDA, Anglija in Francija že večkrat prekršile te dogovore kakor na primer a tem, da so združile anglčško-ame-riško zasedbeno cono in da pripravljajo tudi združitev francoske conč.
Protestna nota s tem v zvezi opozarja, da je sovjetska vlada vztrajala na tem, da bi bilo treba ugoditi zahtevam onih zavezniških držav, ki so zaradi nemškega napada naijveč trpele in da bi preobrazili Nemčijo v demokratično in miroljubno državo. Toda tri zapadne velesile so vse te predloge odklonile, povzročile pa so tudi neuspeh moskovske in londonske konference s tem, ker so se njihovi zastopniki oddaljili od jaltskih in potsdamskih sklepov ter so poskusili vsiliti Svetu zunanjih ministrov politiko, ki je nezdružljiva z navedenimi sporazumi.
Končno poudarja sovjetska nota, da je angleška vlada nedavno predlagala ustanovitev »zapadne zveze* in da so bile k temu odloku povabljene tudi Francija, države Bene-luxa, Italija in zapadna Nemčija ter da je tudi predvideno sodelova-
nje ZDA. Toda ta blok nima name na, da bi preprečil morebitni bodoči nemški napad in tudi ni naperjen proti obnovi nemške vojaške sile, nasprotno pa vključuje oni del zapadne Nemčije, ki je tvoril trd-njavo nacistične vojne industrije Iz tega sledi, da hočejo Anglo-amu-ričan; ustanoviti blok zapadnih držav, ki bo naperjen proti ostalim evropskim državam, s čemer ustvarjajo dva nasprotujoča si tabora Na ta način ameriški gospodarski načrt in angleški politični načrt ne služita konsolidaciji miru in gospodarski obnovi, temveč zasledujeta ravno nasprotne cilje. Ta politika zapadnih velesil utegne biti korist na samo hujskačem na novo vojno. Zaradi tega sovjetska vlada ugotavlja, da sklepi londonske konference ne morejo imeti pravne in mednarodne veljave.
Zahlevamo zdravo gospodarsko politiko
V Rimu so med italijansko vlado in poveljnikom angio-ameri-škega področja Tržaškega ozemlja generalom Aireyem podpisali tri dogovore. Prva dva sta tehničnega značaja in se nanašata na izvajanje člena 11 priloge VII. mirovne pogodbe z Italijo, ki določa, da mora Italija dati toliko denarja in tujih deviz na razpolago, kolikor jih Tržaško ozemlje potrebuje, kakor tudi, da lira ostane plačilno stredstvo, dokler se ne uvede poseben denarni sistem.
Tretji dogovor se nanaša na finansiranje anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja.
Pri tem moramo poudariti, v kolikor se tiče prvih dveh dogovorov, izpolnjevanje obveznosti, k; j.h, kakor rečeno, Italiji nalaga mirovna pogodba, in so torej neutemeljeni izgovori, ki naj bi opravičevali gospodarsko povezanost z Italijo in «strogo izvajanje italijanskih predpisov za nadzorstvo nad denarjem In tujo valuto, dokler bo italijanska vlada dobavljala lire in valute«, kakor pravi general Airey v svojem poročilu.
Naše stališče je sicer že obrazloženo v zahtevah, ki so bile postavljene na nedeljskem sestanku slovenskih gospodarstvenikov v okviru Osvobodilne fronte in ki smo jih objaviU v torkov; številki našega lista. Na zadevo pa se bomo še povrnili.
Tretji dogovor o finansiranju ahgloameriške cone s strani italijanske vlade pa jasno kaže, da gre tu za neposredno pomoč De Gasoefiju, v volivni kampanji, češ da je tu še vedno Ital.ja in da Tržaško ozemlje brez Italije spioh ne more živeti. Kakor komentira neki tukajšnji šovinistični list, bo italijanska vlada finansirala ono industrijo, «ki bo lahko koristila gospodarstvu Tržaškega ozemlja«; to je ono industrijo, ki jo bo določila De Gasparijeva ameriška vlada.
V smislu že omenjenih zahtev Tržaško ozemlje ne potrebuje ni-kake miloščine ali subvencij, pač pa izvajanje gospodarske politike, ki naj slani na zdravi trgovinski podlagi. Predvsem pa mora vojaška uprava izdati ukrep, s katerim - prevzame Tržaško ozemlja kontrolo nad vso lastnino IRI-ja na tem ozemlju in to lastnino naj upravljajo taki predstavniki tega ozemlja, ki jim bodo gospodarske koristi tega o-zemlja osnovna skrb.
Ne nasprotujemo trgovinskim dogovorom, ti pa ne smejo biti predmet političnih špekulacij.
Zato je nujno, da vojaška uprava omogoči ugoden zaključek pogajanj, ki se sedaj vodijo z jugoslovansko delegacija, kajti jugoslovanski predlogi sp izključno trgovskega značaja, ker se Jugoslovansko in tržaško gospodarstvo spopolnjujeta. Zato mora vojaška uprava spremeniti svojo pelitiko do tržaške industrije in naj ji omogoči dobavo surovin in naročila ki naj bodo v izključno korist tukajšnjega ozemlja.
Gospodarski in socialni svet
o jugoslovanskem zlatu
Nov val terorja
proti crncem v ZDA
WASHINGTON, 9. Telepress. — V južnih državah je nastal nov val terorja proti Črncem, ne da bi se oblasti za to zanimale. V Jacksonu v državi M:ssissipi so v nek; kavarni aretirali mladega črnca, ki je bil pijan, pozneje pa so nanj streljati, češ da je skušal zbežati. V istem mestu je 17 policajev preteplo vojnega invalida črnca.Lero Mac Hgotvan ter ga nato pustilo nežavestnega in v krvi na tleh. Podobni primeri so se dogodili v številnih drugih mestih.
LAKE SUCCESS, 9. — Gospodarski in socialni svet je razpravljal včeraj o vprašanju pristojnosti glede rešitve jugoslovanske zahteve, da ji morajo ZDA izročiti v času vojae tamkaj shranjeno zlato. Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je nastopil preti mnenju, ki ga je zavzel gospodarski odbor socialnega in gospodarskega svete, po katerem smatra, da ni pristojen razpravljati o tan vprašanju. Sovjetski delegat je podpiral jugoslovansko Stališče.
Nato je Svet razpravljal o usta-novjtv; posebnega odbora za gospodarska vprašanja Srednjega vzhoda. Sovjetska zveza Je bila proti sodelovanju Turčije v tem odboru, toda gede na anglosaški glasovalni stroj sovjetski predlog ni bil sprejet.
JERUZALEM. — 1800 britanskih vojakov in 209 policistov se bo vkrcalo v Hajfi. To je prva skupina britanskih čet, ki odhaja iz Palestine.
Včeraj smo poročali o sestanku, ga je sklicalo tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in ki se ga je udeležilo veliko število slovenskih trgovcev, obrtnikov, zadružnikov in drugih gospodarstvenikov. Objavili smo tudi naše zahteve za poživitev gospodarstva na Tržaškem ozemlju. Danes objavljamo prvi del poročila, ki je bilo podano na tem sestanku. Jutri bomo objavili še drugi del.
O gospodarskem
v svetu	in
Gospodarski položaj po drugi svetovni vojni je značilen po tem\ da so se nekatere države gospodarsko popolnoma izčrpale, druge pa so med vojno obogatele. Ogromne industrijske in prometne naprave; velika mesta in naselja so se spremenila v prah in pepel Ameriška polobla je bila v tej vojni dobavitelj. Združene države, ki so igrale glavno vlogo, so znatno povečale svoj industrijski potencial. Izčrpani Evropi je bila potrebna nujna pomoč v obliki dobav Unre. Jasno je bilo takoj, da Unrina pomoč ne more biti učinkovita za popolno obnovo poruSbflcga evropskega gospodarstva, Samo socialistične drla-ve — Sovjetska zveza in druge demokratične države z ljudsko dblastjo, so mogle mobilizirati ogromne množice za obnovo z lastnimi silcemi in sredstvi.
voljo obnavljati in večati produkcijo, Je naletelo na sabotaio lastnikov. Vedno jasneje je postajalo, da niti Anglija niti Francija in Amerika niso Sle v zadnjo vojno, da bi osvobodile evropske narode naci/aSizma, temveč zato da ohranijo svoje gospodarske po-žici)e v svetu in izločijo nacija-Sistične konkurente. Imperialistični interesi narekujejo njihovo sovraštvo do driav z ljudsko demokracijo, ker so se prepričali, da ne bodo mogli več gospodariti in izzemati mastne profite. Njihove zasedbene čete se trudijo, da zagotovijo politično oblast svojim agentom in gospodarsko nadmoč njihovim trustom in monopolom.
Vpliv Amerike je po drugi svetovni vojni preko njene ze prej zelo razvite industrije narastel. Obubozanje Anglije in potem Francije kot velesile je privedlo Ameriko na prvo mesto imperialističnih sil
prepričali, da'te driave ne bodo hotele kupovati ameriških izdelkov v lastno škodo in s tem reševati Ameriko pred krizo. Da bi svoje cilje zakrinkali, so si izmislili «pomoi» državam, ki so bile od vojne prizadete. ePomoi* Grčiji, Turčiji in Kitajski spada o načrt varnostnega pasu okrog držav z ljudsko demokracijo in pomeni odkrito podporo fašističnim zločincem teh držav.
V zapadnoevropskih državah, kjer vlada stari sistem, Je bila taka obnova nemogoča. Kjer je delovno ljudstvo pokazalo iskreno
Ameriški trusti, monopoli m karteli po vojni so imeli glavno skrb, kako razpečiti blago in kako ustvariti zvarnostni pas» o-krog Sovjetske zveze in držav z ljudsko demokracijo, k<tr so se
Druga oblika gospodarskega in političnega obvladovanja Evrope je Marshallov plan, katerega namen naj bi bil pomagati eitropskim državam, da obnovijo svoje gospodarstvo. — Kaj pomeni Marshallov plan za Francijo in Ilalijot Amerika lahko plasira svoje izdelke v teh državah, če uniči domače konkurente ali vsaj preusmeri njihovo proizvodnjo, da ne more biti več samostojna, ampak dopolnilo ameriške industrije. Ti dve državi danes ne moreta voditi samostojne zunanje trgovine. Visoke oene njihovih izdelkov onemogočajo konkurenoo ameriškim proizvodom doma in v tujini. Zarodi tega raste v teh državah šieuiio nezaposlenih. Nekatere francoske industrije, kakor na primer
industrija radijskih aparatov, so pred zlomom. 300.000 uslužbencem preti brezposelnost, ker 61 velikih ameriških tovarn proizvaja letno 15 milijonov aparatov, ki so preplavili franooski trg.
Zaradi razvrednotenja francoskega franka so se podražili a-meriški proizvodi in ameriškim magnatom je bilo omogočeno, da so se po nizkih cenah v dolarjih polastili deinio francoskih podjetij. Tako je francoska filmska industrija v razsulu, kajti Američani so pokupili vse kinematografe.
Podoben položaj srečamo v Italiji. Omejitev kreditov pomeni onemogočanje obnove industrije in njeno paraliziranje, kakor tudi prisilno prilagoditev italijanske produkcije po potrebah a-meriške zunanje trgovine. Posle-aica tega je silen phdeo deinio industrijskih podjetij, ki so postale lahek plen ameriških magnatov. Italijanski uvoznik jc prisiljen kupovati ameriško blago pod pogoji, ki jih Amerika diktira ne glede na kvaliteto blaga. Gospodarska in politična odvisnost Italije, ki jo ustvarja Marshallov plan, in težnja Amerike, da ustvari ekonomski zid ob dr-
žavah z ljudsko demokracijo, je bila očitna tudi pri razgovorih za skltnitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ki so se pol leta zavlačevali in ko je bil sporazum sklenjen, ga Italija sabotira r lastno škodo. Taka je tpo-moč*, ki jo Amerika lahko izvaja pod pogojem, če v vladah Pariza. in Rima sedijo njej zvesti hlapci. Danes se vodi gospodarska politika Francije in Italije iz Wall Streeta.
Pojačanje pozicij demokratičnih sil in strah pred izidom volitev v Italiji js prisilil ameriške imperialiste, da se polastijo vseh ključnih gospodarskih podjetij, ki jih italijanska vlada kontrolira preko IRI-ja — v bankar-stvu, industriji, paroplovbi in prometu. Omejitev kreditov v Italiji bo omogočila dolarskim magnatom, da pokupijo industrijske delnice, ki jih je vlada sklenila razprodati privatnikom, kar dokazuje pred kratkim i zvedena reorganizacija IRI-ja.
Gospodarski položaj v Trstu je katastrofalen. Vzroki so v gospodarski politiki vojaške uprave in gospodarski povezanosti Trsta z 1talijo. General Airey je označil, da so cilji gospodarske politike vojaške uprave <tpreprečevanje bolezni in nemirov na področju», ker pome'ni preprečevanje dela v industriji sabotažo tržaškega
pristanišča, preprečevanje svobodne trgovine, naČrino večanje brezposelnosti in pripravo brezposelnih za emigracijo. Na ta način je okupacijska uprava najboljše orodje za izvajanje Marshallovega plana In škodljive ameriške gospodarske politike.
Gospodarska povezava z Italijo, ki poleg kršenja in neizvajanja določb 'mirevns pogodbe pomeni slediti italijanskemu gospodarstvu v neizbežno propast, pomeni prepustiti italijanski vladi, da preko IRI-ja izvaja Marshallov plan, in oropati zakonito imovino Tržaškega ozimlja, ki mu pripada po določbah mirovne pogodbe. IRI obvlada najvažnejša gospodenska podjetja v Trstu. Tako ima nad 90% deinio tržaških paroplovnih družb (JAoyd, Italia in Adriatica). V industrijskih podjetjih ILVA in CRDA je IRI udeležena z nad 75% deinio in ravno tako v glavnih tržaških bankah. Tudi TEL-VE kontrolira IRI z nad 50% deinio. Jasno je popolnoma, da italijanska vlada zastopa predvsem svoje interese in s tem sabotira interese Tržaškega ozemlja še posebno z namenom, da bi dokazali, da Trst brez Italije ne more živeti. To je najbolj razvidno iz dejstva, da od H ladij tržaškega Llogda, so-sama 4 registrirane v Trstu.
Vojaška uprava, ki se popolnoma ravna po namerah italijanske vlade, je na Tržaškim ozemlju dovolila omejitev bančnih kred tov. lei je onemogočila obnove industrije in odvzela Trstu njegovo tradicionalno pozicijo pomorskega emporija.
Šlevilo brezposelnih žena
stalno naraica
AU BODO ODGOVORNE OBLASTI KONČNO KAJ UKRENILE IN REŠILE TA TEŽAK PROBLEM?
Kdor noče rešiti politično-social-p.ih problemov našega ozemlja na podlagi mirovne pogodbe, ta pomaga k okrepitvi imperializma in an-gloameriškega militarizma, ovira razvoj demokracije in zanika najosnovnejše človeške pravice. Primer takega delovanja je danes jasno razviden na našem oaemlju, kjer trpi naše ljudstvo po krivdi doma• čih hlapcev imperializma največjo bedo in ponižanje. Mi poznamo vse probleme, ki čakajo še rešitve in zato dnevno obtožujemo vse tiste, ki v triletni dobi po končani vojni niso storili ničesar, da bi olajšali težek položaj tukajšnjega ljudstva.
Zakaj niso odgovorne oblasti do danes storjle še ničesar za ublaži-sv tega obupnega položaja? Da-:iss je brezposelnih delavcev že na i.soče in tisoče in število teh se č.nevno veča. Poglejmo na primer oliko je brezposelnih žen-delaak: v tovarniški kategoriji je 4722 brez-oselnih žena, v trgovski katego-: ji 5202, v bančni kategoriji 105, v inetijstvu 27, v kategoriji javnopravnih shižb 403 in v pomorski .categorijl 353 brezposelnih.
Do si. 12. J3 J7 je bilo brezposelnih 10.811 žena. Seveda m potrebno e pristaviti, da je to število do danes še narastlo. Poudariti moramo, da je od tega števila brezposelnih ena velik odstotek takih, ki so družinski poglavarji. IS e ved a so te ene, ki s svojo plačo vzdržujejo družino, prisiljene sprejeti tudi ta-,':c službe, ki jih vodijo do moralne propasti, samo zato da lahko pre-ivljajo družino, podpora za brezposelnost traja samo iso dni, v ka-ei ih prejemajo brezposelni 200 lir nevno. In potem? Po poteku tega časa nimajo več nobenih pravic, l em ženam je vzeta tako možnost zastužlea in s tem tudi nadaljnjega preživljanja, kar ja naravnost zlo-c n. Na žalost ni to edini, ki se izvrši pod okriljem demokracije an-gloameriške uprave. Poglejmo kak-.no podporo dobivajo žene od bolniške blagajne v primeru obolenja: 180 dni prejemajo podporo, kizna-• a dve tretjini osnovne dnevne plače, če bolnica vzdržuje družino, in dve petini plače, če je sama. Prav tako plačuje bolniška blagajna samo 180 dni bolniške stroške, če se ja bolnica zdravila v bolnici. V času nosečnosti ne prejemajo žene njkake podpore, po porodu pa prejemajo podporo samo so dni. V primeru normalnih porodov ne prevzame bolniška blagajna odgovornosti plačevanja stroškov; samo v primeru težjih porodov da blagajna približno »500 lir. Uradnice i-majo pri težjih porodih pravico zdravljenja v sanatoriju IGEA, medtem ko delavke nimajo niti te pravice. JVi nam treba poudarjati, da so takšne podpore nezadostne.
Vsi ti problemi čakajo rešitve. AH se bodo odgovorne oblasti končno le zganile in izboljšale položaj ženam delavkam?
Najdeno orožje in strelivo
V blialnl strel iAča na Opčinah so naSU policaji včeraj dopoldne okrog 10 eno francosko to eno nemfiso ročno bombo. Poklicali so pobiralce m'n, ki so bombi odstranili. Ob ulici Sallci so tudi naSli pri zidu 161 nabojev za italijansko puSko in jih odstranili.
V ponedeljek, kmalu po 18 je prinesel oa policijo neki delavec 20 nabojev ea brzostrelko, ki jih je na Sel malo prej pri kopanju na trgu Oberdan.
Improvizirani gasilci
V ponedeljek okrog 14. ure se je v bližini openske železniške postaje vnela trava. Da se o« bi zaradi suhega vferaena ogenj razširil, so 611 gas.t civilni policaji im tako že v kali uduiill požar.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VELIKA ZMAGA ENOTNOSTI IN MOČI
Preklic odpustov v konopljarni
Direkcija ie na včerajšnjem sestanku s predstavniki sindikalnih organi* zacij pristala na vse zahteve - Opolnoči Je stavka prenehala
Z odločno borbo je tržaško delavstvo pod vodstvom sindikatov uspelo izvojevati preklic odpustov v konopljarni, ki »o bili izvedeni na podlagi določb ukaza 109 okupacijskih oblasti. To je nova velika zmaga odločnega in enotnega nastopa delavstva,
Zmaga pa bi bila lahko, kakor nam je izjavil eden izmed predstavnikov Enotnih sindikatov, ie večja, če ne bi predstavniki Delavske zbornice odigrali vloge pomočnikov delodajalcev.
To dejstvo bo dobilo potrdilo čez mesec dni, ko se bo znova začela diskusija o primeru konopljame, ali morda še preje v razgovorih — če bo do razgovorov sploh prišlo, za dejansko zaporo nad odipusti, za katero se vse naprej vodi borba. Prvi del borbe, katerega so vodili delavci konopljarne, je bil kronan z uspehom, toda potrebno se je pripraviti, da dosežemo gotovo zmago nad postopanjem okupacijskih oblasti, ki dovoljujejo prosto odpuščanje delavcev.
Primer delavcev v konopljarni
mora služiti kot dokaz odločne volje delavstva, da dejansko doseže zaporo nad odpusti, kajti če je bil sedaj problem odpustov v konopljarni odločen, to ne pomeni, da bodo s poskusi prenehali. Kakor sedaj, bodo delavci konopljarne kadar koli ponovno začeli borbo za pre-prečenje teoretične »reorganizacije*, katero pokuskuša direkcija konopljarne izvesti na škodo delavstva.
Odipustd, katere je določilo arb'-tražno sodišče, ustanovljeno na osnovi ukaza 109, so tako po zaslugi odločne borbe preklicani in delavci, ki so bili odpuščeni, bodo uživali vse pravice, ki jim pripadajo po zaikonu in po delovni pogodbi.
Poleg tega se direkcija po včerajšnjem sestanku, ki je bil v poznih večernih urah med direkcijo in sindikalnima organizacijama, obvezuje v zapisniku pogodbe, da ne bo uvajala nobenih izprememb v razmestitvi delavstva, pri kateri koli skupini strojev. Vsako nameravano iapremembo bo prej morala predložiti, enotnemu tovarniškemu odboru. Direkcija se v pogodb; tudi
obvezuje, da bo nudila možnost nadomestitve delovnih ur, izgubljenih v stavki in sicer na tak način kot bo določeno skupno z enotnim tovarniškim odborom.
Borba proti odpustom v konop-ljam; je tako končana. Toda iz drugih podjetij in tovarn slišimo grožnje novih odpustov. Jasno je, da bodo delodajalci od groženj prešli tudi k poskusom dejanskih odpustov vee dokler ne bo proglašena zapora nad odpusti.
Zmaga, delavcev v konopljarni, ki Je zmaga vsega tržaškega delovnega ljudstva, katero je podpiralo gmotno in moralno borbo stavkajočih v konopljarni, nam Je najlepši kažipot, kako Je mogoče doseči zmago v borbi za dejansko zaporo odipustov.
Danes ob 4 popoldne bo na sedežu Enotnih sindikatov v ul. Conti št. 11 sestanek vseh delavcev tržaške konopljarne ne glede na to, kateri sindikalni organizaciji pripadajo.
Nove dobrote imperialističnega plana
Po 14 dneh obnove so ceste v Dolino in Boljunec slabše kot preje
Razne dobrote povojnega obnovitvenega plana, kot so si ga zamislili imperialisti z one strani oceana, da bi si osvojili in zasužnjili našo zemljo, so med drugim prišle tUldi V Dolino in Boljunec. 2e pred dolgim časom so začeli s krampi in lopatami nekaj brskati po okoliških hribih. Začelo se je z nekakim pogozdovanjem.
Približno tedaj, nekako spomladi lanskega, leta, ko so začeli graditi mladinsko progo Samac-Sara-jevo, ki so Jo pa. med tem že lani pozimi končali, so se tu v Dolini vrali na novo javno delo, začeli so a nekako gradnjo oziroma ob-ruovo ceste od mitnic« v Zavljah do Dolino in v Boljunec. Zanimivo je, dla so vse te ceste obnavljali v nekakšnih obrokih, medtem ko so na enem kraju začeli z delom, so popustili in se lotili drugje. Prav zaradi tega so na cesti BoljurneoDonuJo potoki, ki sečejo to cesto, tako salamensko dobro pokriti, da se je zaradi lukenj na cesti nad kanalom že več kolesarjev ponoči prevrnilo. Vsa ta javna dela, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje Bramante, ki ima v Bc-ljuncu lastni kamnolom, so bila na svojevrsten način izvrše-
Sestanki strokovnih skupščin
Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu čl. 7. pravil sestanek strokovnih skupščin zaradi izvedbe volitev novih strokovnih odborov. Skupščine, ki se Jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo uradnih prostorih združenja y Trstu, ui"ica F. Flisi 101 v naslednjem vrstem redu: v sredo 10. marca ob 16 za Stroko prevoznikov, v četrtek 11. marca ob 16 za stroko mesarjev, v petek 12. marca ob 16 za Stroko finančnikov, v petek 12. marca ob 18 za stroko veletrgovcev, v ponedeljek 18. marca ob 16. za stroko goseničarjev, v ponedeljek 15. marca ob 19.30 1 stroko JestvinarJev, v torek 16. marca ob 19.30 za stroko maloprodajaicev, v sredo 17. marca ob 19.30 za stroko prodajalcev goriva, v četrtek 18. marca ob 19.30 za stroko obrtnikov, v ponedeljek 22. marca ob 16 za Stroko pekov.
Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri, je potrebna navzočnost vsaj polovice članov dotične stroke. Ce bi skupščina ne bila sklepčna ob prvem sklicariju, bo sklepčna eno pozneje ob vsakem številu navzo-čVh. Člane lahko zastopajo drugi člani, katerim morajo dati v to svrho pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil.
Uspehi nabiralne akcije
na ustanovnem kongresu ASiŽZ
Na ustanovnem kongresu ASIZZ, ki je bil od 6. do 8. marca v dvorani pomorske po: ta j e, so navzoče delegatke poleg vsote, ki smo jo objavili v nedeijski številki, nabrale še za politične pripornike 1600 lir, za stavkajoče v konopljarni »800 lir in 1000 jugolir, za Marijo Ga^ brielio 1000 lir, za kritje stroškov kongresa razne delegacije 17.040 lir in 9400 jugolir; delegacija iz Šmarij je darovala 1500 jugolir
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Slavnostma kulturna prireditev ASIŽZ
Veličastni ustanovni kongres ASIZZ je dobil v ponedeljkovi večerni prireditvi v pomorski postaji svoj vredni zaključek. Obsežna dvorana je bila nabito polna žena in mož in mnogi so morali zaradi pomanjkanja prostora oditi.
Oder, ki s,icer pogreša prave globine, je bil pri sleherni točki okusno prirejen. Program, ki ga je * veliko vnemo m znanjem vodila članica SNO tov. Ema Starčeva, se je smotrno stopnjeval med slovenskimi in italijanskimi točkami od recitacije, harmoni-kaiic, pionirjev in pevskih točk do obsežnih skup.nsk.ih nastopov. Recitirali sta naši znanki z mnogih nastopov Nerina Poggi-Visno-vit* in Nastla Saba; Marinčičevo «Našlm Stalingrajcem» je z velikim zanosom govoril mladinec Sergej Ferrari. Lepo »ta zapela pesem <Konjuh pianinom» Bell->ar Sancin in Btane Raztresen. S mpatijo občinstva 50 ji pridobile pionirska četa in mlade har-monikašlce. Lepa glrsova Renata Kodermaca in Dušana Pertota ta prišla do veljate v za tak veter vse predolgi točki iz *Sevilj-kega brivca». Carletta Urbani je < svojim malodostnim sopranom 'Jubko zapela Mortadlievo pesem ■tSecchi e sberlettiv. Pri klavirju •e pevske točke odlično spremljala prof. BotteghellL
Vsekakor so bile umetniško najpomembnejše zadnje tri točke. Justina Vugova je s svo im obsežnim, zdaj božajočim, zdaj jasno venečim sopranom odpela serijo srbskih, hrvatskih in muslimanskih narodnih pesmi, ki jih je glasbeno povil v venec («Grad v V6vfrlnut) in obenem spremljal pevko pri klavirju Klavdij Novljan.
Najzanimivejia in najortg'nal-nejia točka večera je bila nemara koreografsko * re-citacijska kom-
pozicija «Burjevestnikan, prekrasne pesnitve Maksima Gorkega, v novi koncepciji Eme Starčeve in ob glasbi Musorskega, ki jo je na klavirju tenkočutno izvajal Mitja Zebre. Tekst tBurjevestvkas je s polnim in zanosnim glasom iz ozadja recitiral Jožko Lukeš, da je učinkovala plesna kompozicija, ki smo jo gledali na odru, kakor sproti se vršeče utelešanje pesnikovih besed.
Ples Je naštudirala ter obenem izvajala osrednji lik burjevestnika Olga Gorjupova, ki je pokazala velik sm'sel za kompozicijo in znatno koreografsko znanje. Pod njenim vodstvom je bravurozno nastopil cel roj bolj ali manj Improviziranih plesalk, ki so častno rešile svojo nalogo. Med njimi je izstopila v podobi vetra Zlata Ro;loškova. Izredno okusno sceno je izdelal slikar M.lko Bambič.
Zadnja točka je bila nenavadno posrečena folklorna slika *Fešta ob morju*, ki jo je sestavila in zrežirala Ema Starčeva. V tem obsežnem, skladno nastopajočem kolektivu smo srečali veliko star rih znancev. Justo Košuta im-poniral s svojo naravno, malce prerazvlečeno pripovedjo v narečju o lovu na «donfina». Pevske točke ie naitudiral Fran Venturini. V njtli so se uveljavili naši pevci in igralci. Ples tMonfrine» je naštud rala in tudi pomagala izvajati Justina Vugova. Se posebej lepo je uspel istrski *Ba-lun*, ki ga je naštudirala, vodila in nas tako z njim presenetila Zora Legiša. Okusne kostime je izdelala Bis ani Jožefa.
Vse Izvajalke in vsi Izvajalci zaslužijo in so tudi želi polno priznanje, zlasti pa Ema Starčeva, ki ji gre nedvomno levji delež pri celotni sestavtvi programa, njegovem naštudiranju ter organizaciji te tudi umetniško pomembne prireditve.
VI. B.
Dovolj je samovolje delodajalcev
Kljub 24 tisočem brezposelnih so v zadnjem času, kakor smo že javili, namestili v različnih ustanovah esule.
Da bi izpodrinili domačo delovno silo se za to »zainteresiran! krogi* poslužujejo preko raz-ičnih organizacij raznih rafinirananih metod. Ni dolgo od tega, ko smo pisali o dveh esulih, ki sta bila nameščena, ker so Ju proglasili za vojni Siroti. Na zvezi invalidov ia votlih pohabljencev v Trstu so jima namreč izdali dokumente, na podlagi katerih sta imela seveda prednost pred domačimi brezposelnimi, ',n tako dobila zaposlitev. Dve podobni « vojni airoti» oz. invalida Vitall Mario iz Reke in Siroia Ferruccio iz Italije, ki sta žele mesec dni v Trstu, pa sta dobila pred nekaj dnevi na enak nač:n zaposlitev pri ACEGAT-u, kjer prav za prav ni bilo praznih mest Na osnovi ukaza okupacijskih oblasti jih na ACECAT-u ne bi smeli sprejeti, ker nimata stalnega bivališča v Trstu in ker je toliko Tržačanov brez dela. Poleg tega pa kot invalida — če sploh sta — ne bi mogla niti dob.ti take zaposlitve kot so jima dal:, na ACEGAT-u.
Razlog za zaposlitev teh dveh vojnih sirot ali invalidov je tako nekje v ozadju. Nekaterim je pač bolj všeč esul ali pa prišlek, iti Je kdo ve kaj prišel iskat iz Italije, kot pa domače delavstvo, katero naj bi toliko časa stradalo, da bi emigriralo, kot žele gospodarji z one strani oceana.
Cas Je že, da se takemu uveljavljanju samovolje delodajalcev, agentov imperializma naprav; konec.
Ako tega različni «goepodje» ne razumejo, jih je treba k temu pri-8‘liU.
V Trstu je dovolj
strokovnih moči
la sporočila zavezniškega poroče-vatnega urada posnemamo, da je oddelek za javna dela pri vojaSki •upravi sprevidel nujno potrebo gradenj stanovanjskih hiš pred drugimi javnimi delL Poročilo omenja, da se bo to leto agradilo kakih 1.115 novih stanovanj. Za 700 star novanj so dela že v teku in bodo končana do poletja. Do tu v redu.
Absurden pa je nadaljnji del tega poročila, ko navaja, da v Trstu ne bi bilo dovolj special ztr«-nega delavstva za gradnjo hiš. To se pravi, naj bi številni trzaiki brezposelni zidarji, električarji, inštalaterji, mizarji, soboslikarji itd. opravljeni druga dela na cestah kot
navadni ročni delavci, «speclallste» pa naj bi poklicali iz drugih kra^ jev recimo — iz Italije.
Potrebi po gradbenem mateflalu vseh vrst zlasti surovemu to izdelanemu lesu ln cementu bi se dalo z»doet'tl z nabavami v bližnji Jur gcslaviji proti kompenzaciji za industrijske in druge izdelke. Ne eno, ne drugo, torej na manjka Težave so, toda premostiti jih treba s preo-riefitacijo gospodarske politike, ki je danes Trstu bolj kot kdej koli potrebna. Ali se ne bi dalo to vprašanje uspeSno načeti pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z jugoslovansko gospodarsko delegacijo v Trstu?
Razstava slikarja
Avgrusta Černigoja
Opozarjamo naie čitatelje na izredno zanimivo razstavo A. Černigoja v galeriji «Scorpione» (ul. S. Spiridlone). Motivi slik so večinoma iz Trsta, ob morju in iz kraške okolice.
Nagradni natsča]
za osnutek lepaka za
prosiavo prvega maja 1948 v Trslu
Osmitke za lepak za proslavo prvega maja 1948 v Trstu je treba poslati do vključno 15. marca t. I. na naslov: Odbor za proslavo prvega maja 101,8 v Trstu, v a Imbriani št. 5/1. soba št. n, telefon 9S-710.
na. Namesto da bi spodnji ustroj ctstišča utrdili z močnimi kamni in nato nasuli močnega grušča^ so kar na staro oestišče zmetali nekaj debelejšega kamenja, pomočili, posuli s peskom in šli z valjarjem preko. Jasno Je, da je. takoj burja pesek odpihala, kamenje pa so razrili avtomobili in vozovi.
Od mitnic® v Zavljah pa do Domja je ta razširjena oesta še za 3ilo odgovarjala prometu z vozovi. Od tu dalje v Dolino pa sa je cesta spremenila v Izorano polje, polno diebelega kamenja. Tako da po tej cesti lahko vozijo samo tanki, nikakor pa ne avtomobili, vozovi ali pa kolesarji. Podobno je s cesto, ki vozi iz Dcdine v Boljunec in od tu proti Dom ju. Tako je stanje teh esst, medtem ko je preteklo kvečjemu 14 dni, odkar so zadnji delavci zapustili delo na teh cestiščih. Da bi bil videz teh ob-novitvsnih del večji, so v Dolini še sedaj kupi kamenja in valjar ša vedno nekaj mačka, čeprav so nekaj metrov stran praktično spravili vBe ceste po obnovi v tako obupno slabo stanje. Uspeh te tako zvane obnove je e d! no le ta, da se vaščani, delavci in kolesarji izmikajo tem cestami in raje hodijo in vozijo po bližnjem polju, ako si nočejo polomiti nog ali pokvariti koles. Vsekakor bi bilo bolje, če bi pustili ceste take, kakršne so bile preje, ker so bile mnogo boljše kot sedaj, pa čeprav bo na njih delali skoraj celo leto dni.
S tako resnostjo so se gospodje lotili dela, ki bi dobro Izvedeno res moralo koristit! našim vasem. Toda tej breznačrtni obnevi, ki trosi denar kar tja v en dan, ni do tega, najbrž zaradi tega. ne, ker te eests, kot se zdi, nimajo nikakrš-rega strateškega pomena kot ga ima avtomobilska cesta, za katero so brez vsakršne koli potrebe že zmetali na milijarde lir. Vaščani v Dolini se pa upravičeno sprašujejo, ali ne Ibi bilo mtnego bolj koristno, če bi z denarjem, ki so ga za pralen nič zmetali v ceste, raja porabili za druge stvari, predvsem za šolo, ki je v škandolznem stanju. O tem pa kaj več prihodnje dni.
Fantastičen pobeg štirih jetnikov iz jezuitskih zaporov
ARSENE LUPIN IMA V TRSTU DOBRE UČENCE — V POLDRUGI URI SO PREBILI DVE STENI, ODSTRANILI ŽELEZNO PREGRAJO, ODPRLI ZAPAHE IN PRIŠLI NA PROSTO, MED TEM KO SO STRAŽARJI — SPALI
KOLEDAR
Spominski dnevi
19H je bil osnovan politični komi-tet narodne osvoboditve Grčije,
PRESKRBA
Dvig nakazil. Danes morajo vsi
razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkor. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uiradov pri Sepralu.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza javnih in občinskih nameščencev vabi upravni odbor, da se udeleži seje, ki bo danes 10. t. m. ob 15.30 v ul. Zonta 2.
Kemična stroka. Danes ob 18 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2.
Zveza prevozniške stroke. V petek ob 19 seja upravnega odbora v ul. Zonta 2. _______
URADNE OBJAVE
Vojaška uprava je izdala uknS St. 185, ki je stopil v veljavo 4. •»arca 1948. in ki določa podaljšanje roka predvidenega za razlastitve nepremičnin pri izvajanju regulacijskega načrta tržaške občine na ozemlju pod anglo-amerižko okupacijsko uoravo za nedaljnjih 5 let ln sicer do 19. decembra 1950.
Te razlastitve nepremičnini, ki bodo potrebne za izvedbo regulacijskega načrta v nadaljnji petletni dobi od 19. decembra 1945. do 19. decembra 1950. se proglasijo za nujno potrebne in javno koristoe. V odloku št. 613 od 4. aprila 1935. vsebovane določbe ostanejo v veljavi, v kolikor pridejo v poštev pri na vedenem načrtu.
RAZNO
Sreda 10. marca
Stane Sonce vzhaja ob 6.24, ob 18.05. Dolžina dneva 11.«. Luna vzhaja ob 6.45, zahsj* ob 17.35.
Jutri 11. marca Krištof, Svitan,
EiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiMiimiiiin|||n,lll,,l,ns 1 SLOVENSKO 5 NARODNO v GLEDALIŠČE
| ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
čllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllim11111111 Sobota IS. marca ob Goldoni-Rupel: «PRTMOI^ ZDRAHE*. Gostovanj« P1"1 S Ivanu (P. D. «S. Škamperle",
Nedelja 14. marca ob U «* *Cj Ivan Cankar: cKRAIJ BETAJNOVI*. Gostovanje VJ> brežini. Predstava ob 15 J* ' me njena obiskovalcem iz °’t0^ Nabrežine.
PROSVETNA
DRUjtVA
Kakor običajno, so tudi včeraj zjutraj med 7 in 8 uro Šli stražarji pri Jezuitih od celice do celice, preštevali Jetnike in kontrolirali cmrežje na oknih. Ko pa so prišli v neko celico v prvem nadstropju, so se ne malo začudili, ko so našli v njej namesto pet Jetnikov, kot so jih pustili prejšnji večer, samo enega, ki se je pravkar zbudil in opazil, da Je sam. Vrata so bila sicer v redu zaklenjena in tudi omrežje na oknu je bilo nedotaknjeno, toda — v podu sredi sobe Je zevala velika luknja.
Skozi to odprtino so pobegnili ponoči med četrto ln 5.30 uro štirje jetniki in sicer: 22-letnl tiskar Pado-vani Lucijan \z Trebč, ki Je čakal v zaporu na razpravo, ker so ga obdolžili ugtrabitve in usmrtitve neke osebe; 64-letni trgovski posrednik Rijavetz Kristijan, rojen na Dunaju, bivajoč v Trtsu, ul. Conti 18, ki je znan kot eden najboljših vlomilcev v Italiji in Je bil obsojen zaradi svojih vlomilskih podvigov na dve leti in devet mesecev zapora; 39-letni delavec Antoni Marcel iz ulice Bartolettl 4, ki Je bil tudi obsojen zaradi vlomov in tatvin na 4 leta ln 6 mesecev zapora, ter 46-l“tni mesar Ciufnrln Ludvik iz Gorice, ul. Rafut 34, ki je bil tudi obsojen zaradi tatvine na dve leti zapora.
Štirje pobegli Jetniki so verjetno
na še nepojasnjen način dobili že prejšnji dan potrobno orodje, s katerim so si hoteli po točno določenem in drznem načrtu utreti pot v svobodo. Verjetno so se lotili dela po 4 uri, ko Je odšla mimo nočna kontrola. V podu, kjer sta že pr-j manjkali dve deski, so izrezali luknjo in prišli v spodaj ležečo celico. Od tukaj so napravili v stranski, komaj 15 cm debeli steni, luknjo in tako prišli v govorilnico, kjer se čez dan zglažajo sorodniki jetnikov in jim prinašajo kar je pač po pravilniku dovoljeno. Tudi tukaj jih ni nihče motil. Zato so takoj nadaljevali z delom, da bi prišli preko Železne ograje, ki Jih je ločila od dvorišča. Pomagali so si na ta način, da so odvili vijake pri ključavnici in odprli vrata. Ves ta čas ni bilo nobenega od številnih stražarjev in paznikov, ki so zaposleni v tej kaznilnici, na spregled.
Od tu so imeli dve poti: ali splezati preko obzidja ali pa vlomiti zapahe pri lesenih vratih, ki vodijo v ulico Donota. Odločili so se za drugo pot, posebno še, ker tudi pri teh vratih ni bilo čuvaja. Vlomili so torej zapahe, prišli na ulico in Jo Jadrno odkurili.
Čeprav imamo v Trstu toliko policajev, ječarjev ln drugih takih čuvarjev obstoječega reda, da bi človek mislil vs? drugo prej, kakor da Je mogoč tak pobeg iz zapora,
FIZKUL TURA
Magdalena resno ogrožena po istrskih moštvih
Skedenj se je moral zadovoljiti z neodločenim izidom zaradi krasnega finiša miljske enajstorlcc. Sv. Ana premagala Ponzlano b. Uspeh Aurore a Tovarno strojev	oa	u.. i8. marCa boUo v Pianicl
na mamutski skaka'nici skoki, ka-
Nedelja je bila zooet dan presene-1 dar so teredno borbeni in jih ni 1 terih se bodo udeležili najboljši čenj. Skedenj je moral deliti točki z | mogoče z lahkoto premagati.	skakači Evrooe. Skakalnic 1, ki je
Miliami, kljub tonu. da je vodil tri j V kvalifikacijski lestvici prven- letos preurejena m omogoča skoke proti ena, kar se vidi, da je miljSka stva TriaAkf ga ozemlja vodi Ske-1 do 130 m in na kateri je bil dose-epajstorica prav v zadnjih trenut- denj z 29 točkimi. Njoru sledijo Se žen svetovni rekord 118 m je edinkah igre, ki Je Sked<nj bil prepri- j Magdalena (25), Piran (24), Sv. i stvena Naprava te vrste na svetu, ton zmage, presenetila vod.telja! Ana (24), Dreher (23), IZola (22),j2e 14 let se dosegajo na njej naj-
tekmovalcev med pfviml desetimi. Spominsko plaketo pa dobi društvo z najveiim Številom tekmovalcev. Spominsko medaljo bo sprejel najmlajSi tekmovalec. Prvih deset tekmovalcev pa bo sprejelo darila.
Ena spominska plaketa bo tudi dodeljena najboljši ženski ekipi; jetotako pa bo obdarovanih prvih deset tekmovalk.
V Planico k mednarodnim tekmam v skokih!
Dane« zadnji dan prijave
kvalifikacijske lestvice,|
Dreher si je zopet priboril na lahek način dve točki v borbi z Nabrežino, ki je v nedeljo pokezala slabo igro ln &e posebno slabo povezavo napadalcev z ostal mi Igralci. Sv. Ana se je aelo borila za točki, kajti Ponziana Je bila v nedeljo prav trd oreh. Nepake Pon-ziane B 60 predvsem, da se nekateri igra.ci posebno v napadu pred nasprotnikova vrata vse preveč spuščajo v f.nese in osebno igro, kar posebno Škoduje skupni igri ln še posebno odločuje na končni izid srečanj. To se je pokazalo v nedeljo ko je kljub temu, da je Sv. Ana stalno napadala, imela Ponziana v svojih napadih veliko prilik, ki jih Zal mi znala izkoristiti.
Aufora se pomika stalno proti vrhu lestvice. Prišla je v Trst, mislila je na neodločen izid, toda uspela je zmagatL S krasno in hitro igro Je vsejala nervoenost med igralce Tovarne strojev ln Je znala izkoristiti ugodno priliko, ki ji je prinesla dve važini točki. Tudi Umag si lahko štej« za uspeh nedeljski neod! olen izid srečanja s pristaniškim športn m klubom. Sicef je znano, da so Pristanlščnlkl trenutno v nekaki lahki lerial, ven-
Aurora (22), Tovarna strojev (18) Umag (17), Ponziana b (13), Pr’, staniščnikl (13), Koštalunga (11), M ije (10), Nabrežina (10), Rojan (10) ter Montebello (10).
Tek če* drn in strn za «Spomladanski pokal»
Lahkoatletska sekcija ZDTV organizira v nede.jo 14 t. m. tek Cez drn ln strn ai »Spomladanski pokal«.
Imenovani tek je dovoljen vsem mladim atletom, ki še niso dosegli 10. leto starosti ter atletinjam pod 18 leti. Proga za moško skupino bo dolga pribl Sno 2000 m, medtem ko bo za Zenske 800 m. Tek bo na konjskem dirkališču na Montebellu. Zbor atletov bo v nedeljo ob 9.30. Start ai Zensko skupino bo ob 10. takoj nato p« bo start za moške. Vplnisne sprejema lahkoatletska sekcija ZDTV, ul. Oanova 25-11 dnevno od 17 do 19 ter se zaključi zvečer 12. t. m. Morebitne pritožbe bodo morale biti naslovljene m sodniški zbor v teku ene ure po tekmi ter bodo morali predložiti 200 lir.
NAGRADE: Pokal bo poklonjeni najboljši ekipi, ki bo imela največ
daijš, skoki na svetu. Ob njenem vznožju se bodo zbirale sko^l en ted--n cg.omue množice ljudi, da prlsostvujeje edinstvenim skokom.
Da omogoči udeležbo tudi tržaških športnikov, organizira zimskošportni odsek ZDTV v Trstu posebni vlak v Planico, ki bo odšel iz Trsta v nedeljo ob 0.30 s postaje pri Sv. Andreju in s postankom v Kranjski gori, kjer bo dana možnost
vendar ni ves čas, ko so sl ubežni-k. krčili pot v svobodo, nihče motil njihovega dela. Niti potem ko eo že davno odšli, ni bilo alarma in so šele pri jutranji kontroli opazili, da se je število prebivalcev dotične celice znižalo čez noč od pet na enega člana.
Takoj so sioer telefonirali na vse mnogoštevilne policijske urade in jih obvestili o drznem in dobro preračunanem pobegu. Obvestili so tudi vse bloke, kontrolne postatje in poslali vse razpoložljive »emergen-ze» na lov za drznimi ubežniki. V kratkem bomo videli, če bodo ubežniki znali prevarati in izigrati tudi policijo, kakor so napravili z ječarji, ali pa bo zmagala policija. «Ulfimissime» vedo sicer povedati, da so vsi štirje že dosegli jugoslovansko ozemlje in «Voce libera* jih je že proglasila za »slavokomu niste», kar je po njenem večji zločin kot najtežji vlom, vendar je že dejstvo, da sta prinesla te vesti omenjena lista, velika verjetnost, da je narobe res.
PoroCllo o,.tobačni trgovini*
Tudi predvčerajšnjim Je bila policija precej zeposlena z lovljenjem tobačnih Chotepcev. Tako Je ustavila Spadara Odorika iz Pirana, pri katerem je našla 300 jugosiervan-skih cigaret. Alojza Intinia iz Trsta, ki je imel 1200 ameriških cigaret, in Bruna Piseliija, pri katerem so našli 340 ameriških cigaret.
Poleg navedenih je ustavila policaja tudi dva aireriška mornarja, ki sta prav tedaj prišla na suho. Pri nekem Buvrs-u so našli 160 a-mer;ških cigaret, do51m Jih je Imel Ilsus Bellot Paveiio kar 3800, poleg tega pi še 1 kg čokolade in 1 kg Žvečilne gume. Policija Je vse te dobrote zaplenila in njihove imetnike prijavila sodišču.
Pogrebno društvo v Barkovljah vabi vse svoje člane, da se gotovo udeleže 76. občnega zbora, ki bo v nedeljo 14. t m. ob 15 v dvorani prosvetnega društva v Rumeni hiši s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročila blagajnika in odobritev, 3. Poročilo tajnika, 4. Volitev dveh odbornikov, 5. Razno.
Tarife javnih automobilov. Znano Je, da so vozniki taksijev uvedli novo tarifo določeno na občinski seji, ki pa bo stopila v veljavo šele z odobritvijo predsedstva cone.
Opozarjamo zato občinstvo, da so sedaj v veljavi sledeče cene: 70 lir za km ne glede na število oseb; 100 lir za vožnje v mestnem odseku, 60 ln na uro v primeru čakanja, dodatek 10 lir za prtljago pod 30 kg teže ter 20 lir za pse, 50% poviška v primeru vrnitve s praznim vozilom iz okolice Trsta in sicer z M--ramarske ceste, z Grete po ul. Fou-liano, iz Sv. Ivana-Vrdelce po zadnjih delavskih hišah, ali Lovske ulice po drugem ovinku, iz ul. P. S?-vero po univerzi, iz Sv. Alojzija po igrišču, z Montebela po konjskem dirkališču, iz Istrske ul. po pokopališčih ter iz Sv. Andreja po viii Veneziani.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 9. marca 1948 se je rodilo 11 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroke pa so bile 3.
V Davinu ni prostora za kuifurne prireditve
Ze mnogo dni pred svojim praznikom so se obrnile žene ASIZZ iz Devina na tamkajšnjega guvsrnerja in ga zaprosile, da bi jim dovolil uporabo ene izmed številnih dvoran za kulturno prireditev. Guverner bi prav lahko ugodil želji žena, saj imamo v Deviniu kar dive vojašnici, kjer ni mnogo v o jake v in bi lahko odstopili ‘eno ali drugo sobo. Tudi v šoli j« dvorana, ki je ob nedeljah prazna in bi lahko služila temu namenu in v bližnji gcstilni je prav tako dovolj- prostora na razpolago.
Toda g. guverner js gluh na obe ušesi, kadar gre za kulturne prireditve demokratičnih množic, pa naj si bodo to pionirji, posvetno društvo ali naše žene. Saj Je še gotovo vsem. v spominu, kako bo vrgli naše kulturne in politične crganizacije lani tako rekeč na cesto in vsa naša kulturna in politična društva imajo sedaj na razpolago le eno samo srednja veliko sobo. Naše žene je guverner «potolažil» rekoč: «Da »e bo dovolil uporabe nobene dvorane, dokler bo tukaj vojaška vlada, ker Je Devin vojaška baza».
Vendar se žene pred to zapreko niso ustavile. V nedeljo so organizirali svejo kulturno prireditev v Vižovljah. ObsJgala Je 13 točk in je v celoti prav dobro uspela. Zlasti sta bili deležni odobravanja občinstva enodejanki «Zenaki praznik* v slovenščini in «Non terna piu», ki so jo pedale žene v italijanščini. Tako so tudi devinske ž;ne dostojno proslavile svoj praznik in žfle uspehe za svoje skrbno in požrtvovalno pripravljeno delo.
Nezakonita uporaba amnestija za fašiste
V Trstu obsojeni, v Italiji smnestlranl vojni zločinec zonet nhsiien v Trstu zaradi nošnje onžia
Lep primer, kam dovede politika bivšega sodnega urada tukajšnje vojaške uprave, ie bil včeraj na višjem vojaškem sodišču, ki je obsodilo bivšega ovaduha partizanov Karla Podreko zaradi nedovoljene nošnje orožja. Omenjenega Podreko je že pred časom v Trstu obsodilo izredno porotno sodišče na 6 let
aručarjem, da se naužijejo še poe-' Ječe, ker Je b.l kolaboracionist in iednjth lepot smučanja m p. ostra- ovaduh partizanov. Ktr pa Je vse nih terenih. Povratek iz Planice ob take ljudi, ki Jih ie sodišče v Trstu 17. Cena voZnji, 620 lir Vse tržaške I obsodilo zaradi fašističnih zločinov,
Plffi0r£nX : SOd"i Vtoanrot Uv«m S'
sejo do srede 10. marca prijav« v j v *	^	prc>t. vsem medna-
petih izvodih ZDTV v ul. Machia-1 rodnim normam ce.o po 15. septem-velii 13-11 z denarjem vred. Even-' bru lanskega leta, s namenom, da tualne spremembe in obvestila bodo 1 bi Jih tam izpustili na svobodo, ker objavljena v dnevnem časopisju. I je bila v Italiji proglašena amne-SodeioTOlobodo nasiednj'skakail: stija za fašistične zločine, ki pa pri Svicd:	Blum, Keller, Tschanen,1 nas ni veljavna, ker ni bila uvede-
Zurbrigett, SUimp. Poljska: Msrus- na v coni A, so tudi Podreko poala-
zarz, Kula, Krzeftomsky. Celioslo-vaška: Renjz, Belomoznik. Thomas in Lenenmeier. Francija: Lucch’.ni, Charlrton ln Munier. Jugoslovani: Finžgar, Polda, MtZik, Klan&nik, P. ibc^Sek. Rožič, Javornik ln Razinger.
ii v Italijo. Od tam se Je ta zopet osvobojen zaradi amnestij« prikazal v Trstu. Tu se je ta tip iz ovaduha spremenil v navadnega kriminalca.
7. februarja t. 1. ponoči Je poli-
cist Mario Starc opazil v Istrski ulici v bi žini pokopališča dva sumljiva t pa, ki sta se sumljivo vrtela okrog nekega bara. Policist je takoj alarmiral bližnjo policijsko postajo, ki Je takoj posla.a na mesto «Emer-genzo*. Policija je aretirala oba ter ju nato izročila sodišču, ki Ju je obsodilo. Ker pa je sedaj policija našla v bližini bara samokres s petimi naboj, in ker je po preiskavi bilo ugotovljeno, da ie bil samokres Podrekova last, se Je ta včeraj mora] moral zagovarjati pred višjim niškim sodiščem, kateremu Je pred-sedovai kapitaa Leaning.
Čeprav je predsednik sodišča na vs« načine vztrajal, da bi Imel obtoženec svojega zagovornika, sc Je Podreka prav tako vztrajno upiral in se ves čas med rarpravo branil sam. Po odločilnih dokazih tožilca kapitana D>’a Je sodišče obtoženca spoznalo za krivega in ga obiod lo kot družbi nevarnega elementa na tri leta Ječe.
Upimo, da ga ne bodo več poslali v Italijo.
MOŠKI ZBOR P. D-CANKAR» priredi v četrte«, t. m. v dvorani K. K. v ul. Conti 11 koncert s dom, ki bo izvajan na Sosttko, lijih v Beogradu, Nišu Ij1 ® ^ lju. Na sporedu so umetn^ rodne in partizanske Vabljeni vsi.	(	lfVp(j
Na koncertu, ki bo v pe*® mn pristaniških delavce^,^ siišali tudi par hrvatskih skih pesmi, ki bodo gotov i dile veliko zanimanje.
Planinsko društvo priredi jjjett Planico ob priliki smuški)! r g dne 14. marca. Odhod s po* Andreja 14. t. m. ob 0.30.	(f;-
Prijave sprejemata V is m t. njevec) ulica Roma in Settefontane do četrtka 0P°
PAROVi m
Za stavkajoče v honovli°fyt tov. Morabito zbral v ILVA- ^ če darove: Bauk Milan in Anton po 200 Ur, Morabita a. za, Goronika, Klabjan, Gerffl j.. N. N. N., Lozej, Koren,
Bačar po 100 lir, Jassero, Serini, Surez, Trošt, J» P Kante, Pecchiarič, Jurišev1 ^ mente, Rossini, Petronio, g. Bazaren, N. N., N. N., N\?V >: mani, Lukaš, N. N., So®1ntii\ Amori in N. N. po 50 lir* «) P 44 lir; Belič 40 lir; FleSJ 1? Perini 28; Pečar 20; N. N’ Skupno 2.922 lir.
V isti namen darujejo Gropade 2390 lir ter skup10® rišev z Opčin 1040 lir. jorii)e:l
Za partizanske sirote a_. jetr' družini Novak in Rojac ob ci smrti tov. Mare Rojče» J 1000 lir.
Za revne dijaka daruje y obletnici tragične smrti 'gt>* pozabna hčerke Dani In ka Vuka, mama Ema 5000 lir.
Hadsiski sporff
TRST n (m 203,6, Kc v sredo 10. marca
11.30. Plesna glasba. vanje: Novi svet. 12.10. rana glasba. 12.45. Napoved poročila. 13.00. Glasba P® »jjfl 13.45. Samospevi slovenskih M teljev. 14.00. Pestra *ln f,r. Pregled tiska. 17.30. Glasben ^ tazija. 18.00. Klavirski koncei^ janca lAicijana Marija. 1®- %nf y
na književnost. 18.45. sml na harmoniki. 19.00. povest. 19.15. Koncert Pavle Potrate. 19.30. Iz melodij. 19.45. Napoved Čas jj ročiia. 20.00. Portreti velikih jji teljev — L. Van Beethov^ =; Tz zgodovine Tržačanov. 21- 'jj-na igra. 21.30. Lahka g'a<lvV fi' Južno-amertška plesna Večerne melodije. 23.15. ^ časa in poročila. 23.30. trišnjih sporedov. 23.35. * glasba. 24.00. Zaključek.
• • *	r«i<!
Radijske poslušalce na oddajo Lebarjeve op?re pt> Ija smehljaja*, ki bo v okviru pes'rega spored®-jajo člani SNG.
■II KINO H*?
KINO OB MORJU. l5-3.„v>7
zvezna fizkulturna parad* kvi 1947». Barvni sovjets”.m SUPERCINEMA. IG.00: «fa"ert, dečnost se šteje*, C. c:or,,jii^ FENICE. 16.00: «B’la °v J. Ellyscn.	gtft
VTALE. 1600: «Sudanska ” Maria Montez.	,mW
ITALIA. 16.00: «Knjig» ., Sabu.	\
CENTRALE. 15.00: «Carme J viane Romance.	. jjH1'
GARIBALDI. 15.30: «»Io8V J ni», Ginger Roger*.	. S1
IDEALE. 16.00: »Katarin* ska»,
NOVO kasnej KILO D R A MIvfAT ICO
CINE. 15.00: je», S. Lnurel, 9; 10: u,uuRA.MMATICO.	j
ri7.a», Margareta 0'Br' ,,iOT ARČONI. 15.30:	«pr’Av.	A	>
TVt.tfl Tlavl« M Hork'*',,« “t
MARCONI.
B"tte Davis, M. ARMONLV. 16.30: gelina*, Ana Magna111',.!^ MASSJMO. 13.30: «OsV9J°
f a
Paul Muni. • i# SAVONA. 15.30: «GospO“j. • spa Smith». C. Lomb»‘ te 1 ODEON. 15.30: «Ne mor81 zabiti*, J. Leslle.
STANISLAV
Odg. urednik btainio*--Tisk Stnbilimento Tip-
V prodaji je
MARX- ENGELS0*
manif£>
i
komunistične rAr* jA
L da ja odbora za PrnS'8..fe<**
anif
nlce Komunističnega	»
Tržaškem l , a«t i
f j*iP (f1
To je prva izdajft- v pIJJ Knjiga, vez»n» brezlesnem PflP J
800 lir
Trstu na
tj
Kolce za trte Ph
c A L E 90^
Viale Sonnlno št.
e xvii. čl. poročila m. mem
ali tržaška nniverza in „polilical adiiser ji“
minulem letu vse tržaško časopisje, pa tudi inozemsko, zlasti ie v Italiji. Verjetno je, da se bo tega spomnil tudi ta ali oni g. delegat pri varnostnem svetu. Nas zanimajo tvaje v univerzitetni avtonomiji*, ki jih je imel mani poročnik Simoni | « podporo i« bolj znali nega polkovnika Bow | mana v toliko, da podčrtamo sledeče:
Ko je vojaška uprava hotela odstaviti rektorja tržaške univerze, je ni vodil namen, da bi
?$??: 'V?, • V
priloga «F» k poročilu, le Se 2099. Statističnih podatkov Im številk tedaj ni stresati kar tako, temveč točno In z zadostnimi pojasnili. Ce je nazadovanje tako močno, kakor u našem primeru, je treba povedati čemu, ako hočemo biti objektitmi. Bicer je to le novi dokaz površnega ali bolje, pristra-nega poročila.
PETA FAKULTETA FAŠISTIČNA
Kaj pa naj resen človek poreče o statistični razprredelnioi v prir logi «F*t Tu izvemo, da ima tržaška univerza pet fakultet, namreč: filozofsko, pravno, ekonomr
,	V POSLOPJE UNIVERr
I KI NE ODGOVARJA SVO-
JESIU namenu
Citali smo n. poglavje poročila Jerala Airey-a angloameriik« ^Svobodnega ozemlja Trsta, |	nafn€njeno	varnostnemu
' radn ?raan'zac']e združenih nat-* Wa°U 'n govori ° Šolstvu. Z zani-j n,em *mo se ustavili zlasti pri trffa,.l06ki POtfavja, ki govori o trnJ univerzi in pričakovali .	■ <*a nam. pove kaj novega,
*,,, P°zitivnega. Z dobrohotno «rbljenostjo smo mislili na jia0Vn° fnanstveno ustanovo na-' a inesto, ki je med najmlajši-n,il1 deželah. V minulem te bilo toliko hrupa okrog odA^6 A-lme Mater in šolskega tem ZVU. Toda poročilo o
JWai ^hn° moi^i- Zato Pa t9’ č0-mcti j ®tJeo’ Polno grobih napak, tC1’ 0(10 izmišljotin, ki vse in vsaka posamič ne de-tafcoPOS?6n® č<Mfi sestavljalcem ^ važnejra uradnega doku-
NOVA UNIVERZA, KI JE NEUPORABNA, KER JE VOJAŠČINA NOTRANJOST POPOLNOMA DEMOLIRALA
KDO je kršil avtonomijo
od^taivek sioer skopale-	P°r°£Ua	pričenja	tako-
troyiilSa univerza uživa svojo r‘ikah°na^no avtonomijo*. Ni bilo e Potrebe pričeli s tem, ali
X rl.,?'*11’ ie načeta, bo prav, tlofor Wl° znova v Trstu sioer k t 1>°’ v,em znano dejstvo, da °hirin tavtonom,i°* kršila prav ofe ,,*cem vojaška uprava. O ‘l>erJ‘Vi<V* rektorja tržaške unt-8 3. Canimarate je pisalo v
mcrrda na primer u/oedla kar slovenščino kot drugi <turadni jezik* ali kaj sličnega. Nikakor! Pač pa so razni political adiAserji želeli imeti na rektorskem položaju sioer simpatičnega profesorja, ki pa je slučajno tudi še direktor italijanske podružnice ameriškega Gallupovega instituta za javno mnenje. Ker pa Gallupova metoda seveda ne služi znanosti, temveč trgovini in politiki, je na dlani, da ukrepov VU ni vodiki sknb za boljši razvoj znanosti na tržaški univerzi. Mnogo se je tedaj razpravljalo v univerzitetnih krogih o tem, da hoče VU izpremeniti univerzo, jo nekako marshallizi-rati. Razen angleškega profesorja, ki se je vrnil, naj bi namreč prišli predavat še drugi državljani-znanstveniki z zapadne poloble. In celo poročnik Simoni je želel razen dosedanjih, uvaj* prevzeti tudi predavanja na tej novi, modernizirani univerzi. Ker pa so njegove tvaje* slabo uspevale, in so se nerodne spletke razdirale, ni kazalo drugega ko da so razširi vesti, češ, za vsem stoje zahteve slovenskih krogov...
0 Ječajih za slovenščino“
nartl ec na takšna namigovanja Toiiia*1*71' aatc> ‘nadaljevanje poit.. .J^kre.no, močno, sumljivo, ^ii 1 ustanovljeni so bili te-^ fjovenščino, kakor tudi za ,_",,Co zgodovino in kuiiuro* ^ besedilo. re,/’~®j,fe> gospodje, toda to »i ctaH češčine, ruščine in ,lekifa1>3*^ine 80 80 ^šUi še na ^mnJein Istituto superiore di 1. Jsg» ,0*0 ^Predhodnik univerze J v ’6 Mdaljujejo odtlej je t/in,,." oloviru Instituta za slo-»m xtn teologijo sta na progra-
.i •	*	if	oiu	rtu
04 j Coenščina in srbohrvaščina Se.V, 1339 dalje, ko »e je prt-
kta Opravljati filozofska fakul-nh '0a	od 191,6. Predava-
*pl0j *’0vanski književnosti na o<t 30 prav talco v programu predavanj o knjt-*90dovini ali oelo kul-<tou ^^meznih slovanskih nairo-Pro- ' danes j« ni posebej v te nrp”lu" Ifa dlani je tedaj, dJT »11 trm v*0 ni^ake novosti in da V nikakih zaslug za
uvrstitev takih predavanj v učni načrt univerze. Pripisati jih je le zdaj bolj zdaj manj realističnemu upoštevanju geografskih in etničnih dejstev ter univerzalnega značaja znanosti, ki so ga pokazale univerzitetne oVlasti same. Tedaj se bili strokovnjaki VU za znanost še doma, pri svojih družinah ali na univerzah, na stotine In tisoče kilometrov daleč od tod. Danes jim moremo šteti za zlo le to, da svojo nevidnost javno iznašajo v uradnih dokumentih!
ZAKAJ JE SLUŠATELJEV ZA 1/3 MANJ?
Univerzitetnih ^državljanov* t. j. študentov našteje poročilo ^približno £300». Po statističnem biltenu cone «A» za leti 191,5 in 191,6 bi to število sioer odgovarjalo za prvo leto 01968 vpisanih slušateljev), v dobi 1,6-1,11 pa imamo l« še 8291, vpisanih slušateljev in v zimskem semestru il-1,8, kakor sklepamo iz številk, ki jih navaja
Na francosko-španski meji
T^ns™X)M PREGLEDUJEJO KOVCEGE. RAZ NADZORUJE SUKA DIKTATORJA FRANCA
sko, tehnično fn. fakulteto političnih ved. Najprej: katere fakultete ima v resnici univerzat Po podatkih na str. 11 že omenjenega statističnega biltena izkazuje tabela št. 36 štiri fakultete (juridično, ekonomsko, filozofsko tn tehnično) v študijskem letu 45-46 v l. 46-^7 pa pokazuje tabela št. 37 sicer pet fakultet, toda mesto fakultete političnih ved, ki jo omenja generalovo poročilo, navaja «scienze» t. j. fakulteto pri-rodnih ved! Kaj torej držif Tako imenovana fakulteta političnih ved ne obstoja, ker prav za prav ni bila samostojna fakulteta, temveč le poseben oddelek juridične. Kot tak pa je bil po prihodu zavezniških čet ukinjen po vseh univerzah v Italiji, ker je bil izrazito fašistična ustanova. Tako italijanske univerze tega oddelka ne poznajo več, le v Trstu se še nadaljuje za one študente, ki so bili vpisani pred osvoboditvijo.
Nevaren nesmisel je omenjati tak «odmirajoči» oddelek kot redno fakulteto. Pravilno bi bilo, da bi ga bili takoj spočetka ukinili, slušatelje pa napotili na matično juridično fakulteto. Cemu VU tega ni storilaf To bi seveda ne bilo nilcakšno akršenje avtonomije*, kakor zadeva z rektorjem, marveč bi bili dosledno izvršeni ukati zavezniških armad, ki so se borile za uničenje fašizma in fašističnega duha. AIREYEVA STATISTIKA: NAMESTO ŠTEVILA SIX>-VENCEV — BELE LISE Drhg tak zloben nesmisel je narodnostna razpredelnica. Besedilo poročila govori, da so na univerzi vpisani študenti «...V glavnem iz tržaškega področja, čeprav obstoji tudi majhna skupina študentov iz držav kot so Jugoslavija, Cehoslovaška, Avstrija, Madžarska*. V statistični tabeli pa najdemo v rubriki tštcvilo učencev» razvrstitev: Italijani-Slovenci. Pod *ltalijani* navaja ločne številke po fakultetah, pod «Sloi>enci* najdemo — belo liso! Skupna rubrika <tvseh slušateljev* ima števila, navedena pod tjtalijani*. Tako torej! CitaieSlj, ki je od Trsta oddaljen tisoče kilometrov, naj M v naglici mislil: saj slovenskih študentov sploh ni na tržaški univerzi!
Prorektor prof. Satta je v svojem otvoritvenem govoru 85. novembra 1945 dejal sledeče besede. namenjene visokošolcemr Italijanom: tVsled geografskega položaja Trsta je verjetno, da se boste družili z mladimi ljudmi različnih ras in različnih jezikov, ki so vzraščali v drugačnih, morda, celo nasprotnih izkustvih; toda priznali boste skupnost z enimi in drugimi v eni sami, preprosti
oooocoooooooooooooocoo
IZ BENEČIJE
PIŠEJO
ŠT. PETER OB NADIŽI
Veliko nezadovoljstvo Je vzbudila med domačim prebivalstvom vest, da to zemljišča Benečije ocenjena pray tako kakor ona v Furlaniji, kar pomeni, da bodo Benečan; morali plačevati lšto vi-Sino davkov kot kmetje v Furlaniji. Vsi namreč vedo, da Je furlansko zemlja zelo rodovitna, do-čim Ji rodovitnost v Benečiji še zdaleka ni kos. Lokalne oblasti bi morale do potankosti proučiti ta pereči problem ln tako pr«pre-čltl nadaljnje izkoriščanje r«vnh Benečanov.
ŠT. LENART
Voditelj; demokrlstjanske stranke so postali zadnje čase zelo prijazni, toda vaščanom se ta prijaznost zdi nekam čudna in pravijo, da ie vse v znamenju 18-aprila. Občina, ki je celotno v denjokristJani>kih rokah, je že dobila nakazan denar, da izplača družinske doklade, toda dobro obveščen; pravijo, da bodo doklade Izplačane po volitvah In celo v podvojeni meri.
A2LA
V nedeljo 29. £egruarja se Je vršil v Ažli občni zbor članov tamkajšnje mlekarne. Občnega zbora ee je udeležilo veliko število č’anov, toda mnogi se ne zanimajo in a njihovo odsotnostjo ovirajo razvoj podjetja samega.
(Po *Soči»).
besedi — svobodi, in v eni sami, preprosti težnji — delxi.„» To so besede, vredne akademkega učitelja, ki se je zavedel, da živita u Trstu dva naroda drug ob drugem*! Toda anglosaksonski, trur manizlrani in marshallizirani €ad-viserji» bi hoteli s pomočjo uradne nevednosti potvarjati zgodovinska dejstva. Taka zavestna tn namerna površnost ni odpustljiva. Naj si gospodki in gospodiči okrog VU zapomnijo: Slovenci smo bili in smo ponosni ljudje.
Kako nemogoča, da, zoprno bedasta je ta uradna ^neinformiran nost* sledi i* prav istega poročila, ki pravi, da so med visoko-šolci tudi Slovenci, Slovani, da oelo Avstrijci in Madžari. Zato je prazno upanje, «da bodo ti ukrepi za izboljšanje... lahko položili temelja zdravi in nepristranski vzgoji....* Imeli so priliko pokazati svojo tolikanj hvalisano ne-prisiranost. «Vous avez eu la chanoe, messieurs!* Toda ta izpit ste pred slovenskim narodom slabo opravili.
Ne od Zapada —
od Vzhoda prihaja luči
Te vrstice bo podpisal vsak slovenski študent, vsak naš intelektualec, vsak slovenski človek v Trstu ali drugje. Zato jih pišemo, a ne morda na naslov zavezniške vojaške uprave — nikakor ne! — marveč vsej javnosti v premislek in v svarilo možem, ki bodo v čaljnjem lxrke Suooessu pri zeleni mizi pretresali take in podobne dokumente o prilikah na Tržaškem. ozemlju.
B. A. Z.
<Knjlževn« novtn**, glasilo
Zveze književnikov Jugoslavije, prinašajo v štev z dne 2. marca pod gornjim naslovom uvodni članek Prežihovega. Vorainca:
Angleška okupacija je preprečila priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji Slovensko prebivalstvo Koroške, ki te je v tar ko imenovanem tretjem rajhu edino borilo proti fašizmu, trpi tudi po vojni pod nasiljem fašistov, ki zdaj Uživajo angleško pokroviteljstvo.
Koroška je eldorado fašistov, ki so pred sodbo svojih narodov pobegnili ig Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije. Na Koroškem* so ostali predvsem Rozmanovi in Rurpnikovi domobranci in vojni zločinci iz Slovenije, ki danes tam opravljajo jrnine sluibe in skupaj s hitlerjevci terorizirajo slovensko rodoljubno prebivalstvo. Ti izrodki slovenskega naroda poskuSajo s pomočjo maloštevilnih izdajalcev med domačim prebivalstvom ustvariti oporišče mednarodne reakcije za sovražne operacije proti Jugoslaviji. Hoteli bi minirati enotnost slovenskega prebivalstva Koroške, ki vodi borbo za priključitev k Jugoslaviji.
V svojih mahinacijah gre mednarodna reakcija celo tako daleč, da zlorablja tudi slovensko kulturo in dela iz nje jalsifikate, da bi jo na ta način falsificirano izrabila v \svoje temne namene. Znano je, da se Koroška smatra za zibelko slovenske kulture. To dejstvo bi naši sovražniki hoteli obrniti proti slovenski hulturi. Cilj te politike je, da bi pokazala, kako Jugoslavija ni domovina slo-
-venske kulture, da slovenski kulturni delavci v Jugoslaviji niso za enotnost svojega ljudstva, da niso za novo Jugoslavijo, da je slovenska kultura v Jugoslaviji pod (Lpritiik&rri komunističnega terorja».
V Celovcu izhaja list aUnsere Heimatn, glasilo nemške fašistič-
ŠE EN NAPAD
na slovensko kulturo v Koroški
Velenemski imperialisti, slovenski izdajalci in njihovi zaščitniki v Ce* lovcu bi radi izkoristili Mohorjevo drulbo proti slovenskemu narodu
ne organizacije, «Zvese domovini zvestih jiLini Korošcem, ki izliva strup na novo Jugoslavijo. Ta list, ki izhaja v nemščini, je v zadnjem času pričel objavljati tudi sestavke v slovenščini. Za ta posel Ust v prvi vrsti izkorišča ime znanega slovenskega kulturnega delavca, K. Meška, borca za prar vice kor. Slovencev, ki so ga Nemci po plebiscitu 1920 izgnali
slovensko kulturo in njeno povezanost s slovenskimi narodom.
Nedavno so st velenemškl imperialistij njihovi britanski zaščitniki in slovenski izdajalci iz-misljli nov atentat na slovensko kulturo.
To je napad na Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko kulturno ustanovo, ki sta jo v Celovcu obenem s Književnim dru-
illillllli
CELOVEC, GLAVNO MESTO SLOVENSKE KOROŠKE
iz Koroške. Ko brez odobrenja ponatiskujejo Meškova dela ie preteklega časa} bi nemški fašisti hoteli pokazati, češ da takšen delavec, kot je Ksaver Meško ni za novo Jugoslavijo. Meško pa, ki Stvi v Jugoslaviji, je kljub svoji starosti še danes aktiven pri izgradnji naše domovine. Toda ta plagiat ne bo pomagal nemškim fašistom na Koroškem in njihovim pomagačem, da bi razbili
štvom 2e leta 1852. ustanovila slovenska rodoljuba Andrej Einspieler in znani jezikoslovec Anton Janežič. Leta 1860 je društvo postalo Mohorjeva, družba, ki ima velike zasluge za slovenski narod.
Mohorjeva drusba slovenskega naroda ni učila samo pismenosti, marveč je v njem budila tudi čut narodne enotnosti, slovenski patriotizem. To je bilo posebno po-
PROSLAVA STOLETNICE
FRANCOSKE REVOLUCIJE V PARIZU
OGROMNE MNOŽICE PARIŽANOV PROSLAVILE REVOLUCIJO 1848. MOŽJE IN ŽENE SO MORALI DELATI PO 17 UR DNEVNO, 1ZKORU SC ALI PA SO CELO OTROKE. TUDI PRED STO LETI JE TRDILA BURŽUAZIJA, DA JE STAVKA GIBANJE, KI GA PODPIRA TUJINA
Pozivu sindikalne zveze pari-škega okraja se je prestolnica Franclje odzvala z velikimi ljudskimi manifestacijami. Cez milijon ljudi je sodelovalo pri proslavi spominskega dne, ko se je za-6e!a revolucija 1848, Kom unesti feni manifesit In zmago demokratičnih sil v Letu 1934 nad reakcijo, ko s; je ta zagnala v cap a d proti republiki.
V sprevodih 30 bile delegacije v«h demokratičnih stanov, na čelu pa so bili voditelji generali konfederacije dela in osrednji odbor komunist-čne partije. Ljudske množice so s petjem revolucionarnih pesmi in z vzklikanjem proti zakonom, ki sku&jo obubožati ljudstvo, proti tru:tom, korakale od tega Bastilje do trga Republike.
Gulzotov poziv ob rojstvu Julijske monarhije Je postala opora dejavnost; francoskega meščan* stva pod vladav.no Ludovlka Filipa: Po uvedbi strojev in z napredkom trgovine je okrog omejenega luoga kapitalistov nastala skupina privilegirancev, ki se jim Je posrečilo zavladati deželi in so :o podredili za mnogo Jet, tako da so delovni razred popolnoma sprav.li na , beraSko par Uco. Neizmerno razkošje vladajočih krogov in strast za dobički so povzročili ogromno povišanje cen, ne da bi istočasno povišali mezde delavcem. Se nikdar ni bila tako ogromna razlika med bo-gataši in trpečim delovnim ljudstvom.
Delavci nekaterih strok so delali najmanj po 15 ur na dan. V nekaterih krajih v Normandiji pa so delali celo po 17 ur na dan. Delovni pogoji za moške in ženske so bili naravnost grozni. Zaradi težkih socialnih razmer so bili starši prisiljeni, da so poslali celo otroke na delo. Po vzorcu sistemov, ki so bili običajni v anr giežk'h rudnikih, so Jemali na delo celo otroke. Sele leta 1841 Je Izšel zakon, ki Je omejil delo tem otrokom na osem ur dnevno.
Svobode zborovanja ni bilo. Stavka Je bila po zakonu prepovedana. Delavci, ki so zapustili delo, so b il aretirani in obsojeni na zapor. Vendar so bile stavke in zahteve delavcev po tovarnah na dnevnem redu. 1845 so pariški kovinarji v znak proti izkoriščevalcem ljudstva zapustili delo. Proti njim so poslali voj-: Stva ki ga je vojni minister dal na razpolago gospodi. Naslednjega leta so rudarji iz Loare sledili zgledu pariških kovinarjev, toda vojaštvo, ki Je zopet Interveniralo, Je ubilo dvanajst rudarjev. K'Jub obsodbam ln pritiskom so delovne množice nadaljevale z borbo, ki jih le privedla k zmagi. Tedanja vlada je proti borbenemu duhu delavcev Izdala pravilo, katerega se poslužujejo še današnje vlade. Stavka Je pokret, ki zasleduje polltišne cilje, katere podpira tujec. «Tedanji francoski zunanji minister Je Izjavil, da tujina podpira z denarjem delavce. Spise Louisa Blanca Je policija zaplenila, p;av tako kakor sedaj prepovedujejo spise, ki branijo demokratične svoboščine ln ljudsko oblast.
Revščina Je naraščala iz dneva v dan. Na stotine tlsočev delavcev Je bilo brezposelnih. 23. februarja 1848 ce > ljud&tvo t Pa-
rizu uprlo. V mestn.b četrtih so začeli postavljati barikade. Vojaštvo je začelo streljati na demonstrant« in jih pri tem mnogo postrelilo. Kralj Ludvik Filip se Je odpovedal prestolu in proglašena je bila republika.
Toda meščanski sloji, ki so se takoj reorganizirali in 6trnili, so s svojimi manevri ločili prole-
oanes do roba svoiega poloma. De.ovni razred je neizmerno močnejši kakor Je bil pred enim stoletjem. Francoska komunistična partija pa, ki je obogatena z nauki iz preteklosti, ;e edinstven branik ljudskih pridobitev.
Pred pohodom vseh socialnih slojev v Franciji skuša Schuman Mayerjeva vlada na vse načine
 ..;	:?Wt5SSJEk	..
h ■	'V	.	•>.	.•	.■	'vi-.\V •
S	<	*	f	«	•’*	.
- *i
tarče, ki niso bili še dovolj izkušen; v borbi proti reakcionarjem, od srednjih slojev ‘n kmetoy. V krvavih dneh Junija istega leta se je meS"anstvu posrečilo popolnoma streti prolet irce in s tem je pripravilo pot d ktaturi Napoleona III.
Tekom enega stoletja so se popolnoma izpremenile politične, o-konomske in socialne razmere. Kapitalizem, ki Je leta 1848 bil na začetku svoje poti, je prišel
opravičiti svoje lzdajalskopoftetje proti demokraciji ln aomovlni.
Medtem pa cene neprestano naraščajo v vrtoglavo višino. Lakota vlada med starčki, bolniki in otroci. Vsi, tudi največji privrženci- vladne polltlke in Marshallovega načrta, in tudi naj-večji nasprotniki komunistov se Strinjajo, da ne morejo več tako naprej. Med ssbo pa primerjajo sedanje čase z letom 1818. Marsikdo zapira oči in ušesa ter čaka.
Oswald M©sley
„dii€e“ angleških fašistov
Med dogodki, ki so značilni za angleško življenje zadnje dofoe, je vzbudil največ zanimanja povratek v pcl'tlčno življenja voditelja
pričel razvijati svojo politično dejavnost.
Dolge verige novtoarjev ga je pričelo lntervjuvati. Nekateri iz radovedacstl, drugi zaradi snovi za senzacionalne članke. Pred novinarji, pred fotografskimi aparati ln magnezijev.ml ludmi Je bil zopet stari Mosley z znano izzivalno držo in sarkastičnim n asm e škoro. Vendar pa ne nosi več stare črne srajoe, temveč elegantno sivo oblsko, ki zakriva ne sanvo njegovo telo, temveč tudi njegove fašistične Ideja. Njegovo gibanje, ki se ju imJnovalo »Britanska fašistična zveza», se je preimenovalo v »Zvezno glbanje». Mcsley pa ne govori več o fašizmu, temveč o ideji za-ipadnega bloka.
Moslsy vidi v Trumanu svojega novega, velikega učitelja. Z globokim navdušenjem pa občuduje vse tiste, ki hočejo umetno razdeliti Evropo ter spremeniti BIconijo v ameriško vojaško trdnjavo.
Glavni točki njogcvC-ga programa sta bortia proti demokratičnim silam in ustvaritev zapadnega bloka, seveda brez slovanskih narodov.
Samo nekaj angleških 6asop'sov je pred Javnostjo razkrinkalo tega vojn f ga hujskača ter njegove nevarna ideje*. Večina časepisov predvsem tistih, ki se imenujejo «neodVisni», pa niso niti z besedico označil! in eboodili tsga fašističnega voditelja ali pa eo ga nar sali kot smešno fašistično osebnost, ki se Je ni treba bati. Seveda niso pristavili, da je nekdo drugi z istimi idejami potegnil sveifc v najstrašnejše svetovno klanje ter da
membno za Slovence glede na ozemeljsko razcepljenost slovenskega naroda in na nevarnost deželnega provincializma, ki ga je skozi stoletja gojila habsburška monarhija. Mohorjeva družbo je imela še v start Avstriji 100.000 Slanov. V časne svojega dela je razširila med Slovenci več milijonov knjig.
Zaradi Mohorjeve družbe je Celovec na Koroškem postal že v prejšnjem stoletju kulturno za>-rišče, okoli katerega so se vfbirali največji slovenski kulturni delavci: Levstik, dr. Tavčar, Janko Kersnik, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, pozneje Ivan Cankar in mnoga drugih.
Po plebiscitu leta 1920, se ife Mohorjeva druiba preselila iz Celovca v Jugoslavijo najprej na Prevalje) pozneje pa v Celje, kjer je še danes. Njena pot je bila pravilna, odšla je tja, kjer je bila večina slovenskega naroda in kjer ima slovenski narod svoje kulturno središče.
Mohorjeva družba pa je tudi po versajski razdelitvi slovenskega naroda opravljala svoje zgodovinsko poslanstvo med Slovenci, ki so ostali pod Italijo in med Slovenci, ki so ostali pod Avstrijo. Tako je delovala, dokler totalitarni fašistični režimi v teh drzar vah niso zatrli slehernega kulturnega življenja slovenskega naroda.
Toda po preselitvi iz Celovca je
poglavitni del imovine Mohorjeve družbe, njene nepremičnine, ki so spoletka sluzile kulturnim političnim in gospodarskim potrebam slovenskega naroda, ostal na drugi strani meje. Mohorjeva druiba vse do začetka druge svetovne vojne ni podlegla nikakršnemu pritisku in nikakršnim latern, da bi prodala celovško imo-vino. Sele t priključitvijo Avstrije k hitlerjevskemu rajlm je bila celovška imovlna Mohorjeve družbe zaplenjena. Imovlna pa je lastnina vsega slovenskega naroda. ■
Nova Jugoslavija je znala pra- , vilno oceniti kulturni pomen Mohorjeve družbe za Slovence. Zato je vlada Ljudske republike Slovenije takoj leta 1945. obnovila druibo in ji dala velike motnosti za delo, čeprav je bila Mohorjeva druiba cerkvena bratovščina in so nekateri protiljudski elementi, ki so bili v njenem vodstvu poskušali med okupacijo Usmeriti delo družbe proti koristim slovenskega naroda.
Mohorjevo družbo in njeno tradicijo bi radi velenemškl imperialisti, slovenski izdajalci in njihovi br/tanski zaščitniki p Celovcu sedaj izkoristili proti slovenskemu narodu. Medtem ko se po plebiscitu več kot 20 let v Celovcu ni smel pojaviti noben list in niso tam smeli tiskati niti ene slovenske knjige, je sedaj ta zločinska druščina sklenila, da v Celovcu obnovi Mohorjevo družbo. Cilj tega sklepa je, da bi se polastili velike imovtne v Celovcu in da bi izkoristili kulturne tradicije Mohorjeve družbe za razbijanje enotnosti koroških Slovencev v borbi za priključitev k Jugosla-vij;.
V Celovcu so naši sovražni^ našli nekaj slovenskih izdajalcev s prelatom Podgorcem na čelu, z njim pa tudi znanega celovškega škofa, ki odstranjuje slovenski jezik iz koroških cerkva. Razumljivo je, da so britanske oblasti takoj dale dovoljenje za delovanje takšni Mohorjev' družbi v Celovcu, medtem ko še danes čaka na dovoljenje cela vrsta predlogov koroških Slovencev, ki zahtevajo, naj se jim dovoli obnova kulturnih in gospodarskih organizacij, ki jih je Hitler 1938. leta ukinil.
Osrednji odbor Mohorjeve družbe v Celju je s posebrtjm progla-
I	-1
OSWALD MOSLET Hitlerjev učeneo in voditelj angleških fašistov ee je po večletni izolaciji zopet vrnil v politično areno ter » pomočjo ameriških in angleških imperialistov ponovno pričel z borbo proti demokratičnim silam
angleških fašistov Oarvvalda Mo-sleyja. Ta dogodek pa Jo obenem med najvažnejšimi.
Ambicije tega Hitlerjevega učenca niso nikdar ugasnile, temveč so samo tlele. Da so se aepet razplamtele »o zadostovali vojnohuj-skaški govori Churchilla, Trumanova doktrina ln «človekcljubni» Marshallov načrt.
Pred vojno ja Moeley nudil svoje usluge fašističnim silam vsega sveta, zaradi česar ga je angleška vlada za nekaj let oddaljila iz političnega življenja. Takrat so bili «interesl demokratov* Wall Stree-ta preveč ogroženi od nemških kartelov. Vendar pa je bil Mceley iz zdravstvenih razlogov kmalu spuščen na prostost in od takrat je satmo še čakal ugodnega trenutka, da bi se lahko vrnil v politično srena
Ob končanih sovražnostih so ga opogumile vesti z onstran oceana, da je pričel govoriti. Na sestankih ja obveščeval svoje pristaše, da je ponovno »topil v borbo proti demokratičnim Idejam. Imel je govore ter tako zopet zbiral okoli sebe ljudi, ki so pred vojno tvorili njegove oddelke črnih srajc.
Podprt od laburističnih članov londonskega mestnega sveta si Je kupil Mosley hio, ki Je postala njegov glavni stan to od kjer Je
Jt-v;
OJSTROVRSKI ORAD, EDEN NAJLE7PSIH SPOMENIKOV SREDNJEVEŠKE ARHITEKTURE NA JUGOVZHODU EVROPE
so bile njegove ideje v bistvu Iste kot so le Mc*leyjeve.
C as Trumanove doktrine, ko agenti Waal Streeta s široko propagando ustvarjajo vojno psihozo, pa Je «neuimni» Mcsley izbral za svoj povratek v politično življenje. To je bil trenutek za njegovo ponovno borijo proti demokrat.čnim sUam, ki so zrušile njegove stare učitelje.
Ko je angleški parlament razpravljal o Mcsleyju', so vidne osebnosti izjavile, da Mcsley-jevemu delovanju ni potrebno dati politič-n^ga značaja. Pozneje pa je izjavil neki laburistični minister, da njegove ideje ni vredno zatreti, temveč da se Jih mora premagati z boljšimi idejam!.
Iz tsga se vidi, de »o ljudje, ki bi radi ponovno črpali profite. Pri tem pa Je Mosley model Hitlerja, katerega ideje so zahtevale 20 milijonov človeških žrtev. To dejstvo bi pošteni ljudje ne emeli pozabiti!
HARRY FUL^TON
som pozval članstvo po vsej Sloveniji in Slovenski Koroški, naj obsodi cep.tev Mohorjeve družbe. Delo celovške skupine je ožigosal kot delo navadnih izdajalcev, ki so v službi sovražnikov naših narodov porinili noi v hrbet koroškim Slovencem in to v trenutku, ko ;'im je enotnost najnujneje potrebna. Osrednji odbor v Celju je pozval vse svoje članstvo na Koroškem, naj ne naseda temu poskusu izdajalcev, temveč da^jim onemogoči delo s tem, da ostane zvesto enotnosti Mohorjeve družbe. Izdajalsko početje celovške skupine bo imelo pri slovenskem narodu ravno nasproten uspeh od tistega, kakršnega so želeli doseči izdajale,«. Enotnost Mohorjeve družbe je za Slovence tako velikega pomena, da bo ljudstvo vsakogar, ki bi skušal ceniti« družbo in izročiti njeno imovino v roke zapadnoevropskih imperialistov, razkrinkalo kot izdajalca slovenskega naroda.
PRIZOR Z NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME V TRSTU ZA
RIS
R A B H O R
/n večer nalahno zagrinja tržaška poslopja s prozgrno vijoličasto tančico, In ti si ujet v ropot bogatega Korza. In ponosen avto stoji cb pločniku in ves se sveti tn gladek je, ko da ga je pogladila roka i‘.ne avtomobilskega kralja.
Vsakdanje je to, če takd mežikajo neonski napisi, čisto vsakdanje, če stoji luksuzen avto ob pločniku. In da je njegova streha kakor zrcalo. Toda zdaj si ob njem in opaziš to, kar druge krati nisi 'videl: da so v tej pološče-ni strehi, kakor v štirikotnem jezeru, vtreti lepa poslopja, ki ustvarjajo Korzo, nebotičnik, ki se je dvignil v večer, da pckuka, ali je res marec prinesel pomlad na morje.
Tako si postal za hip ob avtu, toda ob vitkem nebotičniku si s* priklioal v spomin, ozko in vl-eoJco stavbo, in kakor v ntkaki otroški muhavosti, si užaljen odšel. Tisto drugo ozko hišo pa je nekje ni tržaškem griču prav takd oblival vijoličasti vcSerni žaromet; popoldan pa je viselo na nji marčno sonce kakor kos perila, ki ga je obesila žena na
okenski okvir, visoko pod streho. Pri 8v. Jakobu so se žene menile na oglu, in sapa je vela mimo ogla.
In žena je zlivala vodo iz vrča in voda je tekla s senco cb v»-grstvm pločnikfA- Hiša je bila ozka, ker ji je bomba nekoč odrezala pol zidovja. In zato je druga polovica kakor stolp, ki ga imajo gasilci na dvorišču.- stolp iz samih stopnic. In žena je odložila vrč v kot ter šla s tabo po stopnicah, ki so visele v prazno,
zMrščavica mi leze po hrbtu, ko je vse prazno pod mano!'» si mkel.
«Tudi je zidovje vse trhlo m mehko*, je rekla žena.
Samo stopfiiot) spodaj nekje pa je luknja, okrogla luknja z blatom cele hiše.
sin podgane so se lovile v br-Ijuzgi i» bali smo se, da koga ne ugriznejo», je rekla žena.
tVes čas so cvilile*, pravi.
In vsak mostovž ima vrata. Le kje je tu prostora za stanovanje t In ob tih majavih stenah zdaj bom spal. In zidovje, ki škripa kakor stara postelja; in
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO DRŽAVNO PRVENSTVO MED BEOGRAJSKIM METADCEM IN TRŽAŠKO ENAJSTO RIGO PON-ZIANO LJ. TEKMA SE JE KONČALA NEODLOČENO 1:1
OBNOVA IN RAZŠIRITEV SANATORIJA ZA BOLNE NA FLJU. C IH V SEŽANI. ANGLEŠKO VOJAŠTVO JE POSLOPJE PRED ODHODOM MOČNO POŠKODOVALO. OBNOVITVENA DELA PA SO ZE SKORAJ DOKONČANA TER SO SE ZE PRIČELA DELA ZA RAZŠIRITEV SANATORIJA VSA DELA BODO KONČANA
ZE TO LETO
bo-
ne,
vse, v zraku nekje kakor v nebotičniku sredi griča.
<Cakajte, čakajte, da prideva gor*, ponavlja žena.
In komaj čakaš, da si kmalu na vrhu, ker oziraš se po zidovju in zdi se ti vsak hip, da sv bo utrudilo takd loviti ravnotežje; da bo nekje škrtnilo tn se kot uvela harmonika sesedlo. Potem si vendar pod streho; kakor na razvidnem zvoniku si, s katerega so odnesli zvonove; lina se je razširila čez vso steno in sapa, ki prihaja s stopnišča, odhaja skozi odprto steno. Pod pokrivajo parketi in deževja jih je napojilo, da se je pod nabuhnil kakor trebuh velikanskega utopljenca.
*Glejte parketi!*, je rekla žena.
In njen obraz je jezen.
eGlejte tiste vrče.’*, pravi.
*Da?»
Kjer je pod napet kakor ben, stoji gručica vrčev, škatle nekdanjih mesnih konserv morajo biti.
vStiri in dvajset jih je; kjer je najbolj curljalo s stropa, smo podložile škatlo. In kanci kapajo in kapajo.*
In malce bi se kdo še smejal tem škatlam, ko- pa lije gotovo dež tudi skozi raztrgano steno! Ti stojiš ob široki lini, vsak hip se bo strop poveznil, misliš, kakor žrelo lesenega zvona, si misliš. Toda nizko nekje spodaj so ruševine in vrtiljak sredi ruševin, pa gcdbtf igra iz zvočnika ob vrtiljaku kakor da mami ozko podrtijo, zato da se ne bi zgrudila.
rKadar dežuje, v sobi tu spodaj razgrnejo čez posteljo platno, ki pokriva mizo in dežnik razpno nad vzglavjem», pravi žena.
Nato bo huda, ker nič ne re-ččš. Gotovo bo huda, če ji porečeš, da je mareo nad morjem, da je dim malih parnikov tako sajast ob srebru, ki se tere cb bregu. Ce ji rečeš, da je vse tukd pisano tam spodaj pod vama: vrtiljak ob podrtih zidih, mahi v dolgih hlačkah, ki teče k vrtiljaku in polaga peščico z denarjem v črno dlan moža ob zvočniku.
Iz zvočnika poj; glas: zSonce je v tvojih očeh...* Ob cirkuškem vozu pa je ščene z dolgo dlako; na zaboju stoji in z repom maha, ko se vrtiljak vrti i t otroci sedijo na sedežih ter krožijo v zraku.
ePod dežnikom spijo in kanci, ki cepajo v škatle vso noč, godejo in godejo*, je rekla žena.
Da, in* ko se vrtiljak ustavi, obstane tudi ščenetu rep negotov v zraku. In žena ne bo zdaj ozmerjala, ko da si inženir, ki je že stotič prišel ter ugotovil, da se lahko zgradba podtre. In tedaj ne bo treba več škatel, ki bodo lovile kance!
sin kanoi vso noč cepajo v štiri in dvajset kositrnih škatel: pin pin-pin plunk-plink plunk*, pravi žena.
*8viraj balalajka*, poje iz zvočnika nizko spodaj.
Toda spodaj nekje tudi cisč z okna plenice, frfotajo, kakor zastavice na drogu pred letališčem frfotajo; malo dekletce s hlačkami je kot mala Turkinja. In ščene, ki pomaha z repom, ko se vrtiljak zavrti!
sin voda, ki curlja skozi vsa nadstropja, dol do pritličjat O-maro moram odmakniti, da podstavim vrč*, pripoveduje žena. Pozabil si nanjo, na škatle, ki stoje na napetih parketih kakor
To so strašni dokazi politike De Gasperijeve vlade, ki se je naslonila no ameriško imperialiste. Temu strašnemu stanju ital jonskega delovnega ljudstva ne morejo pomagati lepe besede in zladje prijateljstva*. Take zločine, ki se dogajajo nad italijanskim ljudstvom v XX. stoletju, lahko odpravi samo ljudstvo, ki jih bo tud i odpravilo z zmago demokratične ljud-hn f -or.te ra volitvah,-	,
luknja nekje nizko doli, je žena ponavljala:
zPodgane, ki cvilijo — in vso noč (isti kanci, pingili pongili — človek bi znorel*, pravi. In pred tabo hiti po stopnicah, kakor se zaveda, da je izgubila dragocen čas s tabo.
štiri in dvajset vrčkov, iz katerih so ukradli cvetice.
sCez dan pa moraš sem pod streho, da zliješ vodo iz škatel na oesto; vso noč pa tista muzika: pink pan-pink plum, oh, znorel bi človek!*
Na trhlih tleh stojiš, a okoli sebe imaš td zide, zato ti ne leze mrščavioa po hrbtu; na sve-dravem zvoniku si, zvonov ni, toda nocoj bo deževalo, in v škatlah bodo peli kanci. Kakor kravji zvonci bodo peli, in žena v postelji pod odprtim dežnikom.
Ne, pustimo to, takih slik veliko poznamo. Toda tam spodej so bile še druge ruševine, pri eni so še tri stene cele. Ko si prej zijala prodajal tam okoli, sta se vzpeli deklici na stopnice, ki so še zapičene v zid. Manjša je slinila svinčniku konico in beležila v zvezek, druga je povlekla pisanko izpod zadnjice ter kakor učiteljica tolmačila. Potčm ja zlezli prav na zadnjo stopnico malček in spustil vrvico v prazno:
c J-z sem ribič!*, je kričal. Vse okoli pa je bilo sonce na kupih kamenja; na tramovju hiše, ki je kakor prazen kozoleo.
Ko sta odšla in si se oprezno prestopal po stopnišču, pod katerim ni bilo nič, samo okrogla
In ti si že zdavnaj šel mimo avta, ki je imel streho, ki je bila kakor zrcalo, v katerem si videl nebotičnih, neonske napise. In so neonski napisi bili kot razgaljene žilice, po katerih se je pretakala oranžna ta, sinja ter zelena kri žlahtnih ljudi. Zena Vrh stolpa pa je imela prav, če je bila huda nate, ker nisi nič sinil
e: 8 vi ra j balalajka*, je pelo iz zvočnika; tudi so visele nekje na dvorišču sivkaste moške hlače; tudi so bila okna stanovanj zadelana z deskami, da se je sonce upognilo ob njih. Vendar, žena ne bi smela biti huda nate; na porušenem poslopju je nekje o-stal zid spalnice ali kuhinje. Bel štirikot, kakor filmsko platno. Kakor filmsko platno, ki čaka noi-ih slik!
In ob vrtiljaku nekje, na kupu kamenja baje, je sedela žena z otrokom v naročju. Kadar je zvočnik zapel in js vrtiljak za-jdesal, je malček postal nemiren in mati ga je dvignila, da ji je stal na kolenu. Pod pazduhami ga je držala in mali je tleskal z ročicami. In vsaki krat se je v male dlani ujel košček sonca, in ko je mali tlesknil, mu je ta košček sonoa zdrknil s prstkov.
Plenice so frfotale v marčnem soncu, mati pa je dala malega na tla. Tedaj je sonce ustvarilo prav majčkeno senco na tleh, in senca ni mogla doseči belega šti-rikota, ki je bil kakor filmsko platno sredi ruševin. Postal pa bo velik nekoč, in film, ki ga bo ustvaril, ne bo nič manj nič več kakor njegovo svetlo življenje, na prisojni obali.
Hillerjcvi zadnji dnevi
ŽONGLER JODL SKUŠA OM1ITI POLOM PRI ARDENIH. ČEŠ DA SE JE NA JADRANSKEM PODROČJU NEKAI DIVIZIJ -ODTRGALO OD SOVRAŽNIKA« -HITLERJEVO POLITIČNO IN VOJAŠKO GESLO JE BILO - Z GLAVO SKOZI ZiD
HHltr stoji sam sredi velikanske sobe, obrnjen z obrazom proti vratom. Vsi pristopijo k njemu v isti vrsti, kakor so vstopili. Malone vsakemu stisne roko molče. Samo nekaterim zastavi kako vprašanje in odgovarjajo mu «da, firer*, ali «ne, firer*. Jaz stojim pri vratih in čakam, kaj bo. To je seveda v mojem življenju izreden trenutek. Generalpolkovnik Guderian
H;t!er, ko je razmišljal o kapi Friedricha II.
se ozira name. Guderian mi da znak in že korakam proti Hitlerju, Močno sklonjen vleče noge za seboj- in mi gre počasi naproti. Pomoli mi roko in meri me z nenavadnim, prodirnim pogledom. Njegov stisk roke je medel in slab, v njem ne čutiš sile. Glava se mu nekoliko trese. To sem opazil šele pozneje, ko sem imel malo več možnosti, da sem ga opazoval. Njegova leva roka visi onemoglo in se trese. Oči mu
žare v nekem ognju, ki se ne da popisati. Njegov pogled je strašen, nenaraven. Lioa in mešički pod očni govore o popolni izčrpanosti. Premika se ko stareo.
To ni več tisti energični Hitler, v kakršni vlogi ga je poznal nemški narod prejšnja leta in kakršnega še vedno prikazuje Gobbels v svoji propagandi. Počasi vleče noge za seboj, v Bohr-mannovem spremstvu se približa pisalni mizi in sede pred gene-ralštabne zemljevide, položene drug na drugega. Zemljevidov je deset. Danes se začne posvetovanje z obravnavanjem zipadne situacije, to se pravi strateške situacije na zapadu in jugu. To spada v funkcijo OKW (vrhovne komande 'oboroženih sil Nemčije/. Poroča generalpolkovnik JodJ. Keitel, čeprav načeluje OK3V, stoji ob strani in zdi se, kakor da ni na tem preveč zainteresiran. Mi, mladi oficirji, smo ga nazivali med seboj »šef bencinske črpalke rbjha*. Ta zaničljivi vzdevek se v glavnem ni nanašal na njegovo osebnost, marveč na njegovo vlogo. Zares, njegovo vlogo. Zares, njegov položaj šefa OKW bi bilo težko bolje karakterizirBti. Imel je pravico, da samostojno upravlja sa -mo z nemškimi rezervami bencina, v vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo oboroženih sil, pa je moral predstavnik teh sil poslušati samo Hitlerjeva povelja in jih izpolnjevati.
Jodl začne svoje poročilo. Vsaka beseda, vsaka kretnja je pre-
NEW YORK v očeh
Vladimirja	MAJA
NA VELIKIH ULICAH IN TRGIH. KJER STANUJEJO -VELIKI- LJUDJE. VLADA SNAGA. TAM PA. KJER SO DELAVSKE IN URADNIŠKE ČETRTI, SE GAZI DO GLEŽNJEV PO
BLATU. SMRDLJIVIH MLAKAH IN DRUGI JE -BUSINESS- TER V TEM TRGOVSKEM
NAVLAKI - SMISEL ŽIVLJENJA V AMERIKI SMISLU VZGAJAJO TUDI SVOJE OTROKE
Vladimir Majakovski se je rodit leta 1893 v Batavi (sedaj Majakovski). Leta 1906 se je njegova družina po očetovi smrti preselila v Moskvo, kjer je prišel Majakovski v stik z naprednimi mladinskimi krogi. Od petnajstega leta naprej je aktivno sodeloval v nvolucionarnem pokretu. Z velikim navdušenjem je pozdravil oktobrsko revolucijo 1917 in postal njen ognjeviti pesnik.
Med državljansko vojno je pisal satirične verze in risal lepake, v katerih je Šibdl sovražnike Sovjetske zveze. Bavil se je tudi z novinarstvom tn pisal politične članke ter politične verze. Med njegovimi najboljšimi deli so tudi verzi, ki jih je napisal s svojega potovanja po zapadni Evropi in Ameriki: * Par iz* (1921,-85), «Verai o Ameriki* (1985), «Tja in nazaj* (1928-29). V tem času je napisal tudi sirijo reportaž, is katere objavljamo odlomek. Majakovski je bil in bo ostal najboljši in najbolj talentirani pesnik sovjetske dobe. Majakovski je umrl leta 1930.
NA LEVI: VHOD V VOTLINO MARGELLINA V NEAPLJU. KJER ZIVUO LJUDJE KAKOR ŽIVALI V BARAKAH 2 i 3 M. KI SO SI JIH SAMI ZGRADILI. V VSAKI TAKI VOTLINI JE PRIBLIŽNO PO 60 LJUDI. $ NA DESNI: DVE MATERI Z OTROKOMA. KI ZIVUO V TAKI VOTLINI. STATISTIKE DOKAZUJEJO, DA JE 75 ODSTOTKOV REVNIH NEAPELJSKIH OTROK RAHITIČNIH. * NOTRANJOST VOTLINE V MARGEL-LINI. SAMO BARAKE, Ki SO PRI VHODU, IMAJO NEKAJ SVETLOBE. BOLJ KO PRODIRAŠ V NOTRANJOST, VEČJA JE TEMA IN VLAŽNOST. VELIKA VEČINA NESREČNEŽEV, KI MORAJO STANOVATI V TEH VOTLINAH, JE REVMATIČNIH IN JETIČNIH.
Ameri kanska zemlja je izginjala pod menoj v divji hitrosti. Lokomotiva je jemala vodo, ne da hi ae pri tem ustavljala. Desno ln levo so kakor dlan gladke ceste. Fordov avtomobil je bil na nj:h kakor mravlja. Na postajah so bile hiše z gostimi mrežami na oknih ter z v.sečimi mrežami na terasah. To so b.le hiše oow-boyev iz Teksasa. Poetaje so bile točno razpolovljene: ena polovica za nas belce, druga za črnce «for ne-groes*, z njihovimi posebnimi lesenimi klopmi in šotori. Beg ne daj. da bi se slučajno zgrešilo stran.
Rekffl sem: Broadiway plamti, to pa ne velja za ve* Broadiway, ki je dolg 30 km, temveč samo za en del Dvajsetpete do Petdesete ulice, predvsem za -Times Square» in «Great vvhite w?(y> (Velika bela pot).
On je resnično popolnoma bel od svetlobe. Tako bel je, da je ponoči svetlejši kot podnevi. Svetloba iz svetilk, iz oken in izložb trgovskih hiš, ki se nikdar ne zaprejo, blesk barvanih letakov, svetloba iz širokih gledaliških in varietejskih vhodov, svetloba nadzemeljskih železnic ln avtomobilov, svetloba podeemeljske železnice in svetloba reklamnih napisov.
Svetloba! Svetloba! Svetloba!
Na velikih ulicah in trgih, kjer stanujejo veliki ljudje ali tisti, ki hočejo postati, vlada še precejšnja čistoča. Tam pa, kjer stanujejo delavci in uradniki, v židovski in črnski četrti, v italijanski četrti — na Drugem in Tretjem prehodu med Prvo in Trinajsto ulico — je bolj umazano kot v Minsku. In minska umazanija je znana!
Tukaj ležijo zaboji odpadkov, iz katerih izbirajo berači cape in kosti, ki še niso povsem oglodane.
Smrdljive mlake Jn blato od dežja, ki je padel včeraj in predvčerajšnjimi, odvrženi papir in vsakovrstna navlaka. Po vsem tem te gazi do gležnjev; in to ni bajka. Ta umazanija Je oddaljena od razkošnega Petega prelaza in Broawaya lamo 15 minut odnosno 5 minut z železmeo.
Bližno pr!stanlšče je Š9 bolj umazano, še bolj temno ln naravno, še bolj nevarno. Podnevi je to najbolj zanimiv del New Yorka. Tu je hrup obvezen. Hruip delavcev, prepiranje in streljanje. Iz trupov ladij vlačijo cele hiše. Tovorni vlaki vozijo direktno na ulico, Jasno Je, da sa tukaj krade na debelo. Tu so nevarni lopovi v svoji hiši, zato se imenuje ulica v bližini pristanišča « Pristop smrti*.
New Yerk je od nekdaj poln nevarnih zločincev. Povsod križarijo oni, Id ubijajo in ropajo. Mladeniči, ki po največjihr hotelih zaradi nekaj dolarjev morijo cele družine, ali repejo blagajnike podzemeljskih žetesnlc. ki jih z naperjenim revolverjem strpajo v kot blagajne, sl tlačijo v žepe dnevni izkupiček in včasih izdajajo tudi
nič hudega slutečim potnikom vozne listke ter pobirajo denar.
Kadar take mladeniče ujamejo, j'h čaka ali električni stol ali Sing-Sing. Vendar se tudi od tukaj lahko vrne na prostost. Predno gre zločinec na «posel», gre k svojemu advokatu in mu reče:
»Pokličite me po telefonu cb tej in tej uri tja in tja. Ce se ne bom oglasil, potem veste, kaj vam je storiti. Položite za mene jamčevi-no in me izvlečite iz afere!* Kav-
pesnik, umetnik, filozof! Izraža se | njajo jesenskih noči 1920 in 1921 precizno: «Ta človek velja 1.230.000 ko je 80.000 brezposelnih prenoče-
dolarjev!*.
S tem je vse povedano, kako pride človek do svojih milijonov. Vse, kar prinaša dolarjev je »business* (pošel). »
Za »businčsse* se vzgajajo tud! otroci. Amerikanski starši so srečni, če njihov sinček — desetletni paglavec — vrže za peček knjigo ih prinese prvi dolar, ki ga je »zaslužil* s prodajanjem časopisov.
»On postaja pravi Amerikanecl* Eden izmed nadebudnih bodočih »businessmenov* je na svojem šotoru v nekem otroškem tajjorišču napisal «Učenje ruskih kletvic!* »Pet kletvic -— pet centov. Deset kletvic — 15 centov!*
Ni preteklo mnogo, ko je imel mnogo klientov. Stal je v sredini in dirigiral: «Tcrej v zboru! Du-rak! (tepec)!*
»Durakl*
«Svoloč! (mrhovina)*.
«Ne svoloč, temveč svoločl* Zaradi «suk;na s na* (pasjega sina) so naleteli Amčrikanci na
POGLED NA NEBOTIČNIKE V NEW YORKU. LE NEKAJ MINUT Z ŽELEZNICO OD TE RAZ KOSNE ČETRTI NEW YORKA PA SPOZNA ČLOVEK N JEGOVO PRAVO LICE
račuhana na to, da bi spre til11 Hitlerja v dobro voljo. Hitler M trpi, da bi govorili v njegov navzočnosti glasno. Zato poroči Jodl mirno, s pritajenim glasojt-On zna to imenitno. Za polotil na zapadu je še vedno značilU povsem izjalovljena ofenzivi t Ardenih. Obe strani sta zaposlen s pregrupiranjem sil. Po kata.strv falnem porazu niti pri naf^°^ volji ni mogoče servirati no&®*? vesti o zmagah in zato Jodl v nem prizadevanju, v svojem r jeratu poudarja uspešne 0™ «i, posameznih vojakov.	»im
aFirer* — pravi in pokate ( svinčnikom neko točko na
vidu, «na tem hribčku za
Mezewht se je posrečilo sk^m štirih izvidnikov pod poveljstvo nekega narednika ujeti dva w jaka*.
Toda to je preveč celo z® " lerja. Z zamahom roke P’’ ’ Jodla in Jodl znova govori o madah in topovih. V Italiji Je vražnik znova potisnil nazaj Se armade na črti severho od r renče. Način Jodlovega Por0^!>Jr kaže, kako hudo mu je, H .
jevo razpoloženje danes ni
i sijal-
no. Jodl napravi še en P°skl* Našteva uspehe neke inženir
čete, ki- se je odlikovala s P°s^j hrabrostjo v protinapadu P
710 /KUl/M/OV.V (/	.	m	.,
Florenci. Kakor da v prime / ^
pravljičnim uspehom te t M'
ske čete vse drugo nič ne omeni miTnogrede Hitlerju, o
je na področju Jadranskega
J C /Hi y\J\A/1 L/v J Ur v	c	^
ja nekaj divizij «odtrgalo o® vražnika*. To zveni ugodno.^^ vzoči se spogledajo, kar ČU M vzdih olajšanja. Jodl je sPrvf^ žongler. V dolgih letih dela s lerjem je dobro proučil njeH.
muhavosti in zna se jim
prilagoditi. Ves ta čas Keitel spregovoril nobene besede in 01. pri sklepih ni sodeloval. S'cer.m zanj to nima nobenega sW'U, Samo Goring zdaj pa zdaj pomni kaj, izražajoč svoje 1* nje 0 operacijah na kopnem.
Zdi se, da je Hitler zadovoil^ z Jodlovim poročilom. Obrne, h■ Keillovemu adjutantu, P01 kovniku Jonu, in mu pravi
»Jon, pazite dobro, da bos>a . spoštovana gospoda med
valo v Central-Parku.
Ameriški delodajalci so razdelili delavce po kategorijah in zaslužku, Del delavcev — so «rumenl», ki bo »polirji* — z debelimi cigarami v ustih. Oni so kupljeni od1 delodajalcev.
Drugi del so stvarni delavci, ki jih nobeni voditelji ne potegnejo v špekulacijo. To delavstvo je v Ameriki in se bori.
Kulturne drobtine
Novi dokumentarni filmi v Jugoslaviji
V zadnjem času so jugoslovanska filmska podjetja izdelala vrsto novih dokumentarnih filmov. Med temi naj navedemo film nOtrcci naroda*, tVlak štev. 51*, in «Glasbeno življenje Zagreba*.
V filmu sOtroci naroda* vidimo življenju naših otrok v Otroškem demu Petra Drapšina v Beogradu. Film je priredila Lenka Rajnerje-va v režiji Nikola Raiča. <tVkik stev. 51» nam pokaže delo jugoslovanskih transportnih podjetij, ki morajo skrbeti za redno oskrbo posameznih krajev, tovarn in raznih podjetij. V filmu *Glasbe-no življenje Zagreba*, ki ga jo jiriredil Ivo Tomulič, poslušamo glasbo Lisinskcga, Bjelinskega, BombardeUlja, Ilercigonje, Kirfina in Odaka.
med
sklmi napadi o pravem č®41* dila v zaklonišče*. Seveda, s da, oba odlično izpolnjujeta Q velja. Ni čuda, dp se je Keitla zaničljiv vzdevek keitel*.
Na vrsto pride vzhodna /rcUr Guderian, kot načelnik neT^.t ga generalštaba in s tem v komande suhozemskih sil, najprej pregled splošne sita0 ' na vzhodni fronti. Njegovo F čilo je krajše, bolj stvarno, nima nič skupnega z Jodlov0 beznivo maniro. Vzrok je F* vsem njegov značaj, razen 1(f pa tudi njegov odnos do n'‘ ja. Leta i9il„ po izjalovljen' 1.^ živi na Moskvo, je Hitler O
riana odstranil. Leta 19ji
ta*
po vojaškem puču 20. jdWa'
bil general Zeizler odstavli011,
položaja načelnika nemškega^
pridobil firerjevo naklonjeni-bil postavljen na svoje star° (f sto. Kakor vemo, je bilo V° ^ juliju Hitlerjevo zaupanje v ^ oficirski zbor in generalštab ^ jano. Guderian se je tore.i ^
pod precej nesrečno zv<
ezd°,
it*
Obnova gledališča v Pulju
Ves čas angloameriške okupacije je vsako obnovitveno delo v Pulju popolnoma počivalo. 8 t‘.m pa okupatorji je niso bili zadovoljni, am-pak so pred svojim odhodom de-moHrali ali pustili dtmolirati odnosno poškodovati več mestnih zgradb, med katerimi je tudi ljudsko gledališče v Pulju. Takoj pot osvobodi(oi se je ljudska oblast lotila popravila ljudskega gledališča, ki bo koneo tega meseca popolnoma prenovljeno.
Razstava Giordana Bruna v Moskvi
cije so včlike, vendar so tudi zločinci velikega kalibra in so dobro organizirani.
Tako sc je nekega dhe izvedelo n s slednje. Neka hiša, ki Je bila ,J:enjena na 200.000 dolarjev, je sluzila kot kavcija za 2.000.000 dolarjev. Oddana Je bila za kavcijo za celo vrsto zločinov. Časopisi so pisali o nekem banditu, ki je bil na podlagi kavcija 42krat spuščen Iz zaporov.
Na ulici Amerikanec ne reče rav^ nodušno kakor m!: »Debro Jutro!* temveč zainteresirano vpraša: »Make mončy?» ln gre dalje.
Prav tako ne reče abstraktno: »Danes se ml zdite slabi (ali dobit)!*.
Pravi: «Vi ste danes podobni dvema, centoma, ali, Vi ste danes podobni milijonu!*
Amerikanec na rabi besed« kot
neprillke v Izgovorjavi Ln so izgovarjali «zukin ain*.
Naravno Je, da. to ni popolno lice New Yorka. To so samo njegove posamezne črte. Trepalnice, nosnice in pega.
Te trepalnice Ln nosnice pa so karakteristične za ogromno maso malomeščanov, ki preplavlja vele-begataše. Za tisto žjavo in kompaktno teetok kamor spada tudi bolje plačan del delavcev, ki st lahko kupi hišico in svoj mali ford, nad katerimi pa visi kakor pošast — brezposelnost
Brezposelnost Je korak nazaj. To pomeni biti vržen iz hiše, ki ie ni popolnoma plačana, to pomeni vrniti ford, to pomeni, da ni več kredita pri mesarju itd. NJu-jorški delavci se še dobro spomi-
Pretekli mesec so odprli v javni državni zgodovinski knjižnici v Moskvi posebno razstavo, ki je posvečena J,00-letnici rojstva italijlnskega učenjaka Giordana Bruna, ki je bil eden izmed tuijveč-jih mislcoev i® renesančne dobe. Med razstavljenimi deli je bila tudi ena knjiga, ki je bila izdana Uta 1583, ko je znanstvenik še živet Poleg drugrga gradiva je na razstavi pršce} biografskih del o Giordanu Brunu. Druge knjige in ilustracije prikazujejo življenje in jdvlo znanstvenika. Poleg Brunov ih del so razstavljena tudi dela njegovih predhodnikov Heraklita, Lu-krtciji, Nikolaja Kuzanskega in Erazma Roterdamskcga. Posebno tmllko zanimanje je vzbujal i*vlrni rokopis Kopernikove znanstvene razprave, ki dokazuje kroženje zemlje okrog sonca. Izmed Bruno-vih naslednikov so bili zastopani na razstavi Galileo, Spinozza, Di-derit in Leonizza.
POZOR!
Naročnikom v Jugoslaviji bomo v prihodnjih dneh priložili položnice. Vse zamudnike prosimo, da poravnajo zapadlo twi-ročnluo ter da na položnici označijo svoj točen naslov.
UPRAVA
dar pa so bili po njegovi v odnosi med njjm in ve mesece še dokaj znosni, d ^ ni prišlo v decembru l9Yi “ , ji vih nasprotij. Vzrok teh tre rp bila nasprotja v strateških ^. šanjih. Gl/derianu je treba V.^i sati v velko zaslugo, d° K vsaj toliko poguma, da se K ^l Hitlerju. V tem okolju je ^0 edini, ki je ohranil v sebi državljanske hrabrosti. 0j(ir Celo po polomu ardenske jj(i
žive je Hitlerja preganjala , da b» lahko z ofenzivnimi 0 olte mi prikril sovražniku našo
!
V frajtarski kapd se nrU .J?f j!| vrtelo od uspehov in “ pričel sanjati o NePole0 triogalnem klobuku-
moglost. On, Adolf Hit,er’ f vedno prodirati.	Ofent-
vsej sili — to je bilo P°;
Njegov strateški cilj je
vojaško geslo njegovega
zdaj pridobil na času. ~
0
je videl v tem napako, ■■■ fCi stališče še je dlametrak'' jj r
kovalo od Hitlerjevega- ^Jegti't
ne in da nimamo dovoli 5 na eni strani nadaljeval1 ^ a’ti rugi Pa obdržal1
da so fronte že preveč J^ V i
ne operacije, po drugi
nem na vzhodu močno obrambo. .--- D„ sih obrambnih frontah J. jerlet
Položaj Xj, i‘
povsod skrajno napet. pi ki je dobro poznal vzh0* gf, • vojni potencial K'n0stj.
te in
vedel, kako strašna	fr
i
rcufiu sli iiouu "	.	j*
pretila z vzhoda. Guder'^ vsem nikakor ni hotel d01 ,r\c ' bi boljieviške armade	tl
srednjo Evropo. Stoječ	2&r
stališču je predlagal, d® li vse razpoložljive silo - 0. n^lrnli močno °brnin^rt<rf0 j. du, ki naj bi se tam	s*	,
bi dosegli ta cilj, bi m onto.
da oslabiti sapadno [r°„ jei
odreči slehernemu uspe 'Qpus1-■-je zahteval Vg'ed, w
kurlandsko fronto.
(Se