raziskave in razvoj UDK: 725 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Finska lesena stanovanjska hi{a Finnish wooden houses avtorja Petra ČEFERIN, mlada raziskovalka, mag. u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana, Jože KUŠAR, prof. dr., u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Gradnja lesenih, predvsem monta‘-nih stanovanjskih hi{, je za~ela nara{~ati tudi v Sloveniji. V tujini je tovrstna gradnja zelo raz{irjena in na tem podro~ju je zanimiv in pou~en zgled finske gradnje lesenih stanovanjskih hi{. Podobno kot slovenski, je tudi finski ~lovek v zgodovini ‘ivel v tesni povezanosti z gozdom in bil od njega stoletja odvisen. Zato je bil les od nekdaj eden osnovnih gradbenih materialov. Finski arhitekti so se pri zasnovi in izvedbi novih lesenih stanovanjskih objektov zavedali, da bodo v teh bivali{~ih ‘iveli ljudje z razli~nimi potrebami in ‘eljami. Arhitektura lesenih stanovanjskih hi{ je za finske arhitekte postala orodje za izbolj{anje ~lovekovega bivanja in ‘iv-ljenja. Predstavljeni primer razvoja lesene stanovanjske hi{e naj predvsem opozori na mo‘ne na~ine iskanja uravnote‘enja med trajnimi oblikovalskimi vrednotami tradicionalne lesene gradnje ter novimi materiali in bivanjskimi zahtevami. The building of wooden, in particular, prefabricated houses began to increase also in Slovenia. This kind of building is rather common abroad and an interesting and teaching example of this kind offers a Finnish wooden house. Just like Slovenes also Finns throughout the history lived in close connection with forest and were for centuries dependend on it. Thus wood has been in Finland as well as in Slovenia one of the main building maferials. Finnish architects have always kept in mind that they are designing for people with different needs and wishes. Architecture of wooden houses for them became a tool for the improvement of human dwelling and life. This study shall provide an insight into the possibilities of finding a balance in wooden architecure between lasting values of traditional wooden building and new materials and demands of living. Klju~ne besede: finska lesena stanovanjska hi{a, zgodovinski pregled, standardizacija, tipizacija, razvoj konstrukcije, geometrija gozda Keywords: Finnish wooden house, historical overview, standardisation, tipisation, development of structure, geometry of the forest Tradicija gradnje v lesu Najstarej{a znana oblika stavbnega tipa na Finskem je bila lesena {oto-rasta konstrukcija, kro‘nega tlorisa, krita z ‘ivalskimi ko‘ami in zemljo (slika 1). Finska beseda za dom, koti, verjetno izhaja iz starodavnega imena tega bivali{~a, ki se je glasilo kota. To preprosto konstrukcijo je postopno nadomestila ortogonalna stavba iz brun. Dominanten element te stavbe je bila po{evna streha, zaradi katere se je je prijelo ime katotaloiksi, kar v prevodu pomeni stre{na hi{a. Ta oblika bivali{~a ni bila zna~ilna zgolj za Finsko pa~ pa tudi za Norve{ko, centralno [vedsko in Rusijo, ‘e v Vikin{kem obdobju. V devetem stoletju pa se je na Finskem uveljavila tako imenovana rusko-bizantinska tehnika stavbarstva, ki se je ohranila kot edina metoda konstrukcije lesenih stanovanjskih hi{ vse do devetnajstega stoletja, za savne in po~it-ni{ke hi{e pa se je uporabljala {e celo v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Na~in gradnje v tem sistemu je zelo enostaven; del bruna so vsekali v konkavno obliko tako, da je lahko nasedlo na naslednje bruno.1 Na tak{en na~in je bil dose‘en bolj{i stik in s tem bolj{a izolacija stavbe. Re‘e med Podobno so grajene v Julijskih Alpah zgradbe s kladnimi stenami, bruna so v vogalih vezana v t.i. “brade”. Ku{ar, str. 69. Les 54(2002) 7-8 bruni so bile dodatno zapolnjene {e z ilovico in mahom. Za razli~ne dele stavbe so uporabljali razli~ne lesne zveze (slika 2). Borovina je veljala za najbolj kvaliteten stavbni les, smrekov les pa so redko uporabljali, navadno zgolj za servisne objekte. Tradicija gradnje se je prena{ala iz roda v rod sprva s stavbarsko prakso in prek ustnega izro~ila. Prve pisne raziskave lesenih konstrukcij izhajajo {ele iz ~asa razsvetljenstva. Pionirsko delo na tem podro~ju je {tudija Kri-stoferja Polhema “Misli o gradnji hi{“, ki jo je leta 1739 izdala {vedska Akademija znanosti in ki je obravnavala priporo~ljive tehnike stavbarstva. V devetnajstem stoletju je bilo na voljo `e veliko literature o tej temi v {ved{~ini. Leta 1891 pa je iz{la tudi prva knjiga o stavbarstvu v fin-{~ini, ki je obravnavala kme~ke hi{e.2 V za~etku devetnajstega stoletja so se uveljavile ‘e mnoge izbolj{ave kme~ke hi{e. Postavljena je bila na vi{jo kamnito osnovo, dvojni pod je nadomestil enojnega, okna so bila zastekljena z dvojnim steklom, pe~i so bile postavljene ob zidane stene in lesene stene so bile bolj pozorno obdelane. Do bistvene spremembe v konstrukciji stanovanjske hi{e pa ni pri{lo vse do druge polovice devetnajstega stoletja, ko so namesto masivnih brun za~eli uporabljati lahke okvirne konstrukcije. V prid teh konstrukcij je najprej pisal finski arhitekt, danes znan kot prista{ arhitekturnega racionalizma, Gustaf Strengell. V reviji Arkkitehti Arki-tekten (1908) je razlo‘il prednosti novega konstrukcijskega sistema in med drugim zapisal, da se je z odkritjem le-tega zgodil prvi pravi premik v zgodovini stavbarstva - od primi- Naslov knjige: Maatalous-Rakennuksia. Kaila, str. 160. Kaila, str. 160. Les 54(2002) 7-8 tivne brunarice k racionalnemu na-~inu gradnje 3.Bistvo nove re{itve je bila lo~itev nosilne in izolativne funkcije stene v dva neodvisna konstrukcijska elementa. Prednosti tega na~ina konstrukcije so bile ponovno promovirane deset let kasneje na gradbenem sejmu v Helsinkih; zagovorniki so trdili, da novi na~in omo-go~a hitrej{o in cenej{o gradnjo, prihranek v materialu, ve~jo mobilnost stavbe, mo‘nosti standardizacije delovnega procesa in la‘je vzdr‘e-vanje. Kljub promociji pa se ta na~in ni uveljavil vse do tridesetih let, predvsem zato, ker so se {ele takrat na tr‘i{~u pojavili izolativni materiali, primerni za finsko podnebje. Poleg tega pa je bil za~etek dvajsetega stoletja, na Finskem kot tudi drugod v severni Evropi, ~as iskanja nacionalne arhitekture, celo nacionalnega arhitekturnega stila. Tradicionalna hi{a iz brun je takrat, razumljivo, veljala za idealno prebivali{~e in arhitekti, ki so sledili prevladujo-~emu trendu iskanja nacionalne identitete v arhitekturi, niti niso videli potrebe, da bi ga nadomestili z ne~im modernim in tako nenacionalnim. Znani primer arhitekture tega trenda je vila Hvittrask, ki so jo arhitekti Herman Gesellius, Armas Lindegren in Eliel Saarinen projektirali za lokacijo v predmestju Helsinkov, in je spominjala na pokrajino finskega mita Kalevale. Pri projektu te vile so se arhitekti zgledovali po zna~ilnem karelijskem stavbarstvu, ki naj bi predstavljal prvobitni finski stavbar-ski stil (slika 3, slika 4). Tipska hi{a in standardizacija Po kratkem obdobju navdu{evanja nad lokalno tradicijo se je v arhitekturi na Finskem znova pojavila te‘-nja po povezovanju z modernimi evropskimi dogajanji. Pomemben raziskave in razvoj raziskave in razvoj Slika 5. Vrtno mesto Käpylä, 1920-25, urbanista O.I.Meurman in B. Brunila arhitekturni dose‘ek tistega ~asa je bito vrtno mesto Kapyla, ki so ga projektirali arhitekt Martti Vali-kangas in urbanista Birger Brunila in Otto I. Meurman. Projekt je financiralo mesto Helsinki z namenom, da bi zagotovili veliko {tevilo novih in kvalitetno zgrajenih stanovanjskih enot za dru‘ine delavcev. Naselje je bilo zasnovano na pravokotni uli~ni mre‘i, vsaka hi{a je imela zelenjavni vrt in mali nasad sadnega drevja. Vse hi{e so bile lesene in s stali{~a konstrukcije in zasnove prostora skrajno racionalne. Sicer povsem enostavno podobo zunanj{~ine so krasili skromni klasicisti~ni detajli. Naselje je bilo odli~en primer realizacije arhitekturnih tendenc tistega ~asa: bilo je prvo vrtno mesto na Finskem, eden prvih primerov realizacije tipske gradnje in eden zgodnjih primerov eksperimentiranja s standardizacijo in prefabrikacijo stavbnih elemen-tov.4 Danes to, neko~ delavsko naselje, velja za enega mondenih rezi-den~nih predelov Helsinkov (slika 5, slika 6). V tridesetih letih se na Finskem uveljavijo ideje funkcionalizma, ki je postopno pridobil zna~aj skorajda na- Slika 6. Vrtno mesto Käpylä, projekt tipske hi{e, tip I, arhitekt M, Välikangas cionalnega stila nove neodvisne dr-‘ave.5 V za~etku do realizacij tega stila ni pri{lo v tolik{ni meri kot na primer na [vedskem. Na podro~ju stanovanjske gradnje je iz tridesetih let znanih le nekaj primerov socialne gradnje in reforme stanovanja v skladu s funkcionalisti~nimi postavkami. Dobri primeri so: Olimpijska vas (1939-40) arhitektov Hildinga Eke-lunda in Marttija Valikangasa, stanovanjsko naselje za delavce tovarne Sunila (1936-39), Alvarja Aalta in nenazadnje voja{ka stanovanja in kasarne (1930), ki so jih projektirali arhitekti in arhitektke ministrstva za obrambo. Osrednje teme arhitekture funkcionalizma - arhitekturni tip, standardizacija, industrijska prefabricirana gradnja - pa so bile gotovo v sredi{~u arhitekturnih razprav tistega ~asa. Ena osrednjih nalog, s katero so se, vsaj na nivoju projekta, takrat ukvarjali arhitekti, je bil projekt stanovanjske hi{e za masovno produkcijo. Aalto, takrat ‘e uveljavljeni arhitekt, je skupaj s podjetjem Ahlstrom razvil serijo standardiziranih lesenih hi{, znanih kot Sistem AA. Ideja teh hi{ je bila, da bi jih bilo mogo~e prilagoditi za raz-li~ne lokacije ter zahteve in mo‘nosti naro~nika. Namesto togega sistema tipizacije se je Aalto ‘e takrat zavzemal za fleksibilno standardizacijo, ki omogo~a veliko mero raznolikosti (slika 7, slika 8). Tipska stanovanjska hi{a pa se je na Finskem dobro uveljavila predvsem po drugi svetovni vojni, v obdobju rekonstrukcije. Takrat je bilo v krat- Predsednik Odbora za rekonstrukcijo je bil Alvar Aalto, takrat eden najbolj vnetih zagovornikov tipskega na~rtovanja in standardizacije. Kot re{itev je predlagal t.i. projekt “rasto~e hi{e”, ki bi bila sestavljena iz sistema osnovnih celic in bazi~nih elementov, ki bi jih bilo mogo~e postopno dodajati osnovnemu telesu stavbe in ga tako pove~evati oziroma spreminjati v skladu z novimi potrebami in mo`nostmi. Les 54(2002) 7-8 kem ~asu treba postaviti veliko {te-vilo stanovanjskih enot in tipska hi{a se je izkazala za pravo re{itev problema. Arhitekti so se aktivno vklju-~ili v projekt rekonstrukcije, ki ga je vodila dr‘ava. @e leta 1940 je Dru{t-vo arhitektov (SAFA) ustanovilo Odbor za rekonstrukcijo, ki je dve leti kasneje dobil dva oddelka, In{ti-tut za standardizacijo in Na~rtovalni urad.6 Naloga In{tituta je bila standardizacija gradbene industrije, dolo~itev sistema gradbenih norm in definicija splo{no uporabnega sistema mer. Rezultat dela tega oddelka je bil sistem gradbenih standardov, ki je v raz{irjeni obliki {e danes predpisani sistem normativov za gradnjo in kot tak {e vedno dolo~a videz sodobne finske arhitekture. Prvotni namen Na~rtovalnega urada je bila koordinacija prostovoljnega dela arhitektov pri rekonstrukciji. Vsak ~lan Dru{tva arhitektov je bil namre~ dol‘an letno opraviti vsaj dva tedna prostovoljnega dela pri projektu. Glavna naloga Urada pa je bila izdelava tipskih projektov stanovanjskih hi{, ki bi bile narejene tako, da bi pripomogle k izbolj{avi procesa standardizacije nasploh. Projekt rekonstrukcije so vodili naj-bolj{i finski arhitekti, ki so se zavedali pomembnosti naloge. Zaradi odlo-~itve teh arhitektov, da se bodo naloge lotili temeljito in namesto za~as-nih barak projektirali arhitekturo, je finska arhitektura ohranila visok standard. Predlagani projekti so bili enostavni, skrajno racionalno zasnovani, formalno pa navezani na tradicionalno stavbarstvo. V programu, organizaciji projektiranja in do neke mere v metodah gradnje pa so bili ti Saarikangas, str. 284. Quanfill, str 105; Nikula (1994), str. 9; Marja -Riitta Norri, objavljeno v razstavnem katalogu Nikula (1994), str. 203. Les 54(2002) 7-8 projekti modernisti~ni. Arhitekti so projekt rekonstrukcije razumeli kot prilo‘nost za kon~no realizacijo idej funkcionalizma. Aalto, predsednik Odbora rekonstrukcije, je takrat zapisal, da je Finska raziskovalni objekt rekonstrukcije in da bodo tu pridobljene izku{nje po vojni lahko koristno uporabljene drugod (slika 9).7 Zlata petdeseta leta Malcolm Quantrill opisuje petdeseta leta na Finskem kot drugo renesanso finske arhitekture, Riitta Nikula kot zlato legendarno dobo, Marja-Riitta Norri kot herojsko obdobje arhitek-ture.8 To je bilo dejansko obdobje intenzivnega mednarodnega sodelovanja, promocije finske arhitekture v tujini, eksperimentiranja v projektih majhnega merila in ~as, v katerem so nastale stavbe, ki so postale simbol finske arhitekture. Takrat Alvar Aalto dokon~a mestno hi{o Saynatsalo (slika 11), nacionalni pokojninski in{titut v Helsinkih, Univerzo v Jyvaskyli, kulturni dom v Helsinkih, slavno cerkev Vuoksen-niska - stavbe, ki so v zgodovino zapisane kot biseri moderne arhitekture; postavljen je znani stanovanjski blok Snake House Yrja Lindegrena; zakonca Kaija in Heikki Siren projektirata znano {tudentsko kapelo Otaniemi (slika 10), Reima Pietila nacionalni paviljon za Svetovno razstavo v Bruslju; iz istega obdobja so stanovanjski objekti Vilja Revella, Aameja Ervija in Aulisa Blomstedta. Hkrati pa petdeseta na Finskem ozna~ujejo za~etek padca kvalitete stanovanjskega standarda. Zaradi izjemno pove~anih potreb po novih stanovanjskih enotah, ki so bile posledica vojne in nara{~ajo~e urbanizacije, je u~inkovita, ekonomsko profitabilna gradnja za~enjala dobivati vse ve~jo veljavo. Tudi v tej de‘eli so za~ela rasti velika anonimna sta- raziskave in razvoj raziskave in razvoj Slika 10. Kapela v {tudentskem naselju Otaniemi, 1957, arhitektka in arhitekt K. in H. Siren Slika 11. Mestna hi{a Säynäsälo, strop v sejni dvorani, 1950-52, arhitekt A. Aalto iE D Slika 12. Vila Relander, pogled, 1966, arhitektka K. Mikkola in J. Pallasmaa novanjska naselja, projektirana v skladu z nizkim stanovanjskim standardom. In lesena arhitektura? V za~etku petdesetih je bil les {e vedno prevladujo~ material za gradnjo stanovanjskih objektov (leta 1946 je bilo 85 % in leta 1950 {e vedno 50 % vseh novih stanovanjskih stavb lesenih). Po vojni je bil to nam-re~ edini dostopni gradbeni material. Kmalu pa se je situacija spremenila. Beton, primeren za ve~eta‘no gradnjo in industrijsko prefabrikacijo, je hitro za~el izpodrivati les. Le-ta se je v ve~stanovanjski gradnji ohranil zgolj kot dopolnilni gradbeni material, v arhitekturi majhnega merila, predvsem v po~itni{kih hi{ah in savnah, pa je {e vedno imel primarno vlogo. Arhitektura majhnega merila je bila priljubljena tema modernisti~nih arhitektov tistega ~asa, saj so tu lahko realizirali ideje v ve~ji meri neodvisno od zahtev dru‘be. Nekateri objekti so dejansko bili bli‘je skulp-turam kot stavbam. Eden tak{nih je eksperimentalna hi{a Muuratsalo, ki jo je projektiral Alvar Aalto. Hi{a je sicer ope~nata, {tevilni deli, detajli, elementi odprtin in podobno pa so domi{ljeno oblikovani v lesu. Savne, ki so jih finski arhitekti, kot so Blom-stedt, Revell, Ervi in drugi, projektirali v tistem ~asu, so ravno tako pravi biseri arhitekture v lesu. Projektanti teh objektov so bili arhitekti projekta rekonstrukcije in, morda ravno zato, so se zavedali pomena in vrednosti materialov. V petdesetih se jim je ponudila prilo‘nost za nadaljevanje projekta iskanja kvalitetne stanovanjske arhitekture, ki so ga za~eli v poznih tridesetih, pod pritiskom posledic vojne. Njihovo delo bi lahko opisali kot estetiko ekonomije, zdru‘eno z ob~utljivim odno- som do materialov. Tak{na arhitektura je postala za{~itni znak finske arhitekture petdesetih in morda celo finske arhitekture nasploh. Eksperimenti {estdesetih let [estdeseta so bila na Finskem obdobje velike gospodarske rasti in dviga ‘ivljenjskega standarda prebivalcev. V kratkem ~asu je pri{lo do razpada ruralne dru‘be, do hitrega gospodarskega prestrukturiranja, intenzivne motorizacije, kar so spremljali valovi migracij in emigracij. Do bistvenih sprememb je pri{lo tako na hitro, da jih Finci skorajda niso mogli dohajati; lahko bi celo trdili, da so jih za~eli ‘iveti {ele danes. Za to obdobje je bilo zna~ilno navdu-{evanje nad dose‘ki tehnologije. V gradbeni{tvu so, bolj kot karkoli drugega, iskali na~ine za zmanj{anje stro{kov gradnje. Stanovanjske stavbe so bile bolj in bolj zgrajene iz industrijsko prefabriciranih betonskih elementov. Nara{~ali so obse‘ni kompleksi anonimnih stanovanjskih blokov in postopno spreminjali podobo finske krajine (kar dobro ilustrira podatek, da je v letih med 1957 in 1978 bilo na Finskem zgrajenih ve~ kot milijon novih stanovanjskih enot). Spreminjali so se tudi arhitekturni ideali. Mlaj{a generacija arhitektov se je navdu{evala nad idejami Marshalla MacLuhana, utopi~nimi konstrukcijami Buck-minstra Fullerja, vizijami Archi-grama. Arhitekti, ki so imeli vodilno vlogo v petdesetih, so {e vedno dobivali ve~ino pomembnej{ih projektov javnih zgradb, mlaj{a generacija pa jih je obto‘evala elitizma, ~e{ da si gradijo spomenike, namesto da bi re{evali probleme ~asa. Med mlaj-{imi se je uveljavil arhitekturni trend, ki so ga imenovali konstruk-tivizem, in za katerega naj bi bil Les 54(2002) 7-8 6103 raziskave in razvoj zna~ilen sprejem sodobnih na~inov gradnje, ki bi zagotavljal re{itev stanovanjskega problema, formalno pa naslonitev na arhitekturo ruskega konstruktivizma in enostavni funkcionalizem dvajsetih in tridesetih let. Arhitektura za te mlade arhitekte ni bila umetnost, pa~ pa projektiranje konstrukcije. Projekt enodru‘inske hi{e je zaradi splo{nega dviga ‘ivljenjskega standarda ponovno dobil ve~ji pomen. Mlaj{a generacija je nadaljevala raziskave mo‘nosti industrijske proizvodnje lesenih konstrukcijskih sistemov za stanovanjske hi{e - s katerimi so se ukvarjali ‘e arhitekti rekonstrukcije - ki bi se jih iz pre-fabriciranih elementov dalo sestaviti na mnogo razli~nih na~inov. Eden poskusov realizacije tak{nega sistema je projekt po~itni{kih hi{ic (1966) arhitektov Kirma Mikkole in Juha-nija Pallasme (slika 12, slika 13). Projekt sta utemeljila v {tirih to~kah. Prvi~, poudarila sta, da so hi{e lesene, ker je les edini material, v katerem je zaradi njegovih izolacijskih sposobnosti, mogo~a “~ista” konstrukcija - konstrukcija brez dodatnih izolacijskih plasti. Drugi~, pojasnila sta, da je konstrukcija hi{ ortogonal-na, saj les zaradi svoje narave narekuje uporabo ortogonalne konstrukcije. Tretji~, objektov nista projektirala v metrskem sistemu, pa~ pa v ~evljih, ~e{ da je ta mera bolj primerna za ~love{ko merilo, v katerem bi vedno morala biti narejena stanovanjska arhitektura. ^etrti~, projekt sta zasnovala na enostavnem propor-cijskem sistemu celih {tevil in racionalne merske serije in tako, po njunem mnenju, zagotovila, da je bil “pravilno” zasnovan.9 9 Pallasmaa J. in Mikkola K (1966), str. IV. Na osnovi podobnih izhodi{~ je nastal projekt Slice House arhitekta Erkkija Kairama in takrat {tudenta arhitekture Sakarija Laitinena. Projekt je naro~ilo podjetje za izdelavo prefabriciranih lesenih hi{, Puutalo. Vsaka hi{a je bile narejena iz dveh delov, ki so bili do zadnjega detajla narejeni v tovarni in so jih na lokaciji samo {e sestavili in postavili na temeljno osnovo (slika 14). Podoben projekt je bilo eksperimentalno naselje Marikyla, ki ga je projektiral arhitekt Aamo Ruusuvuori. Od celotnega projekta je bila realizirana samo ena stanovanjska enota in ena savna. Oba objekta sta bila sestavljena iz prefabriciranih prostorskih elementov dimenzij 3 x 4 x 2.4 m. V enem tak{nem kubusu so bili “mokri elementi”, kopalnica in kuhinja. Hi{a je imela poleg bivalnega dela in servisnih prostorov {e shrambo in odprto teraso (slika 15, slika 16). Savna, prav tako v celoti lesena, je bila sestavljena iz treh kubusov: savne, kopalnice in odprte terase (slika 17). Pri opisu tak{nih projektov lesenih hi{ se je pogosto uporabljal izraz “eksperimentalno”, kar je v tem kontekstu verjetno bil primeren izraz. Ne le, da je bil v skladu s takratnim razumevanjem arhitekture in da je vsaka arhitektura vedno do neke mere eksperimentalna, pa~ pa je v projektih teh hi{ dejansko {lo za iskanje mo`nosti re{itve protislovja ~asa. Hi{a je bila neke vrste laboratorij arhitekture, v katerem je potekal poskus odgovora na raznolike estetske, socialne in tehnolo{ke zahteve in mo`nosti dobe. Sistem Moduli 225 Omenjene hi{e so bile sicer projektirane za industrijsko proizvodnjo, a ve~ina nikoli ni postala pravi industrijski izdelek. Do neke mere je to uspelo {ele arhitektoma Juhaniju Slika 13. Vila Relander, detajl stika, 1966, arhitektka K. Mikkola in J. Pallasmaa Slika 14. “Slice House”, stanovanje za podjetje Pohjolan voima, perspektivna risba, 1966 'liäääaiV Slika 15. Eksperimentalna hi{a Marikylä, pogled, 1966, arhitekt A. Ruusuvuori Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj Pallasmi in Kristianu Gullichsenu s projektom Moduli 225 za tovarno Ahlsfrom. Leta 1968 sta arhitekta za~ela izdelovati konstrukcijski sistem iz lepljenih lesenih nosilcev. @e v izhodi{~u je bil projekt na~rtovan za industrijsko proizvodnjo. Najprej sta razvila dva osnovna sistema, in sicer Sistem lahke gradnje in Industrijski sistem po-~itni{ke hi{e. Tu sta preizku{ala mo‘-nosti izdelave razli~nih hi{ z uporabo razli~nih kombinacij enega samega osnovnega elementa. Na osnovi teh {tudij sta leto kasneje, skupaj z in‘eniringom Paloheimo-Ollila, razvila sistem Moduli 225 (slika 18, slika 19, slika 20). Moduli 225je bila realizacija konstrukcijskega sistema za enodru-‘insko hi{o, sestavljenega is popolnoma industrijsko proizvedenih elementov, katere razli~ne kombinacije so omogo~ale optimalno variabilnost uporabe. Osnovni modul tega sistema je bila kocka dimenzij 225 x 225 x 225 cm, pomo‘ni modul pa 75 x 225 cm (velikost ene plo{~e). Iz polnih plo{~, sestavljenih iz lesa in plasti steklene volne, in transpa- rentnih (zastekljenih) plo{~, ki so predstavljale horizontalne in vertikalne, notranje in zunanje povr{ine, je bil oblikovan neke vrste nordijski tatami. Detajli stikov so bili natan~-no projektirani iz duraluminija. Posebej za ta sistem je bila projektirana kuhinjska oprema, vgradno pohi{tvo in, seveda, savna. Pallasmaa je razlo‘il glavna izhodi{~a projekta: ‘elela sta projektirati hi{o iz minimalnega {te-vila gradbenih elementov in z minimalno porabo materiala; ‘elela sta narediti sistem, ki bi ga lahko brez te‘av uporabljal, kar pomeni, naredil hi{o, tudi povsem neuk graditelj. Z uporabo izbranega {tevila elementov in upo{tevanjem “pravil igre” bi tako vsakdo lahko “igral arhitekturo”; ‘elela sta pribli‘ati modernisti~no estetiko povpre~nemu okusu; in kon~-no, opozoriti sta ‘elela na velike prednosti gradnje v lesu. Arhitekt je v prid uporabe lesa zapisal: “The structural strength of wood, its insulating and acoustical qualities, its pleasant tadile character, its variety of texture and colour, together with the ease with which it can be worked and the many ways its surtace can be Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj Slika 21. Moduli 225, pogled, 1970, arhitekta K. Gullichsen in J. Pallasmaa Slika 22. Zna~ilen finski gozd treated, all make it the most versatile of building materials.”10 Nekaj primerov hi{ sistema Moduli 225 {e danes stoji, med drugim Gullichsenova po~itni{ka hi{ica v Nuuksiu (slika 21). Geometrija gozda Odnos do lesa se je na Finskem iz obdobja v obdobje spreminjal. V srednjem veku so skoraj izklju~no gradili iz lesa, ker pa je kamen veljal za bolj ‘lahten material, so se stav-barji trudili, da bi uglednej{e lesene stavbe bile vsaj videti kamnite. Visoko cenjen, kot zna~ilno finski material, je bil les v obdobju nacionalne romantike, ko so finski arhitekti iskali svojo nacionalno, izvorno arhitekturo. V sedemdesetih letih so tudi na Finskem arhitekti namesto lesa raje uporabljali umetne mase in lesne nadomestke. V zadnjih letih pa vlada na Finskem spet pravo navdu{enje nad tem ‘lahtnim materialom. Organizirajo razstave o lesu, razpisujejo nate~aje za lesene hi{e, les se uporablja za skulpture, notranjo opremo, v industrijskem designu, za fasadne obloge in cele stavbe. Poudarjajo lepoto teksture, barve lesa in posebno sposobnost tega materiala, da izra‘a ~as. Kot pravi Pallasmaa, poeti~no: “One of the finest characteristics of wood is its capacity to refiect time. Grain, annual rings, the iwisting of the trunk or the bending of a branch express the condensed time that is the growing process.” 11 Podobno kot les velja za za{~itni znak finske arhitekture, gozd velja za za-{~itni znak finske pokrajine. Finci so v zgodovini ‘iveli v tesni povezanosti z gozdom in bili od njega stoletja odvisni. Gozd je bil vir gradbenega materiala, goriva in hrane. V gozdu so se zgodili finski miti. Pallasmaa trdi {e ve~ kot to; pravi, da je stoletna ali tiso~letna povezanost Fincev z gozdom zaznamovala njihov na~in razmi{ljanja in da si zato Finci prostor zami{ljajo na svojevrsten na-~in, ne na osnovi elementame geometrije, pa~ pa na osnovi specifi~ne geometrije gozda (slika 22). Pallasmaa (1987), str. 22. Pallasmaa (1987), str. 16 . literatura 1. Saarikangas, Kirsi: Model Houses for Model Families. Gender, Ideology and the Modern Dwelling. The Type Planned Houses of the 1940s in Finland, Helsinki, 1993. 2. Pallasmaa, Juhani (uredil): The Language of Wood: Wood in Finnish Sculpture, Design and Architecture. Razstavni katalog, Helsinki, 1987. 3. Nikula, Riitta (uredila): Heroism and the Everyday. Building Finland in the 1850s. Razstavni katalog, Helsinki, 1994. 4. Nikula, Riitta: Architecture and Landscape. The Building of Finland. Helsinki, 1993. 5. Ouantrill, Malcolm: Finnish Architecture and the Modernist Tradition. London, 1995 6. Kaila, P. : From Log to Chipboard - The Development of the Finnish Wooden House. Objavljeno v: Timber Construction in Finland. Razstavni katalog, Helsinki, 1996. 7. Kohlemainen, Alfred in Laine, Veijo, A.: Suomalainen talonpoikaistalo. Keurru, 1980. 8. Helander, Vilhelm: The Sixties Today. Objavljeno v: Architecture and Cultural Values. Publikacija izdana ob 4. simpoziju Alvar Aalto, Jyvaskyla, 1991. 9. Ku{ar Jo‘e: Osnove, u~benik za arhitekte. Ljubljana, 1999. 10. Pallasmaa Juhani in Mikkola Kirmo: Wooden Architecture. Objavljeno v Arkkitehti-Arkitekten 3 / 1966. Les 54(2002) 7-8 11