Boštjanov Andrejec in Žagarjev  Jakec
V
flikOSJagarjev oče so gradili novo hišo in za (o je VjgSrTS bilo treba kamenja. Lesene hiše niso marali,
/SJBČSo  zlale pa niso mogli postaviti, ker-----------no,
[^uEff saj veste! Karnenja so imeli dovolj, saj ni bilo ^MSj fam v .Grči" drugega kakor samo kamenje. Ker se je pa 5e držalo skupaj, ga je bilo treba raz-drobiti, in zalo so morali imeli smodnika.
Kupili so ga poln lonec ter ga prav varno skrili v podstrešje, kamor so hodili po potrebi ponj. Njihov sin Jakec, dvanajstletni nepridiprav, jih je večkrat opre-zoval. Nekega dne, ko je slutil, da bodo šli oče zopet v podstrešje, se je zmuznil goi ter sc skril. Hotel je videti, v katero omaro devajo oče smodnik in kam po-lagajo ključ.
Nedolgo, in prišli so.
V silnem strahu je bil dečko, kajti bal se je, da ga opazijo oče, ki so mu tako sirogo zabičali, naj ne hodi v podstrešje. Fa — niso ga opazili.
Ko se je čutil Jakcc dovolj varnega in so oče odšli, se jc splazil izza dimnika, poiskal kljnč ter smuknil k omari. Ej, koliko je še bilo tega črnega prahu v loncu! A kam bi ga skril? V klobuk!
Eno pesl, dve, tri - saj ne bodo nič opazili! — štiri . . . osem . . . Dovolj ga bo. več kot polovica kio-buka ga ]e bilo.
Seda) pa brzo doli! Šlo je po sreči. Oče so odšli v kamnolom. mati pa so bili tam v vrlu, a bili so za-mišljeni v delo. Mogoče jih je skrbela jakčeva bodoč-
—   37   —
nost? Kdo ne pozna ljubečegd materinega srca? Nič niso opazili Kmalu jf dospfi Jakec na pašnik, kjcr je, pasel krave njegov najboljši prijatelj in uajvečji nepridi-prav v vasi, Boštjanov Andrej.
,,Ali si ga dobil' Koliko? Pokaži sem!" je hilel izpraševati Jakca. in oči so se mu iskrile, videč pol klobuka drobnega smodnika.
,,S čim bcva pa zažigala?"  vpraša Jakec.
,,S čirn? Ne veš, s čim zažigava cigarete? Ne boj se. imam vžigalice!"
Pa vzame iz klobuka za orehovo lupino smod-nika, ga nasuje na kamen ter zapali z vžigalico.
l'fff! je zapršilo, gost sivkast dim se je vzdignil, a na kamiiu ni ostalo nifesar. Le zažigalec je bil malo opaljen.
Tudi Jakec je vzel smodnika in ga zažgal.
Zakadilo se je prav tako in puhnilo.
nVeš kaj ?" pravi Jakec, ,,Andrejec, zažgi ves smodnik naenkrat! Ga pa še dobim."
V hipu ga je vsul na kamen ter se vsedel poleg njega. Andrej pa je vžgal vžigalico (er se približal kupu smodnika.
Dva, Iri hipe, in zaiskrilo se je pod vžigalico, a še isli trenolek se je zabliskalo kot ob nevihti. in gost, dušeč dim je zakril pašnik .. .
Kravi, ki sta se v bližini pasli, sta prestrašeni zbe-žali proti gozdu.
Kos, ki je tamkaj na grmu prepeval, je utihnil, in dolgouhi zajček, kt je spodaj kimal, jo je pobrisal po gozdu, nevede, kaki  sovražniki ga preganjajo .   .
Veter je kmalu razgnal dim. Takrat je pa vstal poleg očrnelega kamna Jakec ler pogledal naokrog. Prav tik kamna jc ležal na hrbtu Andrej, v obraz črnf kakor sam Bognasgavaruj, a po temenu brez las. Pre-mikal se ni.
,Kaj pa. če je mrtev?" je zastokal Jakec in — zbežal v gozd        -------
Andrej je pa ležal mirno, nepremično . . .
Žagarjevemu očetu se je takoi zdel sumljiv tisti dim, ki se je pokazat nad pašnikom, potem pa zopet naglo 7ginil. ,,Če je deček zakuril", so dejali samisebi,
-   38   —
,bi se še tako kadilo!" Hiteli so tja in našli Andreja. Obstali so za Irenutek, kajti Sinilo jim je takoj v glavo, kaj se je zgodilo. Prcd oči jim je stopila ječa, ki jih je čakala, ako je deček mrlev, ker niso dovolj čuvali nevarnega smodnika. Toda, glej, Andrejec se je začel gibati. Odprl je oči. ki k sreči niso bile poškodovane. nato pa je vstal in -- jel bežati.
nKje je Jakec?" so praSali oče.
,Ne vem!" je bil odgovor.
rČakaj, te bom že ozdravil!" so mu zapretili oče ter sc ozrli na bližnji leskovi grm.
Deček pa, ki je slulil, kako zilravilo bo zanj, je bežal na vso moč proti domu.
Kako sta se doma pogledala, ne bom pravil. Tudi ni težko uganiti. kaki so bili nasledki le opekline po obrazu.
Teta njegova so pravili, da ni cele tri dni in noči očesa zatisnil. kajli peklo ga je. da je neprenehoma kričal.
Ko pa je prištl čcz več dni v šolo, se otroci niso mogli dovolj nasmejali njegovemu še vedno očrne-lemu obrazu, pa plešasti glavi.
Jakca so pa naSli oče šele drugo jutro - spečega na svinjaku. Prejšnji dan ga niso dolgo iskali. kajti Cestnikov Peterček jim je povedal. da ga je videl v gozdu zdravega.
Ko so ga torej oče zjutraj zasledili, so stopili molče k grmu, pa si poiskali les za ,piščalko", ki je malo pozneje žvižgala v vseh mogočih načinih jako žalobno pesem.                                                Miloš R.