List 28.
Priporočilo laške repice ali laškice
(Topinambur).
Kar se krompir slabo obnaša, so bili kmeto-vavcem nasvetovani namestniki raznih plemen, kteri, ako tudi krompirja ne domestujejo, vsaj živinorejo zlajšajo. Med temi namestniki smo brali tudi večkrat laško repico, in vender se še malokje najde, dasiravno so večkrajne skušnje do dobrega poter-dile, daje zares priporočila vredna zavoljo njene zadovoljnosti z vsakim svetom, zavolj rodovitosti in še drugih posebnih lastnost, ktere v sledečem naznanimo.
Laškica je enoletin podzemeljsk sad, ima veliko krompirjove podobe, se sadi ravno tako kakor ta spomladi, požene štiblje zlo podobne sončnicam, in nastavi v dobri, globoko vdelani in zrahljani zemlji pod enim steblom obilo repic krompirjove pa tudi še večje debelosti, večidel po en pehar pod enim steblom. Enkrat zasajena se vse naprejšnje leta samazaseva, ker je ni mogoče čisto izkopati. Za tega. voljo je nar bolje, jo posaditi v take kraje, kjer zna vedno ostati. Jeseni skopana se ne da v kletih dolgo hraniti, ker rada zgnije, pa ima nasproti to dobro lastnost, da v zemlji pu-ščena ne zmerzne, da še pozimi zlo raste, in da tako spomladi, ko zemlja otaja, služi v dober živež prešičem in govedom, ravno kadar v kletih začne klaje zmanjkovati.
Samo po sebi se ve, da v gnojenem svetu bogatejši rodi, kot v pustem, zatorej ji je treba, vsaj vsako tretje leto gnojiti, namreč tako, da se v jeseni vse štiblje posekajo, po tleh polože, in po verhu gnoj raztrosi. Spomladi pred kopanjem se štiblje poberejo, in nadrobno razsekane v gnoj ver-žejo. Gnoj pa pri kopanju laškice pod zemljo spravi, in tako je obdelovanje do jeseni končano.
Ob hudih letinah je laškica tudi zdrava, čeravno ne močno tečna jed za ljudi, vendar pa boljši kot marsiktere zeliša, ktere ljudje jedo ob časih lakote. — Dobi se lahko, tudi pri meni.   Dr. Orel.